Mineral 61 SI

2019

LETNIK XII ŠTEVILKA 61 APRIL 2019

2

ISSN 1855-5357

INTERVJU

Adreas Fromm

direktor ASFINAG Bau Management GmbH

REPORTAŽA

Bauma presežkov

ANALIZA

Registrirana gospodarska vozila za gradbeništvo v Sloveniji

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

4 LETA BREZ SKRBI

GLOBEX S.R.L., Podružnica v Sloveniji, IOC ZAPOLJE I/7, 1370 Logatec - SLOVENIJA Tel.: +386 1 7509295 /// logatec@globexgroup.eu www.globexgroup.eu

1-2_CASE_MSLO_0118.indd 1

12.07.2018. 10:49:12

26. in 27. marca 2019, PortoroĹž Organizatorja

Hvala vsem, ki ste z nami soustvarjali 2. konferenco Biznis & Trendi v gradbeniĹĄtvu

Veliki sponzori:

Sponzorja:

Mali sponzor:

Prijatelja konference:

CONSTRUCTION

APRIL 2019

VSEBINA

Vsebina 6 Novice 16 Reportaža

Bauma presežkov 22 Tovorna vozila

Vozni park v znamenju nemških znamk 24 Intervju

Andreas Fromm, direktor ASFINAG Bau Management 27 Najava

1. Mednarodna konferenca o mineralnih surovinah in nahajališčih

28 Mineralne surovine

Naravni viri in gospodarjenje z njimi - primer gradbenega materiala, prod, II. del 36 Caterpillar

Nova serija 30 in 36-tonskih bagrov 38 Case

Case praznuje 50-letnico kompaktnega nakladalnika 40 Liebherr

Nova bagra na gosenicah Liebherr R 930 in R 926

24

Intervju

Andreas Fromm, direktor ASFINAG Bau Management

38 Case

Case praznuje 50-letnico kompaktnega nakladalnika

44

MB Crusher

Nova generacija sejalnih žlic MB Crusher

4

A P R I L 2 0 19

42 Hidromek

Nov greder HMK 600 MG 44 MB Crusher

Nova generacija sejalnih žlic MB Crusher 46 Goodyear

Goodyear razkriva inovacije na področju pnevmatik za gradbeno in industrijsko mehanizacijo 48 Poročilo

23. izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra ZAS 54 Bobcat

Osvežen in širok prodajni program 52 Projekt MineService

Prenos dobrih praks rudarskih podpornih služb 54 Projekt RIS-CuRE

Predelava bakrovih deponij na območju JV Evrope 56 Recikliranje

Blato iz komunalnih čistilnih naprav - sekundarna surovina za gradbeništvo 60 Poročilo

"Gospodarjenje z odpadki GzO'19 - urbano rudarjenje" ob 46. skoku čez kožo 62 DAF

Ofenziva na trg specializiranih podvozij [ 2 2019

]

Impressum MINERAL

Strokovna revija za rudarstvo in gradbeništvo Izdaja Business Media d.o.o.

Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana e-mail: info@bmslovenia.si www.mineral-revija.si Direktor Nenad Žunec, univ.dipl.ing.

Odgovorni urednik Vladimir Železnikar, univ.dipl.ing.rud.

Uredništvo dr. Željko Pogačnik, univ.dipl.ing.geol. dr. Duška Rokavec, univ.dipl.ing.geol. doc.dr. Jože Kortnik, univ.dipl.ing.rud.

Strokovni sodelavci Ana Burger, Matej Draksler, Mateja Košir, Vasilij Krivec, Urška Kropf, Marjan Marolt, Alenka Mauko Pranjić, Kim Mezga, Ana Mladenović, Boštjan Paušer, dr. Senko Pličanič, Urša Šolc, Petra Vrhovnik, Tina Zajc Benda Produktni vodja Cvjetka Špralja Šakić, univ.dipl.oec.

Marketing Maja Levstek maja.levstek@bmslovenia.si Fotoagencija Shutterstock Tisk Horvat - tisak d.o.o.

Predplačilo Letna naročnina za 6 številk 35 € (Slovenija) e-mail: info@bmslovenia.si Nenaročenih rokopisov in drugih materialov ne vračamo. Pri nas oblikovani oglasi in izdelani fotoliti so last uredništva, zato je vsakršna nadaljnja uporaba brez izrecnega soglasja uredništva nedopustna. Ponatis dovoljen samo z dovoljenjem uredništva in vedno z navedbo vira. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave prispevkov in redaktorskih posegov vanje. Za podatke in navedbe v prispevkih odgovarjajo avtorji osebno. Izvod je dostavljen na podlagi naročil plačnikov oglasov.

2019

ISSN 1855-5357

LETNIK XII ŠTEVILKA 61 APRIL 2019

2

Goodyear

DAF

Inovacije na področju pnevmatik za gradbeno in industrijsko mehanizacijo

Bauma presežkov

Ofenziva na trg specializiranih podvozij

ANALIZA

Registrirana gospodarska vozila za gradbeništvo v Sloveniji

-

Nov greder HMK 600 MG

direktor ASFINAG Bau Management GmbH

s i

Hidromek

Adreas Fromm

REPORTAŽA

.

62

m i n e r a l

001_NASLOVNA.indd 1

[

2 2019

]

r e v i j a

46

INTERVJU

-

r e v i j a

.

s i

03.05.2019. 15:55:36

A P R I L 2 0 19

5

m i n e r a l

42

ISSN 1855-5357

NOVICE

Novice Največji 3D gradbeni tiskalnik na ­svetu / BOD 2 velja za trenutno največji 3D tiskalnik, ki naj bi bil zmožen natisniti objekt širine 12 m, dolžine 27 m in višine 9 m. Z enim tiskanjem se lahko s tiskalnikom izdela trinadstropna stavba, ki presega 300 m² na etažo.

Omenjeni 3D tiskalnik je naročilo gradbeno podjetje Elite for Construction & Development iz Saudske Arabije, ki ga je izdelalo dansko podjetje COBOD, ki je specialist za 3D tiskanje. Odločitev za nakup tega največjega tiskalnika je bila sprovedena na podlagi odziva na potrebo Savdske Arabije, da v naslednjih desetih letih zgradi 1,5 milijona novih hiš kar hkrati sovpada z državnim planom Vision 2030, ki je namenjen posodobitvi gradbenih tehnik.

Mešalne žlice SIMA Priznani italijanski proizvajalec mešalnih žlic za beton, podjetje SIMA, se je lani odločilo za menjavo zastopnika v Sloveniji. Po pregledu prodajnih rezultatov za prvo tromesečje 2019 se je izkazalo, da je bila odločitev pravilna, saj se jim je promet v primerjavi s celotnim letom 2018 povečal za več kot 100 %.

Novi zastopnik, GMM Marijan Fujan, s.p., je z drugačnim pristopom ter povečanjem zaloge sposoben takojšnje dobave mešalnih žlic najbolj iskanih modelov v velikosti od 100 do 300 l, z vsemi vrstami vpetji za bagre ter nakladalnike. Prav tako preko partnerskih podjetij približuje ponudbo strankam na različnih koncih Slovenije in bivše Jugoslavije ter jim tudi zagotavlja takojšnjo servisno podporo.

Ausa in Airman AX26U-6A Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o. je stranki na primorskem dostavilo mini bager Airman AX26U-6A in prekucnik Ausa D600APG. Odlična kombinacija, ki omogoča natančnost in zmogljivost. Airman AX26U-6A, ki slovi po svoji natančnosti ter zmogljivosti, saj ima zelo precizne komandne ročice in Yanmar motor. Za odvoz in dovoz materiala pa poskrbi prekucnik Ausa D600APG z kapaciteto kesona 3 m³ z rotacijo v obe smeri in maksimalno obremenitev razkladalnega kesona 6.000 kg.

Stroje je predal direktor podjetja Huseyin Cetin.

Mednarodna konferenca "Establishing a Blueprint for a resource-efficient construction sector"

V imenu konzorcija projekta CINDERELA vljudno vabimo zainteresirane akterje in deležnike s področja gradbenega sektorja, komunale, različnih industrijskih panog, kjer nastajajo odpadki ter ostale, da skupaj s konzorcijem opredelimo ključne spodbujevalne aktivnosti, ki bodo služile kot temelj za učinkovito gradbeništvo na osnovi sekundarnih surovin. To je tema H2020 projekta CINDERELA (Novi krožni poslovni model za bolj trajnostno urbano gradbeništvo). Dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom "Establishing a Blueprint for a resource-efficient construction sector" bo potekala med 23. in 24. majem v AMS inštitutu v Amsterdamu na Nizozemskem. Več informacij najdete pod novicami na spletni strani projekta ­CINDERELA: https://www.cinderela.eu

Komatsu predstavil nov stroj za rušenje PC490HRD-11 / Novi PC490HRD-11 je najnovejši stroj v Komatsujevi paleti težkih rušilnih bagrov. Stroj prinaša v segmentu strojev teže 60 ton najboljši doseg v razredu, ki ga je mogoče konfigurirati v šestih različnih delovnih postavitvah. Lahko nosi orodje teže 2 ton za rušenje do višine 32 metrov, orodje 3,34 tone do višine 28 m ter orodje 5 ton za rušenje do 17,4 metrov. Ta novi stroj bo operaterjem omogočil delo z najširšim možnim dosegom z optimalnim nadzorom in varnostjo. Oblikovan in razvit, skupaj s povratnimi informacijami strank, Komatsu UK (KUK), se prav tako proizvaja v tovarni Komatsu Europe, ki se nahaja v bližini Newcastla, na severovzhodu Anglije. Celoten stroj deluje kot en sam kompleten sistem, z gladkim in udobnim upravljanjem, visoko natančnostjo, veliko stabilnostjo in prvovrstnim udobjem. Delovna teža PC490HRD-11 znaša od 55.200 kg do 73.400 kg. Poganja ga motor Komatsu, ki ustreza EU Stage, z močjo 270 kW / 362 KM, s 1.900 vrtljaji na minuto in z minimalnim vplivom na okolje. Ekološki pomisleki se povečujejo, mestna območja pa so vedno bolj občutljiva na emisije motorjev.

PC490HRD-11 nudi Komatsu strankam priložnost, da sodelujejo v več razpisih, da pokažejo svoje okoljske zahteve in, ki bodo upravičila prihodnja vlaganja.

Z A ST O PNIK Z A P R O IZVO D E Y A N M A R IN M O N T A BE R T V R E P UBL IKI SLO V E N I J I .

O R IG IN A L N I N A D O M E S T N I D E L I, S E R VIS IN P R O D A J A OP R E ME .

SMASTER d.o.o.

IOC ZAPOLJE I 23, 1370 LOGATEC e-mail: igor@smaster.si, gsm: +38640 535 406 1-3_SMASTER_MSLO_0217.indd 1

19.4.2017. 13:40:02

NOVICE

Novice Nove Wirtgen freze za ­rezkanje ­asfalta / Wirtgen je na Baumi 2019 predstavil linijo inteligentnih frez v svoji F seriji, katerih cilj je pomagati operaterjem, da ohranijo optimalno ravnovesje med zmogljivostjo, kakovostjo in stroški. Kupci lahko izbiraj med modeli frez: W 210 Fi, W 200 Fi in W 200 F. Nove freze omogočajo fleksibilne širine frezanja med 1,5 in 2,5 m in globino frezanja do 330 mm ter pokrivajo širok spekter uporabe, od sanacije površinske plasti do popolne odstranitve in finega mletja. Opremljene so z motorji z močjo do 563 kW, odvisno od tipa stroja. S pristopom Connected Milling se Wirtgen osredotoča na digitalizacijo, avtomatizacijo in dokumentiranje operacij frezanja.

Z MB Crusher je delo enostavnejše Podjetje PAMIS d.o.o., ki je specializirano za gradnjo in obnovo stanovanjskih objektov, se pri svojem delu srečujejo z odpadnimi ruševinami, asfaltom in izkopnim materialom, ki ga je potrebno odpeljati na odlagališča, kjer ga ustrezno predelajo za ponovno uporabo. Ker je strošek prevozov in deponiranja materialov zelo visok, so se v podjetju odločili poiskati cenovno bolj ugodno rešitev. Kupili so drobilno žlico MB Crusher C50, s katero vse ruševine in gradbene odpadke predrobijo in ponovno uporabijo kar na gradbišču. S tem so privarčevali veliko denarja in znižali stroške svojih projektov. Za drobilno žlico že pridobivajo OVD okoljevarstveno dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov. Občasno si sposodijo tudi sejalno žlico MB S10, s katero pred fazo drobljenja že ločijo grob material od finega in tako zmanjšajo čas drobljenja. Za več informacij glede drobilnih in sejalnih žlic se lahko obrnete na podjetje Mamut servis d.o.o. iz Ljubljane, ki je ekskluzivni zastopnik za MB Crusher v Sloveniji.

Weber vibro tehnika Weber vibro tehnika je od sedaj na voljo pri podjetju Smaster d.o.o. v Logatcu. Nemška kvaliteta in proizvodnja v Nemčiji nudita uporabniku zanesljivo delovanje. Široka paleta proizvodov zadosti še tako zahtevnemu uporabniku, ki ima sedaj na voljo tudi električno verzijo določenih proizvodov. Vabljeni v Logatec na ogled in testiranje.

Za nova stanovanja 50 milijonov evrov posojil Pred velikonočnimi prazniki je Stanovanjski sklad Republike Slovenije sporočil, da je od Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) pridobil za 50 milijonov evrov posojil, ki jih bo namenil za gradnjo 800 javnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru. Skupna vrednost vseh projektov je približno sto milijonov evrov. Stanovanjski sklad RS bo posojilo porabil za gradnjo Skupnosti za mlade, kjer bo 109 stanovanjskih enot, sosesko Novo Brdo v Ljubljani ter mariborski soseski Pod Pekrsko gorco in Novo Pobrežje. Projekti sodijo v koncept Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, ki ga je vlada sprejela leta 2015. Po resoluciji se gradnja stanovanj republiškega stanovanjskega sklada usmeri izključno v najemna stanovanja, gradnja za prodajo na trgu pa se povsem opusti. Največji izmed projektov bo na Brdu, kjer bodo na nekaj manj kot petih hektarjih zemljišč zgradili 18 objektov, v katerih bo 498 stanovanj, od tega 24 oskrbovanih. Na jugu Maribora v bližini Pekrske gorce bodo postavili 400 stanovanj.

Najboljši model lesenega mostu so zgradili študenti Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL ENISE Bridge Challenge je tradicionalno tekmovanje študentov gradbeništva in arhitekture, ki je letos že sedmo leto zapored potekalo v francoskem mestu Saint-Étienne. Študenti drugega letnika magistrskega študija gradbeništva Luka Gradišar, Doron Hekič, Antonio Janevski in Jure Starc so se pod vodstvom mentorja dr. Bojana Časa 23. in 24. marca udeležili mednarodnega tekmovanja v gradnji lesenih modelov mostov. Študenti Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL so se tekmovanja letos udeležili prvič in dosegli izjemen uspeh. V konkurenci 34 ekip iz Francije, Združenega kraljestva in Slovenije so v izboru najboljše arhitekturne zasnove osvojili prvo mesto, poleg tega pa so bili nagrajeni še z drugim mestom za inženirsko rešitev. Most bo zaradi najboljše arhitekturne zasnove razstavljen na inženirski fakulteti Saint-Étienne in na Univerzi v Lyonu. Foto: Arhiv Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Kotech d.o.o., Bazoviška ulica 4, 5000 Nova Gorica WWW.KOTECH.SI

T. +386 31 712930 sales@kotech.si

NOVICE

Novice Salonit Anhovo od sedaj naprej tudi v Trstu / Salonit Anhovo je pred nedavnim s svojim italijanskim konkurentom, družbo Italcementi, podpisal pogodbo o triletnem najemu cementarne v Trstu. Iz nje bo oskrboval svoje kupce na italijanskem trgu, kamor so lani prodali za okoli 28 mil. evrov cementa in klinkerja (surovina za cement). Julijan Fortunat, predsednik uprave Salonita Anhovo, pojasnjuje: »S širitvijo proizvodnih zmogljivosti v Trst uresničujemo strategijo o krepitvi naše dejavnost v regiji Alpe Jadran. Letno bomo zaradi širitve v Trst prihodke povečali za sedem milijonov evrov, prodajo cementa pa povečali za sto tisoč ton. V Anhovem smo lani proizvedli prek milijon ton cementa in klinkerja. Zaradi širitve v Trst bomo tudi povečali konkurenčnost celotne skupine, saj bomo znižali stroške na enoto proizvoda. V Trstu bomo namreč pri proizvodnji cementa uporabljali klinker, ki ga naredimo v Salonitu Anhovo. S tem bomo naše zmogljivosti pri proizvodnji klinkerja že polno izkoriščene, stroški proizvodnje pa nižji.« Edini slovenski proizvajalec cementa ima sicer v Italiji v lasti že šest betonarn. Te poslujejo na območju Furlanije - Julijske krajine.

