alergije in prebavne motnje ali pa načnejo živčevje in možgane.
BO ZDRAVILO HUJŠE OD BOLEZNI? Nadležnega vonja ne moremo odstraniti zgolj s čiščenjem in pranjem. Da ga zares odpravimo, moramo opraviti temeljito razkuževanje. In pri tem se zaplete. Če posežemo po škodljivih kemičnih sredstvih, imamo lahko na koncu več škode kot koristi.
Čas je za razkuževanje! BESEDILO: NADJA BAĆAC
Razkužilo je lahko učinkovito in hkrati naravno ter človeku, živalim in okolju prijazno. Idealna so takšna, ki jih razpršimo po površini, zatem pa razpadejo, tako da spiranje in brisanje sploh nista potrebna. Takšna so razkužila, izdelana na osnovi vodikovega peroksida: ne moremo jih predozirati, ne povzročajo odpornosti pri mikroorganizmih, obenem pa so nadvse učinkovita. Svojo nalogo opravijo že v eni minuti, kar je podobno kot pri alkoholnih razkužilih. Pogosto uporabljana varekina in kis sta veliko počasnejša, poleg tega učinkujeta na manjši spekter mikroorganizmov.
»ČRNOBA« NI ŽIVA! Se tudi vi čudite, da se vam na tesnilu pomivalnega stroja razrašča nekaj odvratnega? Oprani športni copati, ki še vedno smrdijo? Sveže oprana črna oblačila s čudnim vonjem? Klimatska naprava, iz katere prihaja slab zrak? Avtodom, v katerem vohate postan zrak?
Zidne plesni, denimo tiste med fugami, so največkrat trdovratne zato, ker se z njimi ne spopadamo pravilno! Območja, posuta z drobnimi črnimi, zelenimi, sivimi ali rdečimi pikicami, so v resnici že odmrla plesen. Pozor! Živa plesen je na območju približno treh decimetrov okoli »črnobe« in s prostim očesom sploh ni vidna. Ko čistimo z razkužilom proti plesni, moramo to nujno upoštevati.
ZAKAJ (ZA)SMRDI?
RAZKUŽEVANJE NA PRESTOLU
Smrad povzročajo mikroorganizmi (bakterije, plesni, glive), ki so naši gostje pogosteje, kot si mislimo.
Od konca marca v Sloveniji velja odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb (hodniki in okolica blokov, dvigala, ograje …) za potrebe preprečevanja širjenja koronavirusa. NIJZ nas je javno pozval, da skupne prostore dvakrat na dan razkužimo z 0,1-odstotnim natrijevim hipokloritom, torej z razredčeno varekino (100 ml/5 l), saj naj bi bila to stroškovno upravičena različica. Resno? Za ceno čigavega zdravja?
Običajna mikroflora v bivalnih prostorih ni problematična. Protislovje pa je, da živimo v vse bolj »bolnih«, čeprav moderno grajenih stavbah brez naravnega prezračevanja. Iz klimatskih in prezračevalnih naprav prihaja nezdrav zrak, poln bakterij in gliv (tudi patogenih), ki povzroča okužbe dihal. Obdajajo nas umetni materiali (izolacija, okna in vrata iz umetnih mas), ki ne dihajo in so pravo gojišče gliv in plesni. Zlasti plesni proizvajajo mikotoksine, ki se sproščajo v zrak, mi pa jih vdihavamo. Pogosto so zelo strupeni, celo kancerogeni, poleg tega lahko povzročijo
Ta kemikalija, ki pri dolgotrajni izpostavljenosti znanstveno dokazano povzroča oteženo dihanje, močan kašelj, draženje sluznic in glavobol, zdaj v Sloveniji nenadoma velja za varno izbiro! Stanovalci hodijo po hodnikih in v dvigala s pokritim nosom, da zdržijo vdor dražečega klora na
26 Zazdravje.net | 5/2020 | Skupaj za zdravje človeka in narave
