Nič vas ne stane, da nas podprete

Vsi, ki berete te novice, veste, da obstaja veliko informacij, ki ne dobijo svojega prostora v osrednjih medijih.

Zato v informacijskem središču Zazdravje.net poskušamo ostati glas vseh, ki vztrajno odpirajo prave teme, razmišljajo s svojo glavo, delajo po svoji vesti in so glasni tudi takrat, ko to ni ne lahko ne prijetno.

Ukvarjanje z aktualnimi temami, predlaganje zakonodajnih pobud, preučevanje raznovrstnih tehnologij, vse to zahteva veliko časa in tudi stroškov. Za drugo stran sistematično delajo najbolje plačani lobisti na planetu. Kdo pa dela za vas?

Podprite nevladne organizacije, ki z drobtinicami premikamo gore in večinoma delujemo na »srčni pogon«.

Združimo moči

Lani je 1640 oseb, ki so nam donirale delež dohodnine, omogočilo, da te brezplačne novice redno bere več kot 100.000 ljudi in da se lahko ukvarjamo s številnimi pobudami, od katerih bo odvisna prihodnost vseh nas. Pridružite se našim donatorjem, da bomo lahko skupaj naredili še več.

Prosimo, namenite nam del svoje že vplačane dohodnine, pošljite nam nekaj znamk A, donirajte, sebe ali koga drugega naročite na naše novice, delite naše objave, prebirajte naše priročnike. Držimo skupaj, za varnost vseh nas.

Podatki O Dav Nem Zavezancu

(ime in priimek davčnega zavezanca)

(podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka)

(poštna številka, ime pošte)

Skenirajte QR KODO ali odprite: www.zazdravje.net/donacije

(davčna številka)

(pristojni finančni urad, izpostava)

ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije

Ime oziroma naziv upravičenca

Društvo "Ognjič" za naravno in kvalitetno življenje

Davčna številka upravičenca

49145738

Odstotek (%)

1 % v/na dne

(podpis zavezanca/ke)

Zaradi zaščite osebnih podatkov prosimo, da stran odrežete, prepognete in zalepite.

Dobro Obrodile

BESEDILO: SANJA LONČAR

To leto je monilija vzela svoj davek na številnih drevesih češenj in sliv. Tudi drugega sadja bo manj. Še vedno pa je povsod okrog nas obilje, ki samo čaka na vse, ki ga znajo prepoznati. Eden od največjih zakladov mojega vrta so vrtnice.

Te dni iz njih izdelujemo zdravilne in gurmanske pripravke vseh vrst. Če še vedno niste odkrili, kako okusne so lahko vrtnice, predlagam, da prijateljevanje z njimi začnete z nekaj preprostimi recepti.

Spoznajte Okuse Vrtnic

To, da se vrtnice razlikujejo po vonju, zatrdno veste. Večje presenečenje je, da se precej razlikujejo tudi po okusu. Tako kot imajo jabolka zlati delišes, topaz in bobovec povsem različne okuse, se tudi vrtnice razlikujejo po aromi, kislosti in grenčinah. Mi ne verjamete na besedo? Osmukajte nekaj cvetov dišečih neškropljenih vrtnic, tj. odtrgajte le cvetne lističe, in jih namočite v vrču vode. Pustite jih stati nekaj ur ali čez noč – in dobili boste odlične napitke za poletne dni.

Vrtnice prijetno hladijo, znižujejo raven stresnih hormonov, preprečujejo okužbe v prebavilih, delujejo protivnetno … in še bi lahko naštevali. Pitje napitkov iz vrtnic bo vaše intimno razmerje s temi čudovitimi rastlinam dodatno poglobilo – spoznali jih boste tudi prek potenciala, ki večini ljudi ostaja skrit.

Pri nas vrtnice uživamo kot dodatek pestom, solatam, slanim namazom in solatnim polivkam. Iz njih izdelujem vrtnično sol za začinjanje jedi, alkoholne izvlečke za regeneracijo živčevja, hidrolat za kožo, sladka krona pa je vrtnična marmelada.

Video Vsebine

Podrobne recepte in napotke smo posneli – v obliki spletne delavnice so vam na voljo na spletnem naslovu delavnice.zazdravje.net.

SO VAŠE ŽE ODCVETELE?

Preden žalostno ugotovite, da ste spet zamudili, vam bom zaupala še eno skrivnost. Veje imajo tik po cvetenju največji potencial za nove potaknjence. Zato je obrezovanje po cvetenju, zlasti pri starih sortah, zelo koristno opravilo. Odrezane veje namesto na kompost potaknite na senčno in vlažno mesto ter si tako z nekaj malega sreče in pozornosti ustvarite nove vrtnice. (Natančni napotki za razmnoževanje so tudi del zgoraj omenjene delavnice.)

