Kako je brezplačno sončenje postalo »drag šport«

Zaslužek, ki ga pobere industrija sredstev za zaščito pred soncem, se giblje med 10 in 11 milijardami ameriških dolarjev. Večji ko je strah pred soncem, večja je poraba sredstev za zaščito pred njim.

Kremam se pridružujejo še zaščitna oblačila, nalepke, s katerimi preverjamo, koliko UV-žarkov je koža že sprejela, sredstva za po sončenju in raznovrstni prehranski dodatki, ki obljubljajo, da bomo želeno barvo dobili še hitreje. Toda v želji po zdravi barvi telo napolnimo z nezdravimi sestavinami, ki jih vsebujejo konvencionalne kreme za sončenje. Kemični filtri namreč delujejo tako, da preprečujejo dogajanja v celicah (zato jih morate nanesti pred izpostavljanjem soncu, da se vpijejo), pri tem pa jih obremenjujejo s številnimi kemičnimi snovmi. Nekatere delujejo kot hormonski motilci, najbolj problematične pa pomenijo celo tveganje za kaj hujšega.

JE BOLJŠE BREZ ZAŠČITE?

Zagotovo je naravni ritem prijateljevanja s soncem najbolj moder način, kako kožo zlagoma navaditi in izuriti v uživanju UV-žarkov, njihovo presnovo pa pospešiti s hrano, bogato z vitamini A, B in C. Ta modrost zahteva tudi dobro časovnico – sonce velja »uživati« v jutranjih in poznopopoldanskih urah, ko je blago in prijaznejše do telesa. Ta scenarij je žal uresničljiv le za majhen odstotek ljudi, ki si lahko življenje organizirajo tako, da vsak dan od marca do oktobra zaužijejo svoj varni odmerek sonca. Kaj pa drugi, tisti, ki po 350 dni na leto preživijo v zaprtih prostorih, potem pa skušajo pomanjkanje sonca nadomestiti v pičlih dveh tednih dopusta? Tako hitro res ne gre!

POČITNICE SO PREKRATKE, ZATO JIH ZAČNITE PREJ

Naše zmogljivosti se povečujejo z »urjenjem kože«, kar pomeni da iz dneva v dan, ko se počasi izpostavljamo soncu, telo pridobiva »kondicijo« in počasi gradi tudi varovalni pigment, ki mu pravimo porjavelost. Da bi ta proces potekal brez stresa za kožo, potrebujemo čas. Prvi dan se soncu izpostavljamo od 5 do 10 minut, drugi dan od 15 do 20 minut, tretji dan pol ure in tako naprej. Ko smo na dopustu, se nam seveda zdi škoda biti na soncu le 10 minut, zato si pogosto prav v prvih dneh pridelamo opekline, ki nam zagrenijo življenje in rušijo zdravje kože. Zato priprave »oddelajte« doma, da boste na dopust prišli z malo bolj utrjeno kožo. Poleg zmernega uživanja sončnih žarkov je zelo pomembno, da v pripravljalnem obdobju uživate tudi čim več hrane, bogate z vitamini A, B in C, ter si očistite jetra in okrepite mikrobiom. Prav vse našteto sestavlja našo »ekipo« za predelavo in skladiščenje sončnih žarkov. Razen naštetih vitaminov sta poleti še posebej dragocena hialuron in kolagen, ki sodelujeta pri obnovi vseh tkiv, varujeta celice pred izsuševanjem in koži zagotavljata prožnost.

Ali Lahko Son Ni Vitamin

D U Ivamo Na Zalogo

Dejstvo je, da telo vitamina D ne izpira – v nasprotju z vitaminoma C in B ga skladišči. Drži tudi to, da najbolj varno skladiščimo naravni vitamin D, ki ga je telo dobilo z izpostavljanjem soncu. Pri tem pa obstaja težavica – ni ga pametno »pridelati« preveč naenkrat. Tako kot bi vam zaužitje dveh kilogramov češenj naenkrat prej škodovalo kot koristilo, velja tudi za sonce. Naša zmožnost »prebavljanja« UVžarkov določa, kako hitro si z njim polnimo zaloge.

NARAVNA »ROLETA« ZA SONCE

Če ne moremo po kapljicah uravnavati, koliko sonca bo vsrkala koža, je najbolje, da takrat, ko postane prevroče, »potegnemo roleto«. Naravna sredstva, izdelana na osnovi mineralnih filtrov, delujejo natanko tako – ostanejo na površini kože in mehansko ščitijo kožo pred pretiranim vdorom UVA- in UVB-žarkov. Celic ne obremenjujejo kemično, še več – če vsebujejo karitejevo ali kokosovo maslo, jojobino olje, alojo vera ter izvlečke planike ali ognjiča, bodo koži pomagali hitreje presnavljati sončne žarke in varno polniti zaloge vitamina D, in to brez tveganja za poškodbe.

PORJAVELOST = VITAMIN D?

Verjetno že vsi veste, da je vitamin D eden od najpomembnejših vitaminov, saj ureja hormone, povečuje imunske moči, pospešuje sposobnost regeneracije, deluje protirakavo, preprečuje osteoporozo, prispeva k razkisanju telesa in pospešuje proizvodnjo energije. Zato ne preseneča, da tako hlepimo po njem. Vitamin D torej nujno potrebujemo, žal pa zahodnjaški življenjski slog pri večini ljudi, ki živijo, delajo in svoj prosti čas preživljajo stran od narave, prispeva k njegovemu kroničnemu pomanjkanju.

Zmotno pa je porjavelost enačiti s količino vitamina D. Prav nasprotno – bolj ko postajamo rjavi, bolj se upočasnjuje pridobivanje vitamina D. V resnici se telo s pigmentiranjem brani pred vsrkavanjem UV-žarkov, zato svetlopolta oseba veliko hitreje pride do dnevnega odmerka vitamina D kot oseba temnejše polti. Kot vidite, tudi belci nismo prikrajšani, če se sončimo po pameti in se takrat, ko je sonca preveč, ščitimo na naraven način.

Prepoved Uporabe Sinteznih Za Itnih Krem

ALI STE VEDELI?

Na Havajih, v otoški državi Palau v Tihem oceanu, na otokih Bonaire in Aruba v Karibskem morju ter na Deviških otokih velja prepoved uporabe sinteznih zaščitnih krem. Za prepoved so se odločili, ker so ugotovili, da konvencionalne kreme za sončenje vsebujejo hormonske motilce in druge kemikalije, ki uničujejo korale in alge.