Nov model Bobcat E35 Z Bobcat E35 Z, novi model mini bagra delovne mase 3.500 kg pri širini podvozja 1.750 mm nudi udobno delo ter vrtenje v širini podvozja in globino kopanja 3.120 mm. Vse hidravlične funkcije se upravljajo na joystik komandah in so proporcionalne za večjo natančnost in produktivnost. Pregledna in udobna ROPS kabina z radio aparatom in dodatnimi led lučmi nudi upravljalcu prijetno in zmogljivo delovno mesto. Več informacij o takojšnji dobavi so na voljo pri podjetju Dimeh d.o.o. v Logatcu in na Cvenu pri Ljutomeru.

Hyundai v partnerstvo s ­Cumminsom

Popolna kombinacija: Hidromek in MTB Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o., generalni zastopnik blagovnih znamk Hidromek in MTB, je stranki na Dolenjsko dostavilo popolno kombinacijo med močjo ter ekonomično porabo. Hidromekov bager HMK220NLC H4 odlično upravlja s hidravličnim kladivom MTB Proline 155.

Ohišje kladiva je narejeno iz Hardox materiala. Ima tudi grabež za kamne MTB GRP 50, ki je primeren za stroje od 9-18 ton, širine razprtja čeljusti 1435 mm iz Hardox materiala, ki je odporen proti obrabi. Noben kamnolom se taki kombinaciji ne more upreti.

Hyundai Construction Equipment (HCE) je podpisal pogodbo z globalnim proizvajalcem motorjev Cummins za razvoj motorne tehnologije na daljavo za bagrske motorje. Storitev naj bi temeljila na Hyundajevih sistemih za daljinsko upravljanje Hi-MATE in Cumminsovih motornih rešitvah, ki omogočajo, da se v realnem času poroča o kakršnih koli okvarah motorja bagra in na podlagi diagnostike ponudijo smernice za odpravljanje težav. Partnerstvo bo pomenilo, da lahko uporabniki od daleč dostopajo do informacij o napakah in odpravljanju leteh, kar pomeni, da bodo lahko vnaprej pripravili potrebne dele in opremo. Hyundai bo lahko svoje uporabnike obveščal tudi o stanju motorja bagra s pomočjo aplikacije za poročanje v realnem času, ki vsebuje navodila za odkrivanje napak in navodila za odpravljanje težav.

1-2_AMMANN_MSLO_0318.indd 1

25.09.2018. 15:01:50

NOVICE

Nov Hidromek HMK 220NLC H4 Na slovensko tržišče že prihaja nova serija bagrov znamke Hidromek. Na Gorenjskem lahko vidite pri delu nov bager goseničar HMK220NLC H4. Odlikuje ga zelo zmogljiv Isuzu motor z močjo 172 KM, ima povečano ergonomsko oblikovano kabino, ki upravljalcu omogoča boljšo vidljivost na vse strani z Opera kontrolnim sistemom, ki nudi maksimalno učinkovitost med močjo in različnimi načini dela. Za vse dodatne informacije o strojih znamke Hidromek, se lahko obrnete na generalnega zastopnika podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o. iz Ajdovščine.

Odlična rešitev za čiščenje dovoznih poti Skupina Kremen iz Šentjerneja je napredno podjetje za proizvodnjo kamnitih agregatov za industrijske namene.

Pri svojem delu skrbijo za varnost in udobje svojih upravljalcev ter visoko okoljsko osveščenost. Dovozne poti v svojih kamnolomih bodo sedaj čistili z novo pridobitvijo – mini nakladalnikom Bobcat S530 HF SJC s pometalno napravo s tlačnim močenjem za odpravo prašenja. Okreten, univerzalen in enostaven za transport – v skrbi za okolje.

Liebherr izdelal 60-tisoči bager na gosenicah Liebherjev proizvodni obrat v Colmarju v Franciji, je izdelal 60-tisoči bager na gosenicah. Bager R 922, je model iz Liebherjeve najnovejše generacije bagrov na gosenicah z delovno težo 22 ton. Karoserijo za to posebno izdajo je oblikoval grafitar Jean Linnhoff. Bager ima belo kabino z mešano modro barvno shemo, ki predstavlja Francijo, državo, v kateri je bil stroj izdelan. Za izdelavo grafičnih motivov je Linnhoff šest dni preživel na Colmarjevi lokaciji v ločenem prostoru in delal pod strogo tajnimi pogoji. Na stranskih površinah stroja je zemljevid sveta, ki naj bi predstavljal prodajo strojev po vsem svetu. Prav tako je na straneh bagra zapisan izraz »A coeur«, ki dobesedno pomeni »V srcu«, kar naj bi pomenilo partnerstvo med Liebherr-France in podjetjem Alsatian Tourism Agency. Na koncu so zaposleni, ki so prispevali svoje strokovno znanje in izkušnje pri omenjenem projektu, napisali svoja imena na podvozje bagra. Model bagra, na katerem temelji ta posebna izdaja, bo dobavljiv po vsem svetu - od rudnikov v Južni Afriki do kamnolomov marmorja v Italiji, Kaliforniji, Kanadi in Indoneziji.

Sejem Bauma zelo uspešen za podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o.

Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o. je bilo letos prisotno na sejmu BAUMA v Nemčiji z svojimi dobavitelji: Hidromek, MTB, Eurocomach, Airman in Ausa. Udeležba na sejmu je bila za podjetje tudi zelo uspešna saj je s stranko iz Slovenije podpisalo kupoprodajno pogodbo za kar šest strojev blagovne znamke Hidromek. Odlična kakovost, zmogljivost ter ekonomičnost strojev so prepričali stranko v nakup Hidromekovih strojev nove serije. Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o. se obenem zahvaljuje vsem, ki so jih obiskali in izkazali podporo, ter za vsa prejeta naročila.

1-2_SVET STROJEV_M_0418.indd 1

Skupina Construction 4.0/ Na letošnji Baumi je potekalo prvo srečanje nove delovne skupine z naslovom Stroji v gradbeništvu 4.0, v okviru Združenja strojne industrije - VDMA s sedežem v Evropi. Skupina, ki je bila ustanovljena na Baumi, želi omogočiti bolj strukturirano delo z vsemi udeleženci v vrednostni verigi. V sami osnovi naj bi šlo za strojne podatke, komunikacijo med stroji, ISO 15143-3 (komunikacijska shema, namenjena zagotavljanju podatkov o stanju mobilnih strojev s strežnika ponudnika telematike na odjemalske aplikacije tretjih oseb prek interneta), standardizacijo in podatkovne pravice. Skupni cilj skupine je povezovanja naprav. Skupina bo odprta za proizvajalce strojev, gradbena podjetja, dobavitelje materialov, proizvajalce programske opreme, univerze in druge raziskovalne ustanove po vsem svetu. Z ustanovitvijo nove skupine bodo podjetja, ki se niso mogla pridružiti VDMA kot člani, imela možnost, da se namesto tega pridružijo tej skupini.

25.09.2018. 15:00:42

NOVICE

Novice Volvo CE prevzel podjetje CeDe / Volvo Construction Equipment (Volvo CE) se je določil za nakup podjetja CeDe Group, ki prilagaja stroje za posebne namene.

Družba CeDe Group ima sedež v Malmöju na Švedskem. Ker so na letni ravni proizvodne količine razmeroma nizke, to skoraj nima vpliva na poslovanje Volva CE iz prihodkovnega vidika. Iz družbe Volvo so javili, da ima CeDe Group v Skandinaviji dober ugled kot adapter za majhne količine gradbenih in rudarskih strojev za posebne namene. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2000 in v skladu z lastništvom Volvo CE, naj bi bila vizija, da bo CeDe ostal ”okreten, podjetniški, samostojen posel”. Podjetje izdeluje za več vodilnih proizvajalcev originalne opreme, vključno z Volvo CE in njenimi trgovci, prilagoditve kot na primer, pretvorbe bagrov na kolesih za prevoz po železnici in pretvorbe za podzemne rudarske aplikacije.

Yanmar VIO 57 6A Yanmar VIO 57 6A je najbolj prodajan stroj v prodajnem programu slovenskega zastopnika Smaster d.o.o.

Zmogljiv, skoraj 6 tonski mini bager odlikuje popolna oprema in izjemno pregledna ROPS varnostna udobna kabina, ki omogoča pregled na delovna orodja v vseh položajih. Koncept VIO je razvil Yanmar in predstavlja dodano vrednost ob novih povečanih kabinah, ki so prilagojene evropskemu upravljalcu.

Gorenjske hribe zavzeli Hidromekovi stroji Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o je na Gorenjsko dostavilo že sedmi Hidromekov stroj, ki je tokrat bager goseničar HMK140LC - zmogljivost, enostavni nadzor in vsestranskost v enem. Upravljalcu omogoča odlično vodenje z multifunkcijskim joystickom, udobje nudi ogrevana in klimatizirana FOPS kabina z komfortno vzmetenim zračnim sedežem, večjo zanesljivost dodatno omogoča vzvratna kamera, nizka porabo goriva pa zagotavlja elektronsko nadzorovan ISUZU motor. Skupaj z ostalimi deli opreme je eden od vodilnih v svojem razredu.

Zastopništvo in prodaja: novi in rabljeni nakladalniki, bagri, prikolice, rezervni deli in olja ter priključki

YANMAR, ATLAS, HKL BAUMASCHINEN, BLOMENRÖHR, CANGINI BENNE in WINKELBAUER

GMM, Marijan Fujan, s. p. | Hraše 5, 1216 Smlednik | +386 (0)40 225 086 | www.gmmustang.si | www.yanmar.si 1-3_MUSTANG_MSLO_0219.indd 1

30.04.2019. 13:27:46

Presenetljiva rast vrednosti opravljenih gradbenih del Slovenski gradbeniki so februarja v primerjavi z lanskim februarjem vrednost opravljenih del povišali za kar 40,3 %; Statistični urad Republike Slovenije ocenjuje, da gre rast pripisati predvsem ugodnemu vremenu. Februarska vrednost opravljenih del na stavbah se je na letni ravni zvišala za dobrih 46 %, na inženirskih objektih pa za skoraj 34 %. Vrednost v februarju 2019 opravljenih gradbenih del na stavbah je bila glede na februar 2018 višja tako zaradi višje vrednosti del, opravljenih na stanovanjskih stavbah, kot tudi zaradi višje vrednosti del, opravljenih na nestanovanjskih stavbah. Vrednost na prvih je bila višja za skoraj 80 %, vrednost drugih pa za 35 %. Statistični urad ocenjuje, da gre omenjene zelo visoke rasti pripisati predvsem ugodnim februarskim vremenskim razmeram. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila v

prvih dveh mesecih tega za dobro petino višja kot v enakem lanskem obdobju. Vrednost teh del na stavbah je bila višja za 18,7 %, na gradbenih inženirskih objektih pa za 19,1 %. Rast je bila očitna tudi na mesečni ravni. V primerjavi z letošnjim januarjem je vrednost februarskih del zrasla za skoraj 12 %. To je bil že drugi zaporedni mesec, saj je bila januarska rast 10,5-odstotna. Vrednost gradbenih del, opravljenih na stavbah, je bila tokrat višja za 14,6 % na gradbenih inženirskih objektih pa za 7,5 %. Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila v februarju 2019 višja kot v prejšnjem mesecu zaradi višje vrednosti opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah. Ta je bila namreč kar za 64,5 % višja kot v januarju 2019, vrednost opravljenih gradbenih del na nestanovanjskih stavbah pa je bila za 2,3 % nižja. Vir: www.stat.si

www.rotech.si 1-3_RO TEHNOLOGIJE_MSLO_0119.indd 1

www.rotech.hr

www.rotech.ba 26.02.2019. 13:36:21

REPORTAŽA

BAUMA 2019

BAU MA 2

Bauma presežkov BAUMI 2019 JE USPELO NA ENO PRIZORIŠČE PRIPELJATI VSE SEGMENTE GRADBENE PANOGE, VODILNE PROIZVAJALCE IN VSE KLJUČNE NOVOSTI TER TRENDE V GRADBENI MEHANIZACIJI IN OPREMI NA GLOBALNI RAVNI! TOKRATNA RAZSTAVA JE V VSEJ SVOJI VELIČINI POKAZALA, DA JE TO VODILNA IN NAJVEČJA SVETOVNA GRADBENA RAZSTAVA ZA PROFESIONALNO PUBLIKO, KI UPORABLJA GRADBENE STROJE IN STROJE ZA PROIZVODNJO GRADBENEGA MATERIALA, GRADBENA VOZILA, GRADBENO OPREMO IN RUDARSKE STROJE. Caterpillar je med svojimi 20 novostmi predstavil do ­pogona ali popolnoma avtomatskega pogonskega sk Površina razstavnega prostora je bila letos rekordna, znašal je 614.000 m²!

16 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2 0 19

]

201 9 J E D O S E G LA I N P RES EG LA V S A P RIČAKOVAN JA RAZ STAVLJAVCE V IN OBISKOVAL CEV

zerja oz. »buldožerja« D6, ki ima opcijo ­električnega lopa.

Liebherr je za izgradnjo in postavitev trinadstropne stavbe na svojem razstavnem prostoru potreboval 160 dni.

L

etošnja Bauma je »Bauma presežkov«!

Obiskalo jo je več kot 620.000 obiskovalcev iz več kot 200 držav in je po mnenju organizatorja po 65-letni zgodovini razstave, to ena izmed najuspešnejših razstav. Število obiskovalcev se je povečalo za približno 40.000 v primerjavi s prejšnjim obiskom v letu 2016. Več kot 250.000 obiskovalcev je prišlo iz držav izven Nemčije.

[

2 2 0 19

]

r e v i j a

.

APRIL 2019

-

Razstavni prostor Wacker Neuson je ­impresioniral z zabaviščnim kolesom.

17

m i n e r a l

Med top desetimi državami po obiskovalcih za Nemčijo so bile: Avstrija, Italija, Švica, Francija, Nizozemska, Rusija, Švedska, Češka, Poljska in Velika Britanija. Na sejmu je bilo moč tudi občutiti povečano prisotnost čezmorskih obiskovalcev kot je, Kitajska, Avstralija in Japonska. Samo iz Kitajske je prišlo več kot 5.500 obiskovalcev. Skupno število razstavljavcev iz 63 državah je znašalo okoli 3.700, kar je prav tako rekord. S svojo 614.000 m² razstavnega prostora, ki še nikoli doslej ni bil tako velik, je bila to največja Bauma.