Projekt: skupna

Njiva Krompirja

SKUPAJ JE PREPROSTO

BESEDILO: ALENKA ŠOŠTARIČ

Mariborski člani Društva Samoskrbni. net smo se letos odločili za skupno samooskrbo s krompirjem. Projekta smo se lotili resno: kupili smo semenski krompir Kmetijskega inštituta Slovenije KIS Vipava, KIS Krka. Člani skupine Prekaljeni smo prijavili količine krompirja, ki ga želimo pridelati za ozimnico. Skupaj smo se ga odločili pridelati dve toni, temu pa smo prilagodili tudi površine in količine.

Vsak od prijavljenih članov se je zavezal, da bo sodeloval pri delih na njivi. Dobro njivo, na kateri niso bila nikoli uporabljena umetna gnojila, pač pa samo zeleno gnojenje, smo dobili v brezplačen najem.

Tako smo tretjo majsko nedeljo, po dolgotrajnem »monsunskem« deževju, končno lahko prvič okopavali svoj krompir. Navdušenje je bilo veliko, občutenje posebne energije in povezanosti pa neverjetno. Naše poslanstvo, skupnostno gojiti ekološko zelenjavo za samooskrbo, je vzcvetelo! Z lahkotnostjo smo med pogovorom z motikami švigali med grmički krompirja. Opravili smo v samo dveh urah!

Za zdaj našemu krompirju dobro kaže. Zemlja je odlična, dobro odcedna, krompir lepo raste. Te dni bo strojno osut, kar za nas stori lastnik njive, mi pa mu pomagamo z okopavanjem njegovega dela. Tu in tam smo že našli kakega koloradskega hrošča, vendar jim bomo zagrenili življenje z ročnim pobiranjem in ekološkim sredstvom za njihovo zatiranje. Pa naj kdo reče, da samooskrba ni tudi sreča ob sodelovanju enako mislečih ljudi, saj skupaj zmoremo več!

Video Vsebine

Ne zamudite brezplačnega predavanja Sanje Lončar:

Samooskrba Za Zamudnike

Oglejte si, kako se junija lotiti samooskrbe in pridelati dovolj za zimski čas.

Do predavanja dostopate na www.samooskrbni.net/ prijava ali preprosto odčitate QR kodo. Predavanje je na voljo samo do 30. Junija!

Samooskrbno zavarovanje

BESEDILO: NATAŠA ŽAGAR

Ali bo toča še naprej klestila? Bo! Ali bo tudi to poletje sušno? Najverjetneje. Meteorologi pravijo, da bo ritem padavin čedalje nepravilnejši, kar pomeni, da dandanes pogosto v enem samem dnevu pade toliko dežja, kot ga je bilo nekoč razporejenega čez nekaj mesecev. Bo škodljivcev še več? Zagotovo.

Spremenjeni naravni ritem razbija tudi ritem razmnoževanja škodljivcev, zato predatorji, ki bi sicer omejili škodljivce na zelenjavi, včasih pridejo prezgodaj, včasih prepozno, mi pa lahko zgolj nemočno opazujemo nenadzirano razmnoževanje drobnih nepridipravov na naših vrtovih.

Ali bomo na prostem sploh še kaj pridelali – ali pa se bomo preprosto vdali ter se lotili hidroponike, aeroponike in drugih tehnik, ki jih ponuja »zeleni prehod«? Naravno pridelana, ozemljena hrana je neprimerljiva z zgolj na videz podobno, ki je pridelana v zaprtih prostorih. Res pa je, da čedalje zahtevnejše okolje zahteva tudi več vrtnarskih spretnosti in nekaj sprememb v strategiji.

Ena od najpomembnejših je zavedanje, da ne tečemo sprinta, pač pa maraton. Če se izrazimo po kolesarsko, zdaj vrtnarjenje bolj spominja na Giro d' Italia ali Tour de France. Veliko etap, vsaka vsebuje množico vzponov in spustov, zmaga pa vztrajnost.

Tri Strategije Za Zmago

1. Vztrajno (vso sezono) pridelujemo sadike, s katerimi nadomeščamo to, kar pojedo voluharji, uši, gosenice, ptiči in koloradski hrošči, pa tudi vse, kar klone pod naletom kake bolezni.

2. Učimo se pravilno semeniti, da bodo naslednje generacije naših rastlin vse odpornejše in vajene naših razmer.

3. Uporabljamo mehansko zaščito – predvsem mreže in koprene, s katerimi se rešimo žuželk. Poleg tega s tem rastlinam zmanjšamo toplotni stres, ki ga povzroča hitro spreminjanje dnevnih in nočnih temperatur.

