Resnica o prehranskih trendih in dejanske koristi za zdravje našega črevesja

BESEDILO: TAMARA BUKOVEC

Ko govorimo o zdravju črevesja, nas večina najprej pomisli na probiotike oziroma koristne bakterijske seve, ki izboljšujejo zdravje našega mikrobioma. Pa je res tako?

Prehrana je bila in je še naprej najmočnejša metoda za ohranjanje dobre forme črevesne mikrobiote. Če bi si naše črevesje izbiralo dieto, bi se predvsem zaradi raznolikosti odločilo za rastlinsko sredozemsko prehrano, ki je tudi znanstveno podprta dieta za izboljšanje zdravja črevesja. Zakaj je tako?

Raznolika rastlinska hrana zagotavlja predvsem vlaknine, nekatere minerale, vitamine in druga hranila (npr. polifenoli), ki jih celice resda ne morejo prebaviti, vendar se z njihovo pomočjo poveča vrednost kratkoverižnih maščobnih kislin.

Nasprotno pa lahko neuravnoteženo in skrajno prehranjevanje (pretiran vnos živil z visoko vsebnostjo živalskih beljakovin in maščob) povzroči zmanjšanje števila črevesnih mikrobnih genov in ogrozi celovitost črevesne pregrade.

Rastlinske beljakovine prispevajo k množenju koristnih bakterij, krepijo črevesno pregrado in omilijo vnetja. Na drugi strani lahko prehranjevalni vzorci z veliko beljakovinami in malo ogljikovimi hidrati, kot sta denimo paleolitska in ketonska dieta, hitro pripeljejo do škodljivih sprememb v črevesni mikrobioti in dolgoročno pomenijo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Pri izbiri diete je pomembno, da uživamo raznoliko in polnovredno rastlinsko hrano, s čimer poskrbimo tudi za raznoliko in pestro sestavo mikroorganizmov v črevesni mikrobioti.

Kratkoverižne maščobne kisline imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja prebavnega trakta ter posledično prispevajo k splošnemu dobremu počutju.

Prehranske vlaknine, ki jih vsebujejo zelenjava, sadje, žita in stročnice, se ne absorbirajo, pač pa v debelem črevesju fermentirajo, saj so hrana črevesnih bakterij. Pri tem bakterije ustvarjajo kratkoverižne maščobne kisline. Vsebnost vlaknin v prvi vrsti pomaga do primerne konsistence blata in njegovega hitrejšega prehajanja. Proces fermentacije s sproščanjem plinov, še posebno ogljikovega dioksida, naredi črevesno okolje bolj anaerobno (nizka vsebnost kisika) in zavira rast patogenov, ki uspevajo v okolju z višjo vsebnostjo kisika.

Ma Obne Kisline In Njihove Koristi Za Zdravje

Telo vsrka od 90 do 95 odstotkov kratkoverižnih maščobnih kislin, preostanek pa jih hrani druge bakterije, dokler se ne izločijo z blatom. Glavne kratkoverižne maščobne kisline so acetat, propionat in najbolj raziskani butirat (njihovo razmerje v črevesju je 60 : 20 : 20).

Butirat vpliva na ustrezen pH v črevesju, ta pa prispeva k razmnoževanju mikroorganizmov, hkrati pa preprečuje kolonizacijo patogenov in povečuje vsrkavanje mineralov, kot je železo.

Kratkoverižne maščobne kisline celicam debelega črevesa zagotavljajo energijo, poleg tega jim pomagajo pri regeneraciji in ohranjajo neprepustnost črevesne pregrade. Butirat spodbuja nastanek tesnih stikov med črevesnimi celicami, zaradi česar je črevo neprepustnejše. Povrhu pomaga pri tvorbi sluzi, ki kot nekakšen gel varuje črevesne celice pred patogeni. Ta sluz je hkrati življenjski prostor in vir hranil za koristne bakterije.

Najbolj znana in raziskana korist butirata je uravnavanje vnetnega odziva, saj deluje kot protivnetna molekula, zaradi česar preprečuje presnovne bolezni, kot sta debelost in sladkorna bolezen.

Ključ do zdravja je torej zdravo črevesje, do tega pa pridemo z uživanjem zdrave hrane in zadostnih količin navadne vode ter z vsakodnevnim gibanjem. Ne omejujmo se na trende prehranske industrije, dovolj bo, če si privoščimo sezonsko polnovredno rastlinsko prehrano in uživamo v sveže pripravljenih obrokih. Izogibajmo se vnaprej pripravljenim obrokom, konzervirani hrani ter hrani, polni aditivov, umetnih arom, barvil in sladil.

Vir: https://www.gutmicrobiotaforhealth.com/why-short-chainfatty-acids-are-important-for-a-healthy-gut/ https://www.gutmicrobiotaforhealth.com/are-increasinglypopular-dietary-trends-beneficial-for-optimizing-gut-health/