Tekom sedmih dni so razstavljavci predstavili ogromno število inovacij in novih izdelkov obiskovalcem. Caterpillar je na primer imel več kot 20 svetovnih premier. Po pričevanju mno-

s i

Bauma 2019: rekordna v vseh pogledih

BAUMA 2019 REPORTAŽA

CASE Construction Equipment je na Baumi predstavil prvi gradbeni stroj na metan: CASE 821G nakladalnik na kolesih.

gih razstavljavcev je bila tokratna Bauma tudi rekordna po naročilih narejenih v času trajanja razstave. Razstavljavci naj bi ustvarili največjo prodajo v zgodovini svojega sodelovanja na Baumi. Po mnenju večine obiskovalcev in tudi razstavljavcev je bila Bauma 2019 ena najuspešnejših razstav vseh časov! Takega mnenja je bil tudi Domenic G. Ruccolo, predsednik uprave skupine Wirtgen, ki jo je ocenil kot »najuspešnejšo v zgodovini skupine Wirtgen«.

Bauma 2019: inovacijsko-poslovna platforma in motor ekonomije Zahvaljujoč brezhibnemu poteku razstave in pozitivnim odzivom razstavljavcev, je

18 A P R I L 2 0 1 9

Popolnoma nov električni bager HİCON 7W je predstavil HIDROMEK, globalni proizvajalec gradbene opreme s sedežem v Ankari.

bil Klaus Dittrich, predsednik in izvršni direktor Messe München, več kot zadovoljen z rezultati: »Za svetovno industrijo je Bauma daleč najpomembnejša inovacijska platforma in motor ekonomije, kar smo jasno videli letos.

Zlasti v teh časih velikih tehnoloških sprememb, ki jih je sprožila digitalizacija, zagotavlja Bauma industriji varnost in zaupanje.« Ponovno se je izkazalo, da je Bauma odlična poslovna platforma. Andreas Böhm, član upravnega odbora podjetja Liebherr-International AG, je dejal: »Mi smo sprejemali naročila iz vseh delov sveta in ustvarili veliko novih stikov.« Letošnja Bauma je tudi presegla pričakovanja s strani strokovnih obiskovalcev iz industrije, ki so osnova za uspeh. Bauma ni bila

impresivna samo zaradi mednarodne narave obiskovalcev, ki so pripotovali iz vseh delov sveta v München, ampak tudi po kakovosti odločitev ciljnih skupin.

Digitalizacija, električni in hibridni pogon - nov megatrend v gradbeništvu Jasna osrednja točka letošnje Baume so bile trajnostne in digitalne rešitve. Vsi razstavljavci so se strinjali, da je digitalizacija »megatrend« v industriji gradbenih strojev. Senzorji in komunikacijski vmesniki, ki zbirajo in analizirajo podatke, so postali standardna oprema. Na splošno so stroji in vozila postali čistejši, tišji in učinkovitejši. Mnogi imajo zdaj električne in hi-

[ 2 2 0 19

]

Zanimivi podatki o Baumi 2019 Število razstavljavcev: 3.702, od tega 2.433 iz tujih držav (66 % iz drugih držav kot Nemčije) Število sodelujočih držav in regij: 63 Razstavni prostor: 614.000 m² Med samo gradnjo in demontažo Baume se je več kot 13.000 tovornjakov in več kot 600 težkih vozil pripeljalo na razstavni prostor. Če bi jih postavili v kolono, bi se ta raztezala od Münchna do Nürnberga (približno 165 km).

Na 614.000 m² razstavnega prostora je Bauma 2019 večja kot najmanjše mesto v Nemčiji (Arnis v Schleswig-Holstei-

nu), ki meri 450.000 m². Razstavni prostor, ki ga zaseda Bauma, je približno trikrat večje od površine Allianz Arene v Münchnu.

Bauma je edini sejem, za katerega Messe München najame okoliška območja. Za ograjo teh območij je potrebno 5.500 metrov dodatnih ograj. Če bi bile vse stojnice na prostem zložili eno na drugo, bi imeli stavbo s 481 nadstropji in skupno višino 1500 metrov.

Za boljšo predstavo najvišja zgradba na svetu, nebotičnik Burj Khalifa v Dubaju, je visoka le 828 metrov.

[

2 2 0 19

]

APRIL 2019

19

. r e v i j a

-

Japonski proizvajalec Kobelco, ki je dobro poznan tudi na evropskem trgu je med drugim na Baumi predstavil popolnoma nov bager SK85MSR-7.

Impresiven pa je bil tudi bager SK850LC-10E, ki je največji bager do sedaj izdelan pri Kobelcu.

če vprašanje s strani obiskovalcev Baume na razstavnih prostorih pri večini razstavljavcev gradbene mehanizacije in opreme.

Razmeroma veliko število novih izdelkov iz tega segmenta na sejmu kaže, da je digitalizacija bila glavna tema Baume 2019. Industrija gradbenih strojev se je osredotočila na sprostitev možnosti digitalizacije in standardizacije digitalnih rešitev. Liebherr-International AG je med mnogimi drugimi izdelki, predsta-

m i n e r a l

bridne pogonske sisteme. »Zanimanje strank za električni pogon ni bilo nikoli tako veliko, kot letos,« je dejal dr. Frank Hiller, predsednik uprave DEUTZ AG. To je bilo tudi prevladujo-

s i

Komatsu je na svojem razstavnem prostoru predstavil okoli 30 produktov in priključkov, med katerimi je bila tudi premierna predstavitev nakladalnika na kolesih WA475-10.

REPORTAŽA

BAUMA 2019

Volvo CE je ­premierno predstavil električni bager ECR25 in nakladalnik na kolesih L25.

Zanimivosti o razstavljavcih in eksponatih Razstavljavec, ki je potreboval najdlje časa za montažo razstavnega prostora, je proizvajalec gradbenih strojev Liebherr. Za izgradnjo in postavitev trinadstropne stavbe je bilo potrebnih 160 dni. Delo se je začelo 30. oktobra 2018.

Liebherr je tudi na samem vrhu med razstavljavci z največ zaposlenimi na razstavi. Sledi mu Skupina Wirtgen, ki je razstavljalo z več kot 800 osebami, na tretjem mestu pa naj bi s 650 sodelavci bilo podjetje Doka, ki je specialist za opažne ­sisteme.

Absolutno najtežji od vseh razstavnih eksponatov je bil Liebherjev žerjav LR 1800, ki tehta 1.070 ton, kar ustreza teži 25 letal. Za prevoz tega žerjava na razstavni prostor je bilo potrebno kar 42 posameznih prevozov. Drugo mesto po teži razstavljenih eksponatov je Komatsu hidravlični bager PC 4000, ki tehta 400 ton.

V »najmanjši« kategoriji je električni kompaktni bager E10e iz družbe Doosan-Bobcat prevzel vodilno vlogo. Gre za prvi mini bager v razredu 1 tone, ki je širok le 71 centimetrov in lahko zaradi svojih majhnih dimenzij vstopa skozi standardna vhodna vrata hiše.

S 179 eksponati je skupina Wacker Neuson imel največ razstavnih eksponatov na razstavi. Na zunanji površini je predstavil izjemen nabor električnih in polnilnih strojev ter naprav. Vsekakor pa si je sleherni obiskovalec zapomnil razstavni prostor od Wacker Neuson po zabaviščnem kolesu.

Približno 40 žerjavov je letos poskrbelo za znamenito silhueto Baume. Sama postavitev pa je morala biti skrbno načrtovana zaradi različnih višin, zaradi česar bi lahko prišlo do ­trčenja.

20 A P R I L 2 0 1 9

vil celoten paket inteligentnih sistemov pomoči za velike nakladalnike na kolesih XPower.

Omogoča prepoznavanje aktivnih oseb od zadaj pri čemer uporablja senzorje za neodvisno razlikovanje med ljudmi in statičnimi predmeti. Ko so ljudje zaznani v nevarnem območju, sistem opozori na večjo kot če za stene ali stebre. To pomaga preprečevati nepotrebne

Električni bager Bobcat E10e je »najmanjši« v kategoriji kompaktnih strojev do 1 tone.

[ 2 2 0 19

]

Nova­ Wirtgen linija ­inteligentnih frez serije F5.

opozorilne signale, kar zmanjšuje stres upravljavca stroja.

Nekaj najbolj zanimivih inovacij je bilo nagrajenih z nagrado za inovacije Bauma (Bauma Innovation Award) na večer pred odprtjem sejma, kjer je sta bili družbi Liebherr in Herrenknecht med najboljšimi nagrajenci. Liebherr Hydraulik Bagger je prejel nagrado v katego-

riji Dizajn za novo delovno okolje za gradbene stroje. Njegovo digitalno kontrolno okolje združuje fizične in digitalne enote, ki omogočajo upravljavcem strojev nadzor in komunikacijo s stroji, medtem ko stroji na lokaciji komunicirajo med seboj. Družba Herrenknecht pa je bila nagrajena v kategorij Mehanizacija za produkt E-Power Pipe, ki nudi novo meto-

do za hitro in varno namestitev cevi za zaščito kablov majhnega premera pod zemljo na dolgih razdaljah več kot kilometer.

Vsekakor je bila Bauma 2019 vredna ogleda! Prihodnja Bauma 2022, ki bo potekala od 4. do 10. aprila bo pravi izziv za organizatorje, da ponovijo oz. izboljšajo izjemen uspeh ­letošnje razstave.

TOVORNA VOZILA

Vozni park v zna

ANALIZA

gradnjo za potrebe gradbeništva je v Sloveniji 5739, kar predstavlja skoraj 18 odstotkov vseh tovornih vozil. No dejanska številka tovornjakov, ki delujejo v gradbenem sektorju je še nekoliko višja, saj iz uradne evidence vseh registriranih vozil ne moremo izluščiti vlačilcev, ki so aktivni v tem segmentu.

Trg gradbenih vozil obvladujeta oba nemška proizvajalca - njun skupni delež namreč znaša dobrih 75 odstotkov, vsak z dobrimi dva tisoč vozili. Glede na to da je bil Mercedes vrsto let najbolje prodajana znamka tovornih vozil v Sloveniji ne preseneča podatek, da mu med vsemi registriranimi vozili pripada največji delež, a je njegova prednost pred drugim MAN-om minimalna, le 1,6 odstotka oziroma 92 vozil.

Edini, ki si poleg obeh nemških proizvajalcev

NAREDILI SMO ANALIZO VSEH REGISTRIRANIH TOVORNIH VOZIL V SLOVENIJI Z NAJVEČJO DOVOLJENO MASO NAD 7,5 TONE, KI SO OPREMLJENA Z NADGRADNJO ZA POTREBE GRADBENIŠTVA. TEKST

Boštjan Paušer FOTO

Arhiv

P

o evidenci vseh registriranih vozil Ministrstva za infrastrukturo, je leta 2018 nosilo slovenske registrske tablice dobrega 1,6 milijona vozil oz. dobrih 50 tisoč vozil več kot leto prej. Med njimi 85.599 dostavnikov, 2834 avtobusov in 31.981 tovornih vozil z največjo dovoljeno maso 7500 kg ali več. Število tovornih vozil se je, v primerjavi z letom prej, povečalo za dobrih 2300 vozil, oziroma 8 odstotkov.

Največ je Mercedesov Vseh tovornih vozil, ki so opremljena z nad-

Število vseh registriranih vozil v letu 2018 število Vsa vozila

1.645.474

Dostavniki do 7,5 t

85.599

Tovorna vozila nad 7,5 t

31.981

Avtobusi

2.834

Prikolice

22.266

22 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2 0 19

]

R EG IS T R IRA NA G OS P ODARSKA VOZ ILA Z A GRADBEN IŠTVO V SLO V E NI JI

namenju nemških znamk še lasti večji delež trga je tretji Iveco s slabimi 14 odstotki, ostale znamke pa ne presežejo treh odstotkov. Omeniti velja, da je registriranih še 62 TAM-ovih tovornjakov in pet FAP-ov.

Povprečna starost 14 let Medtem ko je povprečna starost tovornih vozil v Sloveniji slabih osem let in se je v zadnjem letu dni zmanjšala za dobri dve leti, pa stanje med gradbenimi tovornjaki le ni tako rožnato. Čeprav lanska sprememba cestninskega podjetja sili k obnovi in pomlajevanju voznih parkov, pa povprečna starost v tem segmentu še vedno znaša slabih 14 let. Seveda je pri tem treba omeniti da je tudi življenjska doba tovornjakov v gradbeništvu daljša kot npr. v mednarodnem transportu.

Podobna slika se pokaže tudi če pogleda-

mo Euro norme ki jih izpolnjujejo vozila, medtem ko je več kot 70 odstotkov celotnega voznega parka opremljenih z Euro 5 ali Euro 6 motorji, pa med gradbenimi tovornjaki še vedno prevladujejo tisti z Euro 2 in Euro 3 motorji (skupno jih je dobrih 53 odstotkov), medtem ko je Euro 6 tovornjakov le slabih 12 odstotkov.

Prevladujejo prekucniki Če se za konec ustavimo še pri vrsti nadgradnje, je ugotovitev povsem pričakovana več kot polovica vozil je opremljenih s prekucnikom (dobrih 56 odstotkov). Sledijo tovorna vozila ki imajo poleg prekucnika nameščeno še hidravlično dvigalo, teh je dobrih 35 odstotkov, medtem ko manjši delež odpade še na mešalnike betona (dobrih 6 odstotkov), ostali tipi nadgradenj pa so v manjšini.

Razvrstitev po znamki število

delež

Mercedes

2205

38,4%

MAN

2113

36,8%

Iveco

792

13,8%

Volvo

175

3,0%

Scania

132

2,3%

Renault

124

2,2%

62

1,1%

TAM DAF

60

1,0%

Mitsubishi Fuso

28

0,5%

Zastava

8

0,1%

Astra

6

0,1%

5

0,1%

FAP ostali vseh nad 7,5 t

29 5739

Razvrstitev po nadgradnji število

delež

prekucnik

3218

56,1%

prekucnik z dvigalom

2040

35,5%

mešalnik betona

370

6,4%

plato

55

1,0%

črpalka za beton

31

0,5%

nosilec zabojnikov

23

0,4%

ostalo

2

2 2 0 19

]

11,9%

713

12,4%

Euro 4

867

15,1%

Euro 3

1773

30,9%

Euro 2

1283

22,4%

Euro 1

248

4,3%

Euro 0

172

3,0%

APRIL 2019

23

.

683

Euro 5

r e v i j a

Euro 6

-

delež

m i n e r a l

[

število

s i

Razvrstitev po Euro normi

INTERVJU

GRADBENIŠTVO

ASFIN AG BO Z A N OVO IN FRAST R U K T U R O L E

Nikdar se ne sme izbrati

ponudnik z dampinško ceno Z ANDREASOM FROMMOM, DIREKTORJEM ASFINAG BAU MANAGEMENT GMBH, SMO SE POGOVARJALI NA 2. GRADBENI KONFERENCI »BIZNIS & TRENDI V GRADBENIŠTVU«, KI JE POTEKALA MARCA V PORTOROŽU, NA KATERI JE PREDSTAVIL NJIHOV POSLOVNI MODEL, KI NE VKLJUČUJE LE CEN IN FINANČNO MERLJIVIH KRITERIJEV. ASFINAG JE AVSTRIJSKI DRŽAVNI UPRAVLJAVEC AVTOCEST; SEVEDA NAS JE PREDVSEM ZANIMALO, KAKO SO IZBRALI IZVAJALCA ZA GRADNJO DRUGE TUNELSKE CEVI PREDORA POD KARAVANKAMI – IZBRALI SO NAJCENEJŠEGA PONUDNIKA! TEKST

Vasilij Krivec, Časnik Finance Koliko podjetij se je prijavilo na vaš ­javni razpis?

Bilo jih je šest. Da se je prijavilo toliko podjetij, je bilo zelo dobro za nas. Med njimi sta bili tudi dve podjetji, ki sta se prijavili tudi na razpis za gradnjo slovenskega dela.

V katerih primerih na razpisih izberete najcenejšega ponudnika in v katerih primerih ga izločite?

Mi iščemo najboljšo in ne najcenejše ponudbe. Iščemo, kakšno kakovost dobimo za ceno, ki jo postavi ponudnik. Za vse projekte, ki presegajo vrednost 11 milijonov evrov, od leta 2015 uporabljamo katalog kriterijev kakovosti.