Zavarovalni Steber

V društvu Samooskrbni.net so vsemu zapisanemu dodali še en steber – skupinsko samooskrbno zavarovanje. Ne gre za novi produkt zavarovalnic, ki iščejo načine, kako unovčiti sleherno tveganje in strah. Člani samooskrbnih so se odločili, da bo dvajset prostovoljcev na vseh koncih Slovenije celotno rastno sezono pridelovalo sadike, ki bodo rezervna pomoč v primeru toče, poplav in drugih nevšečnosti, ki lahko doletijo člane. Ideja je nastala, ko so ob prvi toči številni člani na lastno pobudo organizirali zbiranje sadik, s katerimi so prizadetim pomagali na hitro »resetirati« vrtove in jim povrniti veselje do vrtnarjenja. Ker predvidevajo, da se bodo tovrstne potrebe le še povečevale, bodo odslej to organizirali kot eno od prostovoljskih dejavnosti društva.

Tudi vas solate napenjajo?

Solate so zdrave, vendar vse prej kot zlahka prebavljive. Z neustreznimi kombinacijami zelenjave lahko za naša prebavila postanejo celo »misija nemogoče«.

Ali ste vedeli, da kumare sodijo med najtežje prebavljive vrste zelenjave? Da je po svoji sestavi paradižnik sadje, ki ga ni priporočljivo mešati z vsako zelenjavo? Da zelene solate, zlasti poletne, vsebujejo veliko neprebavljivih vlaknin, s katerimi sicer hranimo mikrobiom, vendar povzročajo napenjanje? Da sta pesa in korenje sicer zdrava, vendar zelo dvigujeta raven sladkorja v krvi?

Preden sklenete, da boste odslej jedli le še čips, pice in dobrote z žara, pomanjkanje koristnih snovi pa nadomeščali s prehranskimi dopolnili, si oglejmo, ali lahko te težave rešimo po zdravi in naravni poti.

Za Imbe Kot Re Iteljice

Če ste se kdaj sprehodili po kaki orientalski tržnici, kjer meso in ribe ne poznajo hladilnika in predpisov HACCAP, ste se na svoje oči prepričali, da lahko ob pomoči začimb tudi iz povsem neužitnih in nevarnih živil nastane okusno in varno kosilo. V primeru zdravih svežih solat bi torej to moralo biti še lažje!

Seznam začimbnic, ki urejajo prebavo, obsega kakih petdeset začimb. Seveda ne potrebujete vseh! Pomembno pa je vedeti, kako učinkuje katera od njih, katere so najprimernejše za vaša prebavila in katera izničijo morebitne pomanjkljivosti posameznih vrst zelenjave.

Kako Kumare Postanejo

»MALA MAL'CA«

Kot sem omenila v uvodu, so kumare za naša prebavila skoraj neprebavljiva zelenjava. Dokler jim ne dodamo malce koprca. Prav zato so nekoč jedli kumare samo začinjene z jogurtom, z obilo koprca in s ščepcem česna. Različice tega recepta je mogoče zaslediti v vseh državah – ta recept ni nastal naključno. Že Hildegarda je zapisala, da prav koprc naredi kumare lahko prebavljive.

Sve E Zelje

Za osebe s slabšim delovanjem ščitnice je uživanje svežih zeljnic precej tvegano, saj spadajo med goitrogena živila, kar pomeni, da upočasnjujejo njeno delovanje. Da se jim ne bi povsem odrekli, se navadite ribano zelje soliti in ga začiniti s kumino, nato pa ga nekaj časa pustiti stati. Zeljna solata spada med redke solate, ki je boljša, če pred uživanjem nekaj časa stoji. Zelje še najlažje prebavimo, če ga fermentiramo.

SOLATA ALI SLADKORNA BOMBA?

Za vse solate s previsokim glikemičnim indeksom (sem uvrščamo rdečo peso, korenje in krompir) potrebujemo dobro mero začimbnic, ki zavirajo hiter dvig ravni sladkorja v krvi. Pri rdeči pesi to vlogo opravijo predvsem kumina, šetraj in hren. Pri krompirju pa hitri dvig ravni sladkorja zavirajo kumina, kumin, kurkuma, rožmarin, lovor, šetraj, origano, hren in še kaj bi se našlo.

Za Imbe Za Paradi Nik

Da lažje prebavimo paradižnik, mu dodamo origano, baziliko, šetraj. Tisti, katerih sluznice so občutljive na paradižnikove kisline, naj dodajo še koriandrova semena.