Zakaj ne protestiramo, ampak sadimo BESEDILO: IRENA ROTAR, SANJA LONČAR
Če želimo zmanjšati porabo ter spremeniti ekonomijo, odnose in zdravje, se moramo namesto na ulice odpraviti na vrtove. Ne verjamete? Poglejte, kako malo je treba, da se zaprejo podjetja in propadejo cele panoge! Samo nekaj tednov izpada – in veliki sistemi se sesedejo. Če še nekaj tednov ne boste kupili oblačil svetovno znane znamke, bo prenehala obstajati, onesnaževati planet in izkoriščati suženjsko delo otrok. Ni nam treba demonstrirati – samo kupovati prenehamo, s čimer obenem prenehamo hraniti zmaja, ki bi požrl nas in naš planet.
Bill Molison, začetnik permakulture, je zapisal: »Največja sprememba, ki jo je treba doseči na področju porabe in proizvodnje, četudi v majhnem obsegu, se bo zgodila na naših vrtovih. Če jih bo imela samo desetina ljudi, bo dovolj za vse. Od tod tudi jalovost revolucionarjev, ki nimajo vrtov, in so posledično odvisni od sistema, ki ga napadajo. Proizvajajo namreč besede in krogle, ne pa hrane in zavetišč. Bo oblikovanje vrtov in skupin za samo oskrbo rešilo planet, človeštvo, civilizacijo? Ne, ne bo. Tudi ne trdim, da je to odgovor na vsa vprašanja. Vseeno pa je dober začetek.« Vrt spreminja našo miselnost, spreminja naše telo, vpliva na nas. Vpliva na našo družino, prijatelje in skupnost, ki s tem dobi zgled, da so na voljo tudi drugačne možnosti. Vrt nas uči sodelovanja, zaupanja, potrpljenja, ponižnosti in hvaležnosti. V nas gradi prav tisto, brez česar ne more uspeti nobena revolucija. Ekoteolog Thomas Berry je zapisal: »Česar ne ljubimo, ne moremo reševati. Ljubiti ali rešiti pa ne moremo ničesar, kar se nas ni globoko dotaknilo.« Klimatski aktivisti se borijo za globalno pravičnost, zmanjševanje izpustov, manj nevarnih delcev v
30 Zazdravje.net | 5/2020 | Skupaj za zdravje človeka in narave