Kaj definira kakovost? Štirje dejavniki: kakovost izvedbe, dobrobiti za uporabnike in prebivalce, okoljska trajnost in energetska učinkovitost.

Ali ste imeli, preden ste objavili razpis za izvajalca gradbenih del za drugo cev predora Karavanke, kakšne izračune o najnižji oziroma najvišji vrednosti?

Preračunov o najvišji oziroma najnižji vrednosti ponavadi ne delamo, ampak naredimo predračun. Pri karavanškem predoru smo vnaprej naredili zelo natančne izračune, kot je to običajno za tako velike projekte.

Andreas Fromm, direktor ASFINAG Bau Management GmbH

24 A P R I L 2 0 1 9

Katero vrednost so za gradnjo druge cevi torej pokazale vaše kalkulacije?

Rezultatov vam ne morem povedati, ker so le za potrebe našega podjetja. Smo pa za izgradnjo te predorske cevi podpisali 90 milijonov evrov vredno pogodbo.

[ 2 2 0 19

]

TOS NA ME N I LI 8 6 5 M ILIJONOV , P RIHODNJE LE TO PA SKORAJ 100 MILIJON OV E VRO V V EČ

[

2 2 0 19

]

Ko smo gledali vašo predstavitev, sta nam v oči padli tabeli rasti BDP in dinamike vaših vlaganj. Leta 2009 ste beležili velik upad BDP, obenem pa je bila vaša investicijska aktivnost takrat zelo visoka. Lahko

Kaj se je torej zgodilo leta 2008 in 2009, ko ste imeli najvišja investicijska cikla?

Res je, da se je gospodarska rast leta 2008 znižala s 3,7 na 1,5 odstotka, leta 2009 pa je bila minus 3,8-odstotna. Vendar smo že leta 2007 podpisali vse potrebne pogodbe za projekte, ki smo jih izvedli 2008, enako se je zgodilo tudi 2008, ko smo podpisovali pogodbe za projekte, ki smo jih izvajali leta 2009. Vendar teh pogodb nismo podpisovali zaradi napovedi gospodarske krize, ampak je bilo to naključje. Res pa je, da se vidi, kot da smo to načrtovali.

Vendar ste leta 2009 zmanjšali investicije v nove odseke in povečali investicije v obnove.

Da. To smo predvideli že leta 2008. Zaradi

V avstrijskem državnem upravljavcu avtocest Asfinagu 2.800 zaposlenih upravlja 2.223 kilometrov avtocest, na katerih je 166 predorov in skoraj 5.200 mostov. Za primerjavo: Dars zaposluje nekaj več kot tisoč ljudi, upravlja 780 kilometrov avtocest in je leta 2017 ustvaril 442 milijonov evrov prihodkov. Avstrijski upravljavec jih je lani več kot 2,26 milijar-

de, skoraj milijardo in pol so dobili od tovornega prometa. Od leta 2018 do 2023 bodo za nove ceste in vzdrževanje avstrijskih avtocest namenili skoraj osem milijard evrov, lani so za to namenili dobro milijardo, letos bodo slabo milijardo evrov in pol. Za novo infrastrukturo bodo letos namenili 865 milijonov, prihodnje leto pa skoraj sto milijonov evrov več.

s i

Prihodnje leto za nove investicije skoraj milijarda evrov

.

Tudi Avstrija torej ne bi bila imuna za kartelna dogovarjanja?

Seveda ni mogoče izključiti, da se podjetja med seboj ne bi dogovarjala, kako si bodo razdelila posle in po katerih cenah bodo delala. S tem pa naročniki, med njimi tudi naše podjetje, ne bi imeli nobenih koristi, ki jih prinaša tržni pristop, v katerem pri javnih naročilih sodeluje več podjetij.

Kakšen je zdaj gospodarski položaj v ­Avstriji?

Gospodarstvo v Avstriji danes rase, sicer ne toliko kot prejšnja leta. Trenutne gospodarske razmere so danes precej dobre. Veliko je vlaganj tudi v različne objekte, kar je dobro za gradbeno panogo.

Zakaj ne?

Svojih aktivnosti ne moremo zagnati čez noč. Za začetek izvajanja naših investicij so potrebne zelo dolge priprave. Da lahko zaženemo gradnjo novih cestnih odsekov ali drugih objektov, potrebujemo vsaj leto dni.

r e v i j a

S tem verjetno krepite tudi socialno komponento, saj bi propad malega in srednjega segmenta povzročil višjo stopnjo brezposelnosti in podobne posledice.

Imate popolnoma prav.

Kako sodelujete z Darsom?

Pri tem ni nobenih težav. Oni vedo, kaj počnemo mi, mi vemo, kaj počnejo oni. Bistveno je, da smo na obeh straneh dosegli uradno soglasje o gradnji.

to povezujemo s tako imenovanim proticikličnim delovanjem?

Mogoče pričakujete, da bom pritrdil, vendar vas moram na žalost razočarati. Gre za naključje. Večino investicij, tako novogradenj kot tudi obnovitvenih del, smo načrtovali že prej. Sam Asfinag ravno ne more delovati povsem proticiklično.

-

Na predavanju na konferenci Biznis & trendi v gradbeništvu ste govorili tudi o trajnosti. Ta pojem je danes zelo priljubljen in skriva v sebi precej kredibilnih vsebin, a tudi povsem tržno naravnanih sporočil. Pa vendar nam je pri vašem predavanju padlo v oči, da veliko del oddate malim in srednjim gradbenim podjetjem. Zakaj?

Za naše podjetje, ki na leto investira več kot milijardo evrov, je zelo pomembno, da imamo trg. Govorim o trgu ponudnikov gradbenih in z njimi povezanih storitev. Mi dela oddajmo prek javnih naročil. Če se na posamezen razpis prijavi le eno podjetje, to določi ceno. V Avstriji imamo zelo velika in mednarodna gradbena podjetja, kot je Strabag. Na drugi strani je veliko malih in srednjih podjetij. Ni treba biti pretirano pameten, da ugotovimo, da bi z oddajo naročil le velikim podjetjem mala in srednja propadla. Na koncu bi ostala le tri večja podjetja, ki bi lahko mirno določala cene izvedbe naših projektov.

Slišimo in beremo, da dela na avstrijski trasi druge cevi predora Karavanke napredujejo v skladu z načrti oziroma jih prehitevate.

Svoj del druge cevi tega predora smo začeli graditi konec minulega leta. Dela napredujejo po načrtih. Trenutno pod zemljo nismo naleteli na nobeno presenečenje, pri čemer je naša trasa geološko precej manj zahtevna kot na slovenski strani. Kopali bomo izključno v trdno kamnino, kjer je možnosti za presenečenja manj kot pri zelo heterogenih plasteh na slovenski strani. Bomo pa naleteli na vodne žile, kar pomeni največja tveganja.

APRIL 2019

25

m i n e r a l

Ko smo se pogovarjali s projektantom karavanškega predora Eleo iC, so ocenili, da se lahko slovenski predor zgradi za 104 do 115 milijonov evrov. V tem okviru je bila tudi večina ponudb. Najnižjo, okoli 89,2 milijona evrov vredno ponudbo je oddal turški ponudnik Chengiz, ki potrebuje referenco za gradnjo predorov Evropski uniji.

Ali lahko komentirate njegovo ponudbo?

Seveda tega ne morem komentirati. Gre za zelo zapleteno vsebino, pri kateri nisem sodeloval, zato ne poznam konkretnih podatkov.

Zagotovo pa lahko opozorim na naslednje.

Pod nobenimi pogoji se ne sme izbrati izvajalec, ki ponudi dumpinško ceno. Podjetja pri tako veliko projektih ne morejo preživeti, če delajo z velikim minusom. Govorim seveda na splošno in ne o konkretnem primeru, saj, kot rečeno, nimam podatkov.

GRADBENIŠTVO INTERVJU

gospodarske krize se je promet po naših avtocestah zmanjšal, zato so nam prihodki upadli. Predvsem je bil viden upad prihodkov od tovornega prometa. Zato smo se odločili, da bomo manj sredstev namenili za novogradnje, več pa preusmerili v vzdrževanje infrastrukture.

Vzeli smo torej novogradnjam in nekoliko okrepili vzdrževanje. Slabo vzdrževana cestna infrastruktura je namreč dolgoročno zelo draga.

Ali se infrastrukturna podjetja in državna stanovanjska podjetja sama odločajo o investicijah, s katerimi se ohranja proticiklično delovanje, ali gre za odločitev države?

Pobuda prihaja od države, točneje od našega ministrstva za promet. Naše podjetje tako

26 A P R I L 2 0 1 9

predlaga, katere projekte bi lahko ob šibkejšem gospodarstvu zagnali prej oziroma katere bi lahko ob pregrevanju gospodarstva in gradbenih dejavnosti zavrli oziroma prestavili. Vendar pa, kot sem že omenil, se naša kolesa vrtijo zelo počasi, zato se ne moremo hitro odzvati.

Se pravi, da se odzivate počasneje, kot se spreminja dinamika vse ekonomije?

Včasih je res tako.

Kdo pa se od javnih investitorjev odzove hitreje?

Ministrstvo za promet se obrača tudi na železniško družbo ÖBB in druge javne družbe, da v obdobjih upada gospodarskih aktivnosti, ki se-

veda vplivajo na obseg gradbenih del, pospešijo priprave in začetek gradnje večjih projektov.

Prej ste že omenili, da boste pri gradnji svojega dela karavanškega predora zelo verjetno naleteli na vodne žile. Po mojih informacijah so lastniki podzemnih voda lastniki zemljišč, v nasprotju s Slovenijo, kjer so podzemne vode javno dobro. Kakšno odgovornost nosi investitor do lastnikov zemljišč, ki so obenem tudi lastniki teh vodnih virov? Če investitor naleti na izvir vode, mora predor zgradil tako, da voda teče enako, kot je pred gradnjo. Drugače je lastnik predora zavezan lastniku zemljišča in vodnih virov plačati ustrezno odškodnino.

[ 2 2 0 19

]

NAJAVA

KONFERENCA

22. IN 23. MAJA 2019 V LJUBLJANI

[

2 2 0 19

]

APRIL 2019

27

. r e v i j a

veniji kot v tujini srečujejo pri opravljanju rudarskih del: • Ciljih in usmeritvah države na področju izkoriščanja mineralnih surovin (Policy) • Procesu krožnega gospodarstva v panogi pridobivanja mineralnih surovin • Prostorski umestitvi, pridobitvi dovoljenj, izvajanju rudarskih del ter opustitvi rudarskih del) • Pravnem okvirju izkoriščanja mineralnih surovin - odprta vprašanja (podaljševanje koncesij, • Sanaciji degradiranih prostorov (predlog celovitega sistema) Teme bodo predstavljene s strani uglednih strokovnjakov in gospodarstvenikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Poljske, Hrvaške, Srbije in Črne gore.

Glavni namen dogodka je osveščanje javnosti o pomembnosti mineralnih surovin kot naravnega vira ter njihovega vpliva na gospodarsko stabilnost države. Tak proces pa je mogoč samo z vzpostavitvijo dialoga med vsemi deležniki.

Na dogodek, ki ga bosta povezovala Bernarda Žarn in Zdravko Kozinc, so vabljeni predstavniki ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za okolje, ministrstva odgovornega za resor rudarstva, predstavniki vseh lokalnih skupnosti v Sloveniji, predstavniki izobraževalnih institucij in nevladnih organizacij. Vsi udeleženci bodo lahko aktivno sodelovali z vprašanji in predlogi tako na sekcijah kot na okrogli mizi, saj bo zagotovljeno simultano prevajanje.

Prijavni obrazec za dogodek z natančnejšim programom bo dostopen na spletni strani društva DTV PO - http://drustvo-dtvpo.si/

-

z dejavnostjo pridobivanja mineralnih surovin neposredno povezanih več kot 7.000 delovnih mest, gospodarske družbe pa letno ustvarijo za cca milijardo EUR prihodkov. Poleg neposredne škode za prizadete gospodarske subjekte, bo v tem primeru posredna škoda še bistveno večja, saj so mineralne surovine ključnega pomena za izvajanje cele vrste drugih dejavnosti kot so gradbeništvo, industrija, kmetijstvo in drugo. Nosilci rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin (koncesionarji) smo se zato v okviru Društva tehničnih vodij površinsko odkopavanje (DTV PO) organizirali in aktivno pričeli s postopki za spremembo ZRud-1.

DTV PO združuje več kot 90 % vseh gospodarskih družb-nosilk rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin, strokovnjakov iz javnih ustanov odgovornih za načrtovanje-gospodarjenje z mineralnimi surovinami ter raziskovalcev zaposlenih v gospodarstvu. Nepretrgoma deluje že 24 let.

Društvo omogoča svojim članom strokovna usposabljanja, ki se izvajajo z namenom zagotavljanja strokovnega razvoja, posodabljanja znanja, seznanjanja z učinkovitimi varnostnimi praksami in uspešnimi rešitvami specifičnih strokovnih/pravnih praks.

Iz zgoraj navedenega DTV PO in Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirata 22. in 23. maja 2019 v Ljubljani (kongresni center hotela MONS) in v Litiji 1. MEDNARODNO KONFERENCO O NAHAJALIŠČIH IN MINERALNIH SUROVINAH. Na konferenci bodo obravnavane teme, s katerimi se gospodarske družbe tako v Slo-

m i n e r a l

Po nastopu finančne in gospodarske krize, ki je prinesla na dan realno sliko neracionalne rabe naravnih virov, danes gospodarska panoga zre v prihodnost. Soočena z dejstvom, da imamo v Sloveniji večino nahajališč kritičnih mineralnih surovin (na osnovi Madridske deklaracije) široke uporabe (kremenčev pesek, glina, visokokakovostni karbonati, surovine za tehnični kamen, surovine za prehrambno industrijo…) in velikega površinskega vpliva na krajino, se Slovenija uvršča med države, ki imajo tudi največjo pokritost z NATURO 2000.

Kljub spodbudnim številkam pa gospodarsko panogo v prihodnosti čaka sistemska preureditev, združitev moči za racionalnejšo rabo naravnih virov, višanje njene dodane vrednosti na osnovi tehnoloških posodobitev in skupen nastop na EU trgu. Mnoga podjetja ta proces uspešno že izvajajo, saj bo samo tako prilagojeno gospodarstvo lahko zagotovilo samooskrbo države z lastnimi surovinami a za pričetek tega procesa mora tudi panožna zakonodajna (Zakon o rudarstvu; ZRud-1- Ur.l.RS štev.: 14/2014) biti primerna.

V letu 2021 in 2022 se bodo iztekle koncesijske pogodbe za izkoriščanje mineralnih surovin cca 130 koncesionarjem, ki so bile večinoma sklenjene v letih 2001 in 2002. V tem obdobju se je rudarska zakonodaja (ZRud-1) bistveno spremenila in zelo zaostrila pogoje za sklenitev novih ter podaljšanje obstoječih koncesijskih pogodb. Te določbe so tako zahtevne, da bodo praktično onemogočile podaljšanje koncesij in s tem nadaljevanje gospodarske aktivnosti za večino gospodarskih subjektov. Pri tem je potrebno navesti, da je

s i

1. MEDNARODNA KONFERENCA O MINERALNIH SUROVINAH IN NAHAJALIŠČIH

MINERALNE SUROVINE

Naravni viri in gospoda

- primer gradbenega materi

STROKOVNO DELO

TEKST

dr. Željko Pogačnik in dr. Senko Pličanič

Z

emlja je pokrita1 z veliko količino vode, približno 71% površine in skoraj 1,973 milijard kubičnih metrov prostornine. Od tega predstavljajo približno 97% oceani in morja (t.j. slane vode), le 3 % celotne količine je "sladke" vode, kjer jo je skoraj polovica ujeta v Arktičnem ledu in le poldrugi procent v jezerih, rekah in kanalih. Za zagotovitev današnjega načina življenja pa je zahteva po vodnih virih vse večja, ti pa so zaradi svoje naravne pogojenosti tudi vse bolj na udaru človeških vplivov.

V Združenih državah2 je bilo ugotovljeno, da je med 300.000 in 400.000 območij, kjer se nahaja podtalnica le ta onesnažena. Ocenjeni stroški sanacije se gibljejo od 250 milijard dolarjev do 1 bilijona dolarjev od leta 1993, sanacijijska dela trajajo že slabih 30 let. Rezultati študije, ki so jo naročili Združeni narodi je pokazala3, da je za proizvodnjo 1 kg žita potrebno približno 1.500 litrov vode, medtem ko se zahteva po vodnem viru za pridobitev 1 kg govejega mesa, poveča za magnitudo 10 t.j. na 15.000 litrov.

Večina matematičnih modelov4, ki se jih uporablja za napoved prisotnosti podzemnih voda, je razvitih za napovedovanje na podlagi preteklih oz. zatečenih pogojev (višin in kakovosti podtalnice), s pomočjo matematičnih simulacij.

V tem delu prispevka bomo predstavili geofizikalne metode, ki jih v geoloških raziskavah uporabljamo za preiskovanje podzemnih struktur - vodonosnikov5, natančneje pa se bomo osredotočili na tiste, ki jih lahko najpreprosteje uporabimo za detekcijo podzemnih voda v prodonosnih telesih, ob upoštevanju zatečenih podatkov iz piezometričnih in raziskovalnih vrtin, ki so jih koncesionarji naredili ob potrjevanju zalog mineralnih surovin (kamenega naravnega vira ali prodnega telesa v nadaljevanju). Pred tem pa bomo podrobneje predstavili težavo, s katero se srečujejo koncesionarji pri gospodarjenju s prodnim telesom na Dravsko - Ptujskem polju.

28 A P R I L 2 0 1 9

Problem vodonosnikov in izvajanja rudarskih del V vzhodni in severovzhodni Sloveniji se v zadnjem obdobju pri določitvi prisotnosti nivoja (nadmorske višine) podtalnice, srečujemo z nemalo dogmatičnih aksiomov. Za predstavitev izhodišč, na katerih so osnovani ti aksiomi privzemimo hipotetični (v naravi realen) pridobivalni prostor, kjer naj bi se nadaljevala rudarska dela iz obstoječe gramoznice. Zaloge proda v prvotnem prostoru do kote A (imenujmo jo hipotetična višina) predvidoma ne bodo zadoščale do izteka koncesijskega razmerja. Nosilec rudarske pravice je tako za nadaljevanje svoje dejavnosti (gradnja in vzdrževanje lokalno-regionalnega cestnega omrežja) primoran širiti svoj pridobivalni prostor, za katerega je bila gospodarskemu subjektu tudi podeljena rudarska pravica z Uredbo o rudarskih pravicah za izkoriščanje mineralne surovine na območju hipotetičnega pridobivalnega prostora (Ur.l. RS, št. 5/2015, z dne 23.1.2015).

Na obravnavanem območju so bili izdelani naslednji dokumenti: • Določitev dinamike podzemne vode na območju gramoznice • Analiza tveganja za onesnaževanje podzemne vode zaradi izkoriščanja proda v gramoznici • Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji - poročilo o monitoringu v letu 2013, Agencija Republike Slovenije za Okolje Avtor določitve dinamike podzemne vode na območju gramoznice navaja, da se na osnovi večletnih meritev, smer toka podzemne vode opazno spreminja. Kot razlog navaja povečanje jezera, ki je seveda sorazmeren širitvi gramoznice. V študiji se avtor oddaljuje od podajanja višine nastopanja podtalnice v predmetni gramoznici. Sklicujoč se na primanjkljaj podatkov, saj za leto 2014, za eno izmed merilnih mest, potrebni podatki niso bili na voljo.

Prav tako v gramoznici, zvezne meritve za leto 2006 niso potekale. Avtor na osnovi sklepanja zaključuje, da bo glede na naraščajoče

nivoje ob koncu meritev v oktobru 2014, najvišji nivo iz leta 2006, v letu 2014 najverjetneje presežen. V nadaljevanju še navaja, da se je smer toka podtalnice v primerjavi z začetnim stanjem ter s stanjem v letih 2006 in 2008, z območja gramoznice odklonil od vplivnega območja vodnega črpališča, ki je 5,5 km dolvodno oddaljeno od gramoznice.

Avtor analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode zaradi širitve gramoznice v dokumentu zaključi, da se je globina podtalnice, na osnovi odčitanih vrednosti pri raziskovalnem vrtanju identificirala na nadmorski višini 233,72 m. Avtor v nadaljevanju postavlja območje predmetne gramoznice znotraj širšega vodovarstvenega območja črpališča (VVO III). Ker naj bi načrtovan poseg na območju vodonosnika lahko negativno vplival na kakovost podzemne vode, bi obratovanje gramoznice utegnilo negativno vplivati na kakovost vode v črpališču. Vendar podroben pregled poteka gladin podzemne vode v območju črpališča pokaže, da se je pred izkoriščanjem gramoza pod gladino podzemne vode v primerjavi s stanjem v letih 2006 in 2008, smer toka z območja gramoznice, odklonil proti severu oz. stran od vplivnega območja črpališča. Izkazalo se je tudi, da se je gorvodno od črpališč razvil depresijski lijak, ki je posledica črpanja podzemne vode. Depresijski lijaki črpališč na Dravskem polju so zaradi velike prepustnosti vodonosnika v splošnem dokaj neizraziti. V nadaljevanju avtor navaja, da ob pomanjkljivem poznavanju globokega vodonosnika lahko le ocenjujemo, da se globoki vodonosnik v tem območju ne napaja neposredno iz plitvega vodonosnika. vodonosnika. Zato tudi ocenjuje, da ni večje nevarnosti z morebitnim onesnaževanjem z območja kompresijske postaje in posredno zgornjega vodonosnika, ki bi se razširilo na spodnji vodonosnik.

Iz Obdobnega poročila ARSO o količinskem stanju podzemnih voda v Sloveniji je mogoče razbrati, da obstaja na Dravsko ptujskem po-

[ 2 2019

]

[

2 2019

]

Za primer določitve nivoja nastopanja vodnega telesa v delno konsolidiranem materialu, kot je to prodno telo, bomo predstavili tri geofizikalne metode, ki jih pri določitvi geološke danosti terena uporabljajo tudi slovenski izvajalci rudarskih del.

APRIL 2019

29

.

s i

Preiskovalne metode za določitev nivoja in prisotnosti podtalnice

r e v i j a

Slika 1 . Prikaz osnove Snell-ovega zakona za izračun debeline A) in mehanskih lastnosti kamnin B). Kjer velja E kot elastični modul snovi, ε za Poissonovo število ter ρ kot gostota snovi; C.) Metoda električne tomografije temelji na določljivosti upornosti kamnine in količini vode (kapilarne in porozne) v kamnini. Vezana je na mineralno sestavo kamnine (delež mineralov glin), poroznost in posledično vodonostnost. Metoda temelji na točkovni postavitvi vzorčevalnega profila (Pogačnik6 in Car, 2007); med elektrodami A in B obstaja sprožena-znana napetost (UAB), tok (I) inducira potencialno polje. S pomočjo dodatnih elektrod M in N, na izbranem odseku profila, je bila izmerjena ΔUMN. Iz toka (I) in napetosti (UMN) ter porazdelitvijo elektrod določimo navidezno upornost kamnine.

-

i ala, prod (2.del)

m i n e r a l

arjenje z njimi

lju trend upada gladine podzemne vode.

Iz vseh študij lahko povzamemo: • Fizične meritve kažejo, da je bila globina nastopanja podtalnice v raziskovalni vrtini nekoliko nižja od povprečne maksimalne globine za referenčno obdobje 20002012.

• Trend upada gladine podtalnice po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje, za območje Dravsko ptujskega polja kaže, da je nivo podtalnice gorvodno od gramoznice blizu kote A, predmetna gramoznica se nahaja na območju, kjer naj bi veljal trend upada torej nivo podtalnice pod koto A. • Navedba, da tveganja za onesnaženje vodnega vira z območja predmetne gramoznice ni oz. je obvladljivo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov.

Kaj imajo skupnega vse navedene študije?

Kot avtor tega prispevka, se ne morem znebiti občutka, da se je strokovna javnost, ki je za naročnika izvedla raziskave, znašla v precepu, kako zagovarjati rezultate analiz in posledično na: • Stari kontrolni mreži vodnjakov in kontrolnih vrtin za odčitavanje nivoja gladine in kakovosti podtalnice (saj se je v vmesnem obdobju potreba po vodnem viru drastično povečala in tak ostaja tudi trend v prihodnje).

• Osnovi uporabe starejši podatkov so bili narejeni matematični simulaciji (ki na dano stanje res najbližje podaja hipotetično mejo nastopanja gladine, ne pa njenega dejanskega toka, kvantitativno in kvalitativno ne zadoščajo za napoved prihodnjih trendov, saj nimajo detajlne, prostorske litološke zgradbe polja) in • nasprotovanju arbitrarni določitvi varstvenih ukrepov oz. dovoljeni višini eksploatacije naravnega vira.

Da bi se izognili takim primerom je, ob upoštevanju obstoječe kontrolne mreže raziskovalnih vrtin in vodnjakov, mogoče uporabiti geofizikalne preiskovalne metode, ki so nedestruktivne narave in nudijo vpogled v prostorsko umestitev prodnega telesa, v katerem se podtalnica nahaja in njeno gibanje pogojujejo geološke strukture.

STROKOVNO DELO

MINERALNE SUROVINE

Seizmična metoda in metoda električne tomografije

Slika 2. Primer nastanka kraških struktur ob diskontinuitetah odprtega tipa (Zajc8 s sodelavci, 2014), rumeni in črna konveksna krivulja kažejo na interpretirano strukturo; A - različne družine diskontinuitet (J1, J2 in Jb), ki omogočajo nastanek drsnih struktur (a, b in c); B - freatični kanali (sledi transporta jamskih sedimentov - rumene puščice) na etaži E255 in E280 (rumena puščica) po obilnem deževju.

30 A P R I L 2 0 1 9

Seizmične tehnike so imele v preteklosti sorazmerno omejeno uporabo, zaradi njihove relativno visoke cene in težavnosti interpretacije seizmičnih podatkov. Iz močno razpokanih in diagenetsko spremenjenih magmatskih kamnin pri raziskovanju nahajališč kovinskih mineralnih surovin. Uporaba plitvih refrakcijsko in refleksijskih seizmičnih metod, namenjenih predvsem regionalnim raziskavam geoloških struktur pa zagotavlja pridobitev natančnih strukturnih podrobnosti raziskanega ozemlja, na osnovi lomne in odbojne metode sledenja akustične impedance kamnin (hitrost zvoka v kamnini).

Metodo refrakcije (osnove delovanja - Snell-ovega zakona so prikazane na sliki 1 A) s pridom uporabljajo pri raziskavah in preiskavah naplavin (peska in gramoza). V kamnini se razvijeta dve hitrosti, S (tranzverzalno ali strižno valovanje) in hitrost P (longitudinalno valovanje).

Prečne in tranzverzalne ali strižne lastnosti se za vsak medij razlikujejo. Pri teh metodah merimo, zato lahko lom valovanja (refrakcijska geoseizmična metoda) ali odboj valovanja (refleksijska geoseizmična metoda). V primeru, da želimo določati le debelino neke plasti, sledimo longitudinalnemu valovanju. V kolikor pa bi želeli določiti tudi mehanske lastnosti kamnin, moramo poznati hitrosti obeh valovanj, tako longitudinalne kakor strižne (slika 1 B).

Metode električne tomografije (upornosti) temeljijo na sledljivosti padca napetosti med dvemi elektrodami, ob prepuščanju enosmernega ali nizkofrekvenčnega izmeničnega toka skozi kamnine. Kamnine so električno prevodne, zaradi gibanja ionov v raztopinah, ki se nahajajo v porah (slika 1 C), lahko pa tudi zaradi prisotnosti kovinskih kemijskih prvin. Tako sklepamo, da velik delež por povzroča nizko upornost z vodo nasičenih kamnin. Pri celotni poroznosti je potrebno upoštevati tudi fizikalno in kemijsko vodo

[ 2 2019

]

Podtalnica ima zaradi različnih raztopljenih soli ionsko prevodnost in omogoča prenos električnega toka v zemljo. Iz tega razloga je mogoče na osnovi meritev upornosti kamnin, določiti prisotnost podtalnice, upoštevajoč: • kamnina brez por ali razpok kakor tudi pesek ali gline imajo visoko upornost (nekaj kΩ), • porozna ali razpokana kamnina, ki vsebuje prosto vodo ima upornost od nekaj Ω do nekaj tisoč Ω, • neprepustna glinena plast, ki ima vezano vodo, ima nizko upornost, do nekaj deset Ω, • rudna telesa (kovine, sulfidi…) imajo zaradi svojih elektronskih lastnosti zelo nizke upornosti in so precej nižje od 1 Ω.

Kakor v vseh ostalih je tudi pri uporabi te metode potrebno upoštevati specifične zakone, v tem primeru Archiev zakon ki pravi, da je

upornost kamnine mogoče določiti iz razmerja Rupornost kamnine = (a∙Rraztopine)/(poroznost)n a in n sta konstanti značilni za vsako kamnino oz. raztopino.

Uporaba GPR metode Metoda GPR (Ground Penetrating Radar) je neinvazivna metoda, ki temelji na uporabi elektromagnetnega sevanja za prikazovanje različnih kamnin, materialov ali struktur. Visokofrekvenčni radijski valovi (območje od MHz do GHz) se prenašajo v zemljo z uporabo sistema GPR, ki je povezan z anteno oddajnik/sprejemnik. Ko oddani val doseže mejo med dvema kamninama ali materialoma (z različnima dielektričnima7 konstantama), se del energije odbije nazaj na površino, ki jo zazna antena. Za raziskovanje tal na različnih globinah se lahko

[

2 2019

]

APRIL 2019

31

m i n e r a l

Slika 3. A.) GPR antene 250, 500 in 800 MHz nastavljenih na voziček ter lokacija meritev - BRDA 6; B.) Meritve na istem profilu, BRDA 6, z 250 MHz anteno (levo) in 500 MHz (desno), v obeh primerih so zaznani tri horizonti; C.) Meritve na profilu BRDA 8 z 250 MHz anteno v suhem obdobju (levo) in po deževju (desno). Območja z oslabljenim GPR signalom (rdeči okvirji) so bolj izrazita v mokrih razmerah, kar kaže, da gre za območja z višjo vsebnostjo gline in zato večjo sposobnost zadrževanja vode v primerjavi z bolj grobimi tlemi, s hitrejšim odvajanjem vode. Taka območja ne zahtevajo toliko namakanja in gnojenja kot drugi deli kmetijskih zemljišč. (Grafika je povzeta in prirejena za predmetno objavo po Zajc in Urbanc (2018), z dovoljenjem avtorjev).

r e v i j a

.

s i

vezano v strukturo mineralov glin. Iz tega naslova vpeljemo pojem peremeabilnost, ki v hidrogeološkem jeziku pomeni hidravlično prevodnost kamnin ali pretok vode skozi kamnino, ko se nanjo vrši nek pritisk (lahko tudi hidrostatičen; slika 1 C). Kot pri vseh metodah je potrebno tudi v tem primeru razumeti izjeme. Permeabilnost nosi v svoji informaciji delež poroznosti in ni vezana zgolj na prostornino vode, ki jo je mogoče črpati iz tal, temveč tudi o velikosti por (pri znani vrednosti poroznosti velike pore dovoljujejo večjo prepustnost kot majhne pore, saj se voda v prvem primeru lažje pretaka med zrni kot v drugem; slika 1C). Električna prevodnost vode se podaja v enoti mikrosimens/cm (mS/cm) in predstavlja lastnost materiala, ki dovoljuje pretok električnega toka skozi kamnino ob znani aplicirani napetosti.

STROKOVNO DELO

MINERALNE SUROVINE

Vertikalna komponenta Zakon o rudarstvu

Zakon o okolju

Zakon o prostorskem načrtovanju

Pove, kje so surovine in na kateri tehnični način je mogoče le te izkoristiti

Poda dopolnjene smernice oz. oceni primernost izvajanja rudarskih del na osnovi uporabljenih tehničnih metod

Poda sprejemljivost rezultatov teh del, v luči preoblikovanja prostora in njegove implementacije (sprememba morfologije kot primer smotrnejše izrabe površine prostora)

Horizontalna komponenta Zagotavljanje samooskrbe države na lokalnem nivoju s potrebnimi naravnimi viri, v tem primeru mineralnimi surovinami.

uporabijo antene različnih frekvenc. Rezultati GPR so predstavljeni v obliki radargramov (slika 2). Ti so podobni seizmogramom, le da se na mejah pojavijo refleksije z različnimi dielektričnimi konstantami namesto mej akustične impedance. Najpomembnejša omejitev te metode je slab prenos signala v prevodne materiale. V tleh z visoko električno prevodnostjo, kot so gline ali rudniška jalovišča, je penetracija elektomagnetnih signalov lahko zelo omejena. To je posledica izgube signala, saj le ta lahko hitro potuje skozi prevodni material stran od sprejemnika.

Drugi pogoj, ki vpliva na penetracijo, je razprševanje signalov v zelo heterogenih tleh. V teh pogojih se signal GPR izgubi, ker se velik del prenesene energije ne vrne na površino. Uporaba antene z nižjo frekvenco lahko včasih premaga slabo penetracijo signala, vendar se pri uporabi zmanjša tudi ločljivost iskane informacije.

GPR metodo lahko uporabimo tudi pri oceni ranljivosti podtalnice na kmetijskih površinah (Zajc in Urbanc9, 2018). Za oceno se uporabi razmerje debeline zgornjega sloja kmetijsko obdelovane površine in globina nastopanja podtalnice (slika 3).

Predlogi, ki izhajajo iz sočasne umestitve prodnega telesa in prisotnosti podtalnice na raziskanem območju Na vrata večine koncesionarjev trka ob1 2 3 4 5 6 7 8 9

Sistemsko sledenje in obvladovanje varstva okolja na mikro lokalnim nivoju

dobje podaljševanja koncesijskih pogodb oz. opustitve rudarskih del. V obeh primerih bodo postopki za koncesionarje finančno obremenjujoči - priprava nove rudarske tehnične dokumentacije, katere osnovo predstavljajo podatki o opravljenih raziskavah mineralne surovine. Nekateri koncesionarji (tudi večinski lastniki zemljišč) se bodo znašli pred odločitvijo ali nadaljevati z rudarskimi deli ali pričeti s postopkom opustitve rudarskih del. V zadnjem primeru gre za možnost preoblikovanja prostora v namen, ki bi degradiranemu območju dal ali celo povišal dodano vrednost na enoto površine. Iz navedenega se (subjektivno kot soavtorju tega prispevka) mi ponujata dve rešitvi: PREDLOG 1: Vsi nosilci, ki se jim niso vrnila finančna sredstva iz naslova trošarin, naj bodo deležni davčnih olajšav pri raziskovalnih delih izvedenih z namenom širitve pridobivalnega prostora oz. njegovega detajlnega poznavanja naravnih danosti, na osnovi empiričnih študij (raziskav) - naj velja za deležnike, ki so zainteresirani za podaljšanje koncesije.

OBRAZLOŽITEV: ob takem pristopu država deluje proaktivno pri spodbujanju gospodarjenja z mineralnimi surovinami (8.člen ZRud-1-UPB3, 14/2014), kakovostnejši izdelavi rudarske strategije (9.člen ZRud-1-UPB3, 14/2014), saj se vsi podatki-rezultati raziskav shranjujejo pod okriljem Geološkega zavoda

Aktivno vključevanje lokalne skupnosti (načrtovalci prostora in lokalna politika) na področju soodločanja pri preoblikovanju in nadaljnji rabi prostora

Slovenije, ki v okviru zakona (2.točke 17.člena ZRud-1-UPB3, 14/2014) izvaja Rudarsko javno službo. Ena izmed nalog tega organa je sprotno posodabljanje geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc (18.člen ZRud1-UPB3) in sicer: izdelava strokovnih podlag za državno rudarsko strategijo, prevzem vzorcev, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin in ostalih del...

PREDLOG 2: Nosilci, ki se jim niso vrnila finančna sredstva iz naslova trošarin in zaradi ekonomskih dejavnikov ne vidijo perspektive na področju izvajanja rudarskih del, a so obenem lastnice nepremičnin, ki sestavljajo pridobivalni prostor, naj bodo deležni davčnih olajšav pri izdelavi rudarske tehnične, okoljske in prostorske dokumentacije za opustitev del z namenom nadaljevanja druge gospodarske dejavnosti.

OBRAZLOŽITEV: tudi v tem primeru država sproži proaktiven postopek, saj omogoča lastniku nepremičnin aktivno nadaljevanje gospodarske dejavnosti. V tem primeru pridobi Javna rudarska služba konkretne primere dobre prakse uporabe rudniških prostorov po zaključku rudarskih del in posredno kazalnike pri vodenju dialoga z ostalimi deležniki urejanja prostora, tako na horizontalni kot vertikalni ravni (zgornja tabela).

Maram Almuhisen, Hüseyin Gökçekuş in Dilber Uzun Ozsahin. 2019. The Most Common Factors Effecting Ground Water Quality, International Journal of Innovative Technology and Exploring Engineering (IJITEE), Volume-8, Issue-3.

Christopher S Ameson in Jeffrey D. Hamerlinck. 2018. Ground Water Protection Issues: Proactive Ground Water Resource Management and the Wyoming Cássio Moura, Roberto Heemann, Moisés Razeira, Daniela Govoni Sotelo, Gabriela Borges Soares, Giovanna Ramos Garcez, Júlio César Gall Pires, Vanessa da Conceiçao Osório in Heldiane Souza dos Santos. 2015. Different Approaches On The Investigation Of Ground Water, Journal of Earth Science and Engineering, doi: 10.17265/2159-581X/2015. 01. 001 Mohd Saleem, Shobha Ram in Gauhar Mahmoo. 2018. Aquifer Modelling For Predicting The Effects Of Ground-Water Exploitation, DOI: 10.21172/1.92.20 Cássio Moura, Roberto Heemann, Moisés Razeira, Daniela Govoni Sotelo, Gabriela Borges Soares, Giovanna Ramos Garcez, Júlio César Gall Pires, Vanessa da Conceiçao Osório in Heldiane Souza dos Santos. 2015. Different Approaches On The Investigation Of Ground Water, Journal of Earth Science and Engineering, doi: 10.17265/2159-581X/2015. 01. 001 Pogačnik Željko in Car Marjeta. Prostorska umestitev fliša v okolici Rodeža - integrirani raziskovalni pristop. V: Horvat, Aleksander (ur.).18. posvetovanje slovenskih geologov = 18th Meeting of Slovenian Geologists, (Geološki zbornik, 19). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2007, 19, 87-90 pojem diaelektričnosti nam pove, kolikokrat je manjša sila med dvema elektronoma/nabojema v neomejenem, homogenem in izotropne sredstvu, kot v vakumu.

Zajc Marjana, Pogačnik Željko in Gosar, Andrej. 2014. Ground penetrating radar an structural geological mapping investigation of karst and tectonic features in flyschoid rocks as geological hazard for exploitation. International journal of rock mechanics and mining sciences, vol. 67, 78-87.

Zajc Marjana in Urbanc Janko. 2018. Uporaba georadarja za ugotavljanje ranljivosti podzemne vode zaradi vplivov kmetijske dejavnosti. V Novak Matevž in Rman Nina,(ur.). 5. Slovenski geološki kongres, Zbornik povzetkov. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2017, 136-137

32 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2019

]

Ključne ugotovitve v zvezi s skladnostjo Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11, 49/12 in 67/16 - v nadaljevanju: Uredba) z Direktivo 2006/118/ES o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (Uradni list Evropske unije L 372/19, 27.12.2006) ter v zvezi z njeno (ne)ustavnostjo in (ne)zakonitostjo1

[

2 2019

]

11. Ta poseg je lahko dopusten, če prestane strogo ustavno-sodno presojo po t.i. testu sorazmernosti, v nasprotnem primeru pa je nedopusten. Kje je ta meja, je odvisno ne le od narave stvari, ki je predmet lastnine, temveč tudi od tega, kakšne obveznosti je zakonodajalec naložil lastniku v okviru določitve načina uživanja lastnine. Po ustaljeni ustavno-sodni presoji je mogoče omejiti človekovo pravico in temeljno svoboščino, če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države (splošno načelo sorazmernosti).

12. Pri določanju načina uživanja lastnine, torej pri določanju omejitev, ki so nujne zaradi varstva okolja in varstva interesov drugih

APRIL 2019

33

s i

7. Zakonodajalec je z določitvijo v ZRud-1, da mora lastnik zemljišča za izkoriščanje mineralnih surovin, ki se nahajajo v oziroma na zemljišču, pridobiti rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin (na podlagi koncesije) določil način uživanja lastnine zaradi zagotovitve njene ekološke, socialne in gospodarske funkcije skladno z določbo 67. člena Ustave. Z določitvijo v Uredbi, da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, pa je Vlada, nezakonito in v nasprotju z Ustavo, uredila način izvajanja rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin.

10. V okviru določitve načina uživanja lastnine je vsaka obveznost, ki zaradi uresničevanja ene od funkcij lastnine (gospodarske, socialne ali ekološke) nalaga lastniku obveznosti, ki ne zmanjšujejo vrednosti stvari ali njenega donosa. Vse ostalo je poseg v pravico do zasebne lastnine. Lahko tudi dopusten, vendar še vedno poseg.

.

4. Vlada je Uredbo sprejela na podlagi 55. člena ZV-1. Ta določba (in tudi nobena druga določna ZV-1 ali kateregakoli drugega zakona) ne vsebuje izrecnega pooblastila Vladi, da uredi način uresničevanja rudarske pravice za izkoriščanje v primeru, da se ta nanaša na podzemne vode (da torej lahko vpliva na podzemne vode). Navedena določba le na splošno pooblašča

6. V nasprotju z 153. členom Ustave je tudi določba 55. člena ZV-1, ker ne določa nobenih kriterijev oziroma vsebinskega okvira, ki naj ga upošteva Vlada pri določitvi pogojev ali omejitvah rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro. Iz načela zakonitosti delovanja izvršilno-upravne veje državne oblasti (Vlade in državne uprave), ki ga določa Ustava v 120. členu izhaja, da mora zakonodajalec, če pooblasti Vlado za izdajo podzakonskega akta, določiti jasne kriterije in vsebinski okvir, na podlagi katerega naj Vlada izda takšen podzakonski akt.

9. Določitev načina uživanja lastnine po 67. členu Ustave ne pomeni nujno posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, čeprav v določeni meri omejuje posameznikovo svobodo na premoženjskem področju.

r e v i j a

3. Glede na določbo 21. člena Zakona o Vladi lahko Vlada z uredbo podrobneje ureja in razčlenjuje z zakonom ali drugim aktom Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in kriteriji iz zakona. Le na podlagi izrecnega pooblastila iz zakona pa lahko Vlada z uredbo ureja tudi način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb.

5. Vlada je zato z obravnavano določbo 8. člena Uredbe ravnala v nasprotju z 21. členom Zakona o Vladi in v nasprotju z 153. členom Ustave, iz katerih jasno izhaja, da lahko Vlada le na podlagi izrecnega pooblastila iz zakona ureja način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb, zaradi česar menimo, da je Uredba nezakonita in v nasprotju z Ustavo.

8. Omenjena pravna ureditev kot celota predstavlja urejanje načina uživanja lastnine skladno z 67. členom Ustave. Ureditev načina uživanja lastnine pomeni določitve različnih omejitev lastninske svobode, ki so nujne zaradi zagotovitve ekološke, socialne in gospodarske funkcije lastnine.

Gre torej za omejitve lastninske svobode, ki so nujne zaradi varstva okolja in zaradi varstva interesov drugih lastnikov.

-

2. Določitev (v Uredbi), da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, je ureditev načina izvajanja rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin.

Vlado, da lahko na obeh vodnih območjih z načrtom upravljanja z vodami določi pogoje ali omejitve rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro.

m i n e r a l

1. Direktiva 2006/118/ES ne vsebuje določb, s katerimi bi neposredno predpisovala pogoje za izkoriščanje mineralnih surovin, s ciljem zavarovati podzemne vode pred onesnaženjem. V okviru omenjenih temeljnih ukrepov, direktiva jasno določa, da je v rokah držav članic, da določijo, kako izvesti te ukrepe. Direktiva torej ne določa, da je treba, zaradi zavarovanja podzemnih voda pred onesnaženjem, omejiti dno izkop na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Vlada je z določbami šestega odstavka 8. člena Uredbe povsem avtonomno presodila, da je to eden od (nujnih) ukrepov za preprečitev oziroma omejitev vnašanje onesnaževal v podzemno vodo in za preprečitev poslabšanje stanja vseh teles podzemne vode v Sloveniji.

MINERALNE SUROVINE STROKOVNO DELO

lastnikov, še posebej v primeru, ko takšne omejitve pomenijo poseg v pravico do zasebne lastnine, mora torej zakonodajalec (in Vlada, če jo za to pooblasti zakonodajalec) upoštevati načelo sorazmernosti.

podtalnica v pomurskem prostoru 3 m po površjem, imetniku rudarske pravice za izkoriščanje dejansko onemogoča izvajanje gospodarske dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.

13. Glede na ureditev v Ustavi in ustavno-sodno prakso sodi določitev (v ZRud-1), da mora lastnik zemljišča za izkoriščanje mineralnih surovin, ki se nahajajo v oziroma na zemljišču, pridobiti rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin (na podlagi koncesije) v okvir določitve načinov uživanja lastnine, ki ne predstavlja posega v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave), čeprav v določeni meri omejuje posameznikovo svobodo na premoženjskem področju.

17. Prav tako menimo, da omenjeni poseg v pravico do zasebne lastnine ni dopusten, saj po našem mnenju ne prestane presoje po t.i. testu sorazmernosti.

14. Določitev v Uredbi, da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, pa je poseg v pravico do zasebne lastnine (v 33. člen Ustave), saj nalaga lastnikom obveznost, ki zmanjšuje vrednost zemljišča oziroma njegovega donosa. Takšna obveznost ne le zmanjšuje vrednost zemljišča in njegov donos (do uveljavitve Uredbe takšnih omejitev ni bilo, kar pomeni, da je lahko naročnik pri izvajanju svoje rudarske pravice izkopaval bistveno večje količine mineralnih surovin), temveč, glede na to, da je podtalnica v pomurskem prostoru 3 m po površjem, naročniku dejansko onemogoča izvajanje gospodarske dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.

15. Omenjeni poseg v pravico do zasebne lastnine ni dopusten, saj ne prestane presoje po t.i. testu sorazmernosti.

16. Določitev v Uredbi, da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, je po našem mnenju poseg v pravico do zasebne lastnine (v 33. člen Ustave), saj nalaga lastnikom obveznost, ki zmanjšuje vrednost zemljišča oziroma njegovega donosa. Takšna obveznost ne le zmanjšuje vrednost zemljišča in njegov donos (do uveljavitve Uredbe takšnih omejitev ni bilo, kar pomeni, da je lahko naročnik pri izvajanju svoje rudarske pravice izkopaval bistveno večje količine mineralnih surovin), temveč, glede na to, da je

34 A P R I L 2 0 1 9

18. Kot smo že omenili je zakonodajalec (oziroma Vlada na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu) dolžan na podlagi 67. člena Ustave z zakoni določiti vsebino pravice do zasebne lastnine na posameznih naravnih virih oziroma naravnih bogastvih (gozdovih, vodah, mineralnih surovinah, idr.). Prav tako je zakonodajalec (oziroma Vlada na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu) na podlagi 5. in 70. člena Ustave dolžan z zakoni določiti pogoje za izkoriščanje naravnih bogastev, pogoje uporabe zemljišč, pogoje in način uresničevanja gospodarskih in drugih dejavnosti z namenom uresničevanja skrbi države za zdravo življenjsko okolje.

Določitev pogojev za uresničevanje rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin je skladna z omenjenimi določbami Ustave, kar pomeni, da bi Vlada (če bi imela zakonsko podlago) oziroma zakonodajalec (če bi takšno zakonsko podlago določil v ZV-1) imela za določitev, da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, podlago v Ustavi in zato ustavno dopusten cilj za poseg v pravico do zasebne lastnine.

V naslednjem koraku je treba oceniti, ali je obravnavana omejitev v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Ocena, ali ne gre morda za prekomeren poseg, se opravi, kot smo že pojasnili, na podlagi testa sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikov posega: 1) ali je poseg sploh nujen (potreben) za dosego zasledovanega cilja; 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom dejansko mogoče doseči; 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti). Le če poseg prestane vse tri vidike

testa, je ustavno dopusten.

Menimo, da omejitev dna izkopa na 2 metra nad najvišjo gladino podzemne vode na ozemlju celotne države (Uredba namreč velja za obe vodni območji, torej za celotno državo) ni nujno potreben poseg, s katerim naj bi dosegli zasledovani cilj, to je zavarovanje podzemnih voda pred onesnaževanjem. Prav tako ni gotovo, da bi s takšnim ukrepom dejansko dosegli cilj takšne omejitve (to je dejansko zavarovanje podzemnih voda pred onesnaževanjem). Presojo, kakšni ukrepi so potrebni, da bi se podzemne vode zavarovale pred onesnaženjem pri opravljanju rudarskih del (pri izvajanju rudarske pravice do izkoriščanja mineralnih surovin), bi bilo, po našem mnenju, treba opraviti v vsakem primeru posebej, in sicer na podlagi podatkov o zalogah podzemne vode pod določenim zemljiščem (njihovi globini). Zanesljive in točne podatke o tem je mogoče pridobiti le z izvedbo poskusnih vrtin, ki bi pokazale dejansko globino podzemne vode pod določenim zemljiščem. Šele, ko bi razpolagali s temi podatki, bi lahko presojali, kateri so tisti ukrepi, s katerimi je mogoče doseči zavarovanje podzemnih voda, pri čemer bi morali te izbrati ob tehtanju dveh dobrin, in sicer med varstvom podzemne vode in varstvom pravice do zasebne lastnine. Pri tem bi morala biti teža posledic posega v pravico do zasebne lastnine proporcionalna koristim, ki bi nastale zaradi takšnega posega.2 Glede vprašanj, ali je poseg sploh nujen (potreben) za dosego zasledovanega cilja in, ali je poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom dejansko mogoče doseči, menimo, da so na razpolago tudi drugi, z vidika posega v lastninsko pravico, milejši ukrepi, s katerimi bi dosegli zasledovani cilj in hkrati izpolnili tudi kriterij sorazmernosti v ožjem smislu (da je torej poseg v pravico do zasebne lastnine proporcionalen koristim, ki bodo zaradi takšnega posega nastale), in sicer na primer: - določitev omejitve dna izkopa na manj kot 2 metra (glede na podatke o zalogah podzemne vode in drugih konkretnih okoliščinah, pridobljene v vsakem primeru posebej), - določitev obvezne uporabe sodobne rudarske tehnologije, katere uporaba zagotavlja, da tudi ob stiku s podzemno vodo pri opravljanju rudarskih del, ni nobenega tveganja, da bi se ta onesnažila.

[ 2 2019

]

[

25. Uredba je predpis Vlade, ki ne učinkuje neposredno, temveč posredno - preko odločbe Ministrstva za infrastrukturo, s katero bo to odločilo o vlogi naročnika za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje.

26. Zato bi morale prizadete osebe v primeru zanje neugodne odločbe Ministrstva za infrastrukturo v zvezi s podelitvijo rudarske pravice za izkoriščanje (ki je zelo verjetna glede na zgornje ugotovitve), zoper takšno odločbo vložiti in izčrpati vsa pravna sredstva, v okviru katerih bi moral utemeljiti, da Uredba posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj ter ves čas uveljavljati njegovo nezakonitost in neustavnost.

27. Zelo pomembno je, da se že v upravnem sporu navajajo kršitve katere od ustavnih pravic. Šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev bi, če bi bil z njimi neuspešen, pridobil pravni interes za vložitev pobude za oceno zakonitosti Uredbe, hkrati z njo pa tudi ustavno pritožbo.

Nadaljevanje iz prejšnje številke Minerala.

Podlago za takšne ukrepe bi, glede na načelo zakonitosti, moral določati zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.

Odločba Ustavnega sodišča U-I-224/00.

Uradni list RS, št. 15/1994, 64/2001 - ZPKSMS, 51/2007, 109/2012.

Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-330/05. O tem več v J. Zobec, Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave), Podjetje in delo, 2012, št. 6-7, str. 1088 in J. Čebulj, Zahteva in pobuda za začetek ustavno-sodne presoje (kako naprej?), Podjetje in delo, 2008, št. 6-7, str. 1478-1483.

2 2019

]

APRIL 2019

35

s i

23. Uredba je torej po našem mnenju nezakonita in nasprotju z Ustavo, ker: - je v nasprotju z 21. členom Zakona o Vladi in v nasprotju z 153. členom Ustave, iz katerih jasno izhaja, da lahko Vlada le na podlagi izrecnega pooblastila iz zakona ureja način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb,

24. Prizadete osebe lahko zoper njo (ob izpolnitvi zakonskih pogojev) sprožijo postopek presoje ustavnosti (zakonitosti) pred Ustavnim sodiščem. Glede na določbe 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču4 je predpogoj za izvedbo postopka presoje (ocene) zakonitosti in ustavnosti Uredbe, izkazan pravni interes predlagatelja takšnega postopka. Ta je izkazan, če predlagatelj izkaže, da Uredba, za katerega predlaga izvedbo postopka presoje zakonitosti, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Praksa Ustavnega sodišča RS v zadnjih letih je takšna,5 da se lahko pobuda zoper predpis, ki ne učinkuje neposredno, vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper za pobudnika neugoden konkretni pravni akt v postopkih pred sodišči, v katerih pobudnik uveljavlja nezakonitost občinskega odloka, na katerem tak konkreten pravni akt temelji.

.

22. Obravnavana določba Uredbe praktično povsem izvotli lastninsko pravico lastnikov na zemljiščih, na katerih ti nameravajo izvajati rudarska dela (pridobivati mineralne surovine), saj jim z omejitvijo dna izkopa na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode (ob dejstvu, da je podzemna voda v pomurskem prostoru 3 m po površjem), dejansko onemogoča, da svoja zemljišča uporablja v svojo korist za izkoriščanje mineralnih surovin ter s tem povezano izvajanje gospodarske dejavnosti naročnika.

ker predstavljajo omejitve, ki jih predpisuje v 8. členu ustavno nedopusten poseg v lastninsko pravico.

r e v i j a

1 2 3 4 5

21. Če namreč zakonodajalec oziroma Vlada s svojimi predpisi, s katerimi v okviru določanja načina uživanja lastnine skladno z 67. členom Ustave poseže v pravico do zasebne lastnine do te mere, da jo povsem izvotli (da torej onemogoči lastniku, da bo jo še uporabljal v svojo korist) in lastniku ostane le gola pravica ("nuda proiprietas"), je treba takšne posege šteti za razlaščujoče posege. V primeru torej, ko je oblastni poseg v lastninsko pravico tak, da povsem izvotli upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico, je treba tak poseg treba obravnavati kot razlastitev. Tak razlaščujoč poseg se torej ne sme izvesti s predpisom ali drugim splošnim aktom, pač pa v vsakem primeru posebej po postopku, predvidenem za razlastitev in proti plačilu odškodnine ali nadomestila v naravi.

-

-

19. Zato je Uredba v nasprotju z Ustavo tudi zato, ker je omejitev dna izkopa na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ustavno nedopusten poseg v lastninsko pravico.

20. V primeru, da bi podlago za obravnavane omejitve lastninske pravice določal zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi Vlade ter v primeru, da bi te omejitve prestale test sorazmernosti, bi bili takšni posegi ustavno dopustni, vendar le ob izpolnitvi še enega pogoja, in sicer odškodnine, do katere bi morali biti upravičeni lastniki zemljišč zaradi takšnih posegov v pravico do zasebne lastnine.

m i n e r a l

Zato menimo, da je Uredba v nasprotju z Ustavo tudi zato, ker je omejitev dna izkopa na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ustavno nedopusten poseg v lastninsko pravico.

V primeru, da bi podlago za obravnavane omejitve lastninske pravice določal zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi Vlade ter v primeru, da bi te omejitve prestale test sorazmernosti, bi bili takšni posegi ustavno dopustni, vendar le ob izpolnitvi še enega pogoja, in sicer odškodnine, do katere bi morali biti upravičeni lastniki zemljišč zaradi takšnih posegov v pravico do zasebne lastnine. Če namreč zakonodajalec oziroma Vlada s svojimi predpisi, s katerimi v okviru določanja načina uživanja lastnine skladno z 67. členom Ustave poseže v pravico do zasebne lastnine do te mere, da jo povsem izvotli (da torej onemogoči lastniku, da bo jo še uporabljal v svojo korist) in lastniku ostane le gola pravica ("nuda proiprietas"), je treba takšne posege šteti za razlaščujoče posege. V primeru torej, ko je oblastni poseg v lastninsko pravico tak, da povsem izvotli upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico, je treba tak poseg treba obravnavati kot razlastitev. Tak razlaščujoč poseg se torej ne sme izvesti s predpisom ali drugim splošnim aktom, pač pa v vsakem primeru posebej po postopku, predvidenem za razlastitev in proti plačilu odškodnine ali nadomestila v naravi.3 Obravnavana določba Uredbe po našem mnenju praktično povsem izvotli lastninsko pravico lastnikov na zemljiščih, na katerih ti nameravajo izvajati rudarska dela (pridobivati mineralne surovine), saj jim z omejitvijo dna izkopa na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode (ob dejstvu, da je podzemna voda v pomurskem prostoru 3 m po površjem), dejansko onemogoča, da svoja zemljišča uporablja v svojo korist za izkoriščanje mineralnih surovin ter s tem povezano izvajanje gospodarske dejavnosti naročnika.

PREDSTAVITEV

CATERPILLAR

STRANKE SE NA DELOVIŠČIH VSAKODNEVNO SOOČAJO Z IZZIVI, KI JIM MORAJO BITI KOS, ZATO SO PRI PODJETJU CATERPILLAR DODATNO RAZŠIRILI SVOJO LINIJO BAGROV. ZASNOVANA JE BILA Z NOVIM PRISTOPOM IN PRINAŠA VEČJO IZBIRO MODELOV, OPREME IN CENOVNIH OPCIJ, INOVATIVNE TEHNOLOGIJE IN NEOMAJNO OSREDOTOČENJE NA VISOKO UČINKOVITOST OB NIZKIH ­STROŠKIH.

Nova serija

30 in 36-tonskih bagrov N

ovi seriji 30 in 36-tonskih Cat bagrov dvigujeta standarde učinkovitosti in porabe goriva v svojih velikostnih razredih. Z najvišjim nivojem standardno tovarniško vgrajene tehnologije v industriji, novo kabino, zasnovano za udobje in produktivnost operaterjev, kot tudi nižjimi stroški goriva in vzdrževanja, bodo bagri nove generacije postavil nova pravila pri poslovanju.

Z novo serijo bagrov so pri Cat-u prvič predstavili tudi cenovno dostopnejši različici novih modelov – Cat 330 GC in Cat 336 GC. Modela nudita idealno razmerje med zanesljivim delovanjem, funkcijami, ki omogočajo večjo operaterjevo učinkovitost in zmanjšanjem stroškov. Cat 330 GC in 336 GC sta pametni izbiri za operacije, kjer so visoka zanesljivost in nizki stroški na uro dela ključnega pomena.

36 A P R I L 2 0 1 9

Kabina novih bagrov ima nova, večja okna, ki omogočajo odlično vidljivost v vse smeri že s sedeža upravljavca

[ 2 2 0 19

]

CAT BAGRI N OVE GE N ER ACIJE

Več načinov za zmanjšanje stroškov

Nova zasnova z naprednimi funkcijami

[

2 2 0 19

]

Funkcije komandnih palic (joystickov) je sedaj mogoče prilagoditi - vzorec komandne palice kot tudi odziv je mogoče nastaviti tako, da ustrezata željam operaterja, osebne nastavitve pa so shranjene pod operaterjevim geslom in se ob zagonu samodejno nastavijo.

Večino nastavitev stroja je mogoče nadzorovati s pomočjo visoko resolucijskega zaslona na dotik. Ponuja 42 različnih jezikov in je enostavno dostopen z operaterjevega sedeža – pri upravljanju z njim se operaterju ni potrebno obračati. Priročen upravljalno izbirni gumb in tipke za bližnjice so prav tako ergonomsko nameščene na desni strani konzole.

Novost je tudi zagon brez ključa. Za zagonu bagrov sedaj uporabljate gumb, kar prinaša dodatno varnost, saj se z geslom omeji dostop do stroja nepooblaščenim osebam.

S Cat bagri nove generacije bo upravljalec stroja delal na nov način, več dela bo opravili z nižjimi stroški in tako še dodatno utrdili svoj posel.

Za svetovanje in več informacij se obrnite na predstavnika podjetja Teknoxgroup Slovenija d.o.o., pooblaščenega zastopnika za Cat mehanizacijo v Sloveniji.

APRIL 2019

37

s i

Pri modelu 336 so stroški ­goriva do 15 % nižji

Veliko prilagodljivosti

.

Nova serija Catovih bagrov prinaša številne napredne tehnologije, ki vam pomagajo delati natančneje in učinkovitejše ter z manj napora.

Cat 330 in 336 imata tako standardno vgrajene tehnologije Cat grade 2D, Cat Payload in Cat grade Assist. Cat GRADE 2D pomaga operaterjem hitreje doseči želeno obliko izkopa. Operaterji kopljejo in zasipajo do točnih specifikacij in se tako izognejo nepotrebnemu delu. Ker s tem sistemom odpravimo potrebo po količenju, so delovišča posledično tudi varnejša. Cat PAYLOAD tehnologija prinaša natančno tehtanje v realnem času, kar pomaga preprečiti, da bi naložili preveč ali premalo ter s tem povečuje učinkovitost. Samodej-

r e v i j a

Povečajte učinkovitost do 45 %

-

Funkcije komandnih palic (joystickov) je pri novi seriji mogoče prilagoditi

Pri snovanju nove linije je šlo podjetje še korak naprej. Poleg produktivnosti in cenovne učinkovitosti so svoj fokus usmerlili tudi na ljudi, ki so s stroji največ v stiku – upravljavce. Dobro počutje je ključnega pomena za operaterjevo učinkovitost in pozornost tekom celotnega delovnika. Nova serija bagrov je tako zasnovana z operaterjevo udobnostjo v mislih in prinaša številne novosti, ki bodo njihovo delo še olajšale.

Kabina bagrov nove generacije z zaščito ROPS v primeru prevračanja je tako nadtlačno zvočno zatesnjena in preprečuje vdor prahu, umazanije ter pretiranega hrupa v delovni prostor operaterja. Zasnova z novimi večjimi okni omogoča odlično vidljivost v vse smeri že iz sedeža upravljavca, kamere, nameščene na desni strani stroja pa preglednost še povečujejo.

Prenovljen je tudi sedež, ki je dovolj širok, prilagodljiv in na sploh udoben ne glede na velikost upravljavca.

m i n e r a l

Učinkovito upravljanje stroškov je ključnega pomena za uspešno poslovanje. Stroški goriva so poleg stroškov vzdrževanja eden večjih izdatkov, ki jih imajo upravljavci delovišč. Tega se zavedajo tudi pri Caterpillarju, ki so se z izzivom spoprijeli neposredno in razvili novo serijo bagrov, ki bo poskrbela, da bo lastnik več zaslužka pospravili v svoj žep.

S sinhroniziranimi in podaljšanimi intervali vzdrževanja se sedaj opravi več dela z nižjimi stroški v primerjavi s prejšnjimi modeli.

Filtri, nameščeni na enem mestu, omogočajo hitrejše servisiranje, hidravlični, zračni filtri in filtri goriva pa imajo povečano kapaciteto in podaljšano življenjsko dobo.

Bagri nove generacije so opremljeni z različnimi načini za nadzorovanje goriva v različnih aplikacijah. Način Power Mode prinaša maksimalno učinkovitost v aplikacijah z zahtevano visoko močjo, kot na primer nalaganje tovora ali kopanje jarkov, med tem ko novi Smart Mode samodejno uskladi hitrost motorja s potrebo po hidravlični moči in tako doseže najboljše razmerje med učinkovitostjo in porabo goriva v vsaki aplikaciji. Večje hidravlične črpalke, nov elektro-hidravlični sistem in povečana kapaciteta žlice omogočajo modelu Cat 330 opraviti več dela na enoto goriva in znižati stroške goriva do kar 20 %. Pri modelu 336 so stroški goriva do 15 % nižji in sicer s pomočjo natančne kombinacije nižjih vrtljajev, višjega tlaka in pretoka hidravlične črpalke.

no spremljanje pomaga upravljati proizvodnjo in znižuje stroške. S pomočjo Grade Assist pa operater na zaslonu preprosto nastavi globino in naklon in aktivira kopanje z eno samo ročico, zaradi česar je to ne le enostavnejše, pač pa tudi natančnejše.

CASE PREDSTAVITEV

Bauma 2019: nakladalnik Uniloader iz leta 1969 in nov model SV340B, ki je odet v zlato barvo z edinstvo poslikavo in notranjostjo.

CASE praznuje 50-letnico kompaktnega nakladalnika LETOS PROIZVAJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE CASE CONSTRUCTION EQUIPMENT, OBELEŽUJE 50-LETNICO SVOJEGA KOMPAKTNEGA NAKLADALNIKA. ZA TO PRILOŽNOST SO V OKVIRU JUBILEJA NA RAZSTAVNEM PROSTORU NA BAUMI 2019, RAZSTAVILI NOV MODEL NAKLADALNIKA.

M

odel SV340B je bil predstavljen v »praznični« zlati bravi, s prilagojeno notranjostjo in edinstveno poslikavo.

Za boljšo ponazoritev povezanosti dediščine z novo tehnologijo je bil poleg novega modela, razstavljen tudi prvotni nakladalnik Uniloader iz leta 1969. Case je letošnjo Baumo uporabili kot

38 A P R I L 2 0 1 9

platformo za predstavitev in testiranje nove serije, ki bo na voljo za nakup od 2020 dalje. Bauma je idealna okolje in priložnost za izmenjavo mnenj z mnogimi operaterji in prodajalci ter pridobivanjem povratnih informacij o najnovejšem modelu, na podlagi katerih se lahko snujejo še bolj praktične inovacije, ki bodo vključe-

[ 2 2 0 19

]

NA BAUMI 2019 JE CASE PREDSTAVIL NOV MODEL KOMPAKTNEGA NAKLADALNIKA SV340B

ne v nove nakladalnike. Po testiranju v resničnih aplikacijah strank, bodo pri podjetju Case začeli s proizvodnjo novih modelov, kot že omenjeno, predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Dediščina, ki se ohranja "Kompaktni nakladalniki so bistveni del palete izdelkov Case in popolnoma izražajo dve ključni temi na Baumi 2019: dediščina in intuitivna inovacija," je na Baumi dejal Nicola D'Arpino, ki je vodja prodaje in trženja za Evropo, CASE Construction Equipment.

Kompaktni nakladalnik je pridobil na svoji popularnosti konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so kmetje iskali načine za mehanizacijo svojih opravil v zaprtih prostorih, kot so hlevi.

Po prevzemu blagovne znamke Uniloader leta 1969, je Case izdeloval nakladalnike v Burlingtonu (Iowa, ZDA), dokler ni prestavil proizvodnje v Wichito (Kansas, ZDA) leta 1987, kjer se nakladalniki še danes proizvajajo. Leta 2017 je mesto Wichita prejelo nagrado Silver Level v kategoriji svetovne proizvodnje (World Class Manufacturing - WCM), leta 2018 pa je obrat praznoval mejnik, ko je bil izdelan 300. tisoči model.

Zmogljivost nakladalnikov in nakladalnikov na gosenicah znamke Case, je bila vedno prepoznana kot vodilna značilnost s strani trga, nova serija B pa jo postavlja še na višjo, novo raven. »Odzivamo se na naše operaterje, s spre-

Letos Case praznuje 50-letnico kompaktnega nakladalnika. Na fotografiji je inicialni model Uniloader.

membami, ki odražajo dejanske izzive, s katerimi se soočajo,« pravi Egidio Galano, produktni direktor pri Case. Nova B serija se ponaša z najboljšo garnituro instrumentov, izboljšanim elektro-hidravličnim krmiljenjem, jasnim 8-palčnim zaslonom z deljenim ekranom in bolj ergonomskimi gumbi za upravljanje - stroj je lažje nadzorovati in upravljati.

Popolnoma nov model vertikalnega dviga v seriji kompaktnih nakladalnikov TV450B je Casov največji kompaktni model nakladalnika. Poganja ga FPT motor z 90

TV450B je Casov največji kompaktni model nakladalnika, ki bo na voljo za kupce od 2020.

konjskimi močmi, ki ima integriran CEGR in SCR sistem, delovna zmogljivost je 2045 kg pri 50 % prekucni (nakladalni) obremenitvi.

Druge nove karakteristike vključujejo ožji ročaj krmilne ročice za boljši nadzor, izboljšano premikanje v obe smeri - naprej in nazaj, bluetooth radio v modelih z zaprto kabino in večjo obvladljivost pri postopnem ­obračanju.

Varnost je na prvem mestu Kadarkoli pri Casu načrtujejo nov model, so varnostne značilnosti prednostne. Modeli serije B so opremljeni s standardno kamero za vzvratno vožnjo, kar povečuje varnost na delovnem mestu in okoli njega. Uvedba vzvratne kamere je za operaterje pomembna izboljšava. Vidljivost iz stroja je že pri obstoječi seriji Casovih nakladalnikov izjemna, vendar pa bo kamera še dodatno olajšala in zagotovila varnejše delo upravljalca. Slike kamere iz zadka stroja si lahko operater enostavno pogleda na zaslonu.

[

2 2 0 19

]

APRIL 2019

39

. r e v i j a

m i n e r a l

Zahvaljujoč se zmožnosti, da zagotavljajo Casovi nakladalniki izjemno zmogljivost v raznolikih aplikacijah, kot je polaganje optičnih kablov in čiščenje snega, ostajajo kompaktni nakladalniki vodilni izdelek v Casovi ponudbi strojev. Raznolikost pri uporabi je še vedno ena ključnih prednosti tega stroja. Nakladalniki Case so resnično primerni za skoraj vse delovne naloge, s hitro menjavo, ki zagotavljajo združljivost s široko paleto Casovih in drugih priključkov! Vse informacije o mini nakladalnikih in drugih strojih Case dobite pri podjetju Globex s.r.l. iz Logatca, ki je slovenski zastopnik strojev znamke Case.

s i

Izjemna kombinacija vsestranskosti in produktivnosti

N O V A MO D EL A

PREDSTAVITEV

LIEBHERR

Nova bagra na gosenicah

Liebherr R 930 in R 926 V ZAČETKU LETA 2019 JE LIEBHERR PREDSTAVIL SEDEM NOVIH MODELOV BAGROV NA GOSENICAH POD 50 TON. VSE NOVE PLATFORME, KI JIH JE RAZVIL IN IZDELAL LIEBHERR-FRANCE SAS V COLMARJU, SO BILE PREDSTAVLJENE LETOS APRILA NA BAUMI 2019. MED NJIMI JE BIL TUDI R 930, SREDNJE TEŽAK MODEL GENERACIJE 8, KI JE POPOLNOMA NOV LIEBHERJEV BAGER NA GOSENICAH ZA ZEMELJSKA DELA.

K

ljučne karakteristike novega bagra R 930 so enostaven transport, vsestranskost in učinkovitost kar je popolnoma pisano na kožo kupcem in upravljavcem 30-tonskih strojev. Bager je zasnovan tako, da zagotavlja dodatno udobje in varnost ter optimalno ergonomijo in zmogljivost. Da bi dosegli emisijske standarde stopnje V, bager R 926 nadomešča istoimenski bager stopnje IV, ki je bil lansiran 2016.

Posebna platforma R 930, ki je bil predstavljen na sejmu Bau-

ma, je skladen z emisijskimi standardi stopnje V in - skupaj z R 926 - temelji na posebni platformi, ki jo je razvil Liebherr. R 926 in R 930 imata delovno težo med 26 in 36 tonami in dosežeta moč 150 kW / 204 KM in 180 kW / 245 KM. Kapacitete bagrske žlice se gibljejo od 0,55 m3 do 1,75 m3 na R 926 in med 1 m3 in 2,15 m3 na R 930. Modeli R 926 in R 930 so na voljo po vsem svetu z ustreznimi motorji.

Izjemno širok spekter opreme in orodij omogočajo, da so bagri goseničarji R 926 in R 930 zelo vsestranski za nalaganje, izravnavanje, kopanje, nakladanje in celo dviganje.

Večja moč z manjšo porabo Izkopne in vlečne sile podvozja so se znatno povečale v primerjavi s prejšnjo generacijo.

Zahvaljujoč tem izboljšavam, imajo bagri goseničarji R 926 in R 930 veliko večjo zmogljivost na gradbiščih.

V povezavi z uvedbo te nove generacije bagrov je bil zasnovan nov koncept delovne opreme, ki optimizira krivuljo obremenitve in pogona, da bi zmanjšali porabo goriva.

Oba modela R 926 in R 930 sta na voljo z različnimi robustnimi tipi podvozja X. Šasija ne potrebuje vzdrževanja. Nosilni in vodilni

Bagri Generacije 8 se že proizvajajo v Franciji v obratu Liebherr-France SAS v Colmarju, in segajo od 22 do 45 ton (R 922, R 924, R 926, R 930, R 934, R 938 in R 945).

40 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2 0 19

]

L IEBH E R R R 9 3 0 I N R 926 DOP OLNJ UJ ET E SE RIJO BAGROV N A GOSE N ICAH GE N E RA CIJE 8 Na Baumi 2019, so lahko obiskovalci na demo poligonu preizkusili nove bagre Generacije 8.

zorne kamere na zadnjem in stranskem delu bagrov zagotavljajo maksimalno varnost v delovnem okolju voznika. Zložljiva konzola omogoča enostaven in varen dostop do kabine.

Certificirana struktura kabine ROPS zagotavlja robustno zaščito v primeru prevrnitve bagra.

Zadnje steklo služi kot zasilni izhod na vseh konfiguracijskih izvedbah bagra. Vetrobransko steklo in desno okno sta izdelana iz toniranega lepljenega stekla.

Bagra goseničarja R 926 in R 930 imata delovno težo med 26 in 36 tonami in dosegata moč 150 kW / 204 KM in 180 kW / 245 KM.

valji ne potrebujejo vzdrževanje (podmazovanja), samodejno centralno mazanje pa omogoča maksimalno življenjsko dobo komponent in produktivnost.

Poenostavljeno in še varnejše vzdrževalno delo Novi bagri so skrbno zasnovani, da nudijo še višje varnostne standarde. Zdaj je dostop

do nadvozja stroja možen prek zavarovane dostopne platforme (standardne ali dodatne, odvisno od regije). Pohodne točke za vzdrževanje stroja na nadvozju so opremljene z nedrsečimi trakovi tako, da zgornji del bagra nima nobenih štrlečih elementov. R 926 in R 930 bagri goseničarji se ponašajo tudi z novim konceptom vzdrževanja z vzdrževalnimi točkami, ki so dostopne na licu mesta. Motorno olje, nivo hidravličnega olja, gorivo in sečnino je mogoče enostavno pregledati preko zaslona.

Za več informacij o novih modelih Generacije 8 se obrnite na podjetje KP Motor d.o.o. iz Ljubljane, ki je uradni zastopnik za gradbeno mehanizacijo Liebherr.

R 930 je povsem nov model, ki je zasnovan tako, da zadovolji tržne zahteve za 30 tonske bagre.

Največje udobje in maksimalna varnost

2 2 0 19

]

. r e v i j a

APRIL 2019

41

m i n e r a l

[

s i

Upravljalec stroja ima izredno prostorno kabino z regulacijo temperature. Da bi bilo delo še posebej enostavno, imajo bagri zračno vzmeten sedeže z navpičnim in vzdolžnim vzmetenjem ter 7-palčni zaslon na dotik visoke ločljivosti, ki je izjemno uporabniku prijazen.

LED tehnologija je popolnoma zamenjala halogenske žaromete, povečala življenjsko dobo in zmanjšala porabo električne energije, hkrati pa je bistveno izboljšala razsvetljavo.

Obseg razsvetljave je na voljo v obliki ločenih paketov, pri čemer so kot opcija na voljo tudi visoko zmogljivi LED + svetlobni paketi.

Neprekinjena panoramska vidljivost in nad-

Nov greder HMK 600 MG

PREDSTAVITEV

HIDROMEK

G REDER H MK 600 MG IMA SISTE M „SMART GRAD ING” , K I PR

Greder HMK 600 MG izstopa tudi s svojim dizajnom, za katerega je prejela kar nekaj nagrad med kateri je tudi Red Dot Award.

PROIZVAJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE HIDROMEK IZ TURČIJE, PREDSTAVLJA NOV GREDER HMK 600 MG, KI JE V SKLADU Z EVROPSKIMI STANDARDI CE. GREDER HMK 600 MG JE V SKLADU Z EMISIJSKO STOPNJO 3 IN 4 TER ZMOŽNOSTJO ELEKTRONSKEGA UPRAVLJANJA IN ELEKTRONSKEGA NADZORA HIDRAVLIKE.

N

ovi greder zagotavlja maksimalno produktivnost in vzdržljivost, saj ima HMK 600 MG prednosti v številnih specifikacijah: od ravnanja do kotnega ravnanja, kopanja, izkopavanja jarkov in pluženja snega. S svojim Mercedes (MTU) motorjem, HMK 600 MG zagotavlja visoko vlečno silo tudi pri nizkem navoru in ponuja nizko porabo goriva.

Maksimalno udobje, enostavna uporaba Izstopajoče lastnosti HMK 600 MG so: ek-

42 A P R I L 2 0 1 9

skluzivno zasnovana šestkotna kabina, ki nudi širok pogled, nadzorovanje in premikanje pluga s pomočjo krmilne ročice, ki strojniku omogoča večje udobje ter varno in preprosto upravljanje s krmiljenjem tako z volanom kot s krmilno ročico. Šestkotna kabina HMK 600 MG in ozko prednje podvozje omogočata strojniku širok pogled na plug in sprednja kolesa ter s tem omogoča večjo varnost in enostavnejše upravljanje.

S svojim izjemnim dizajnom je greder HMK 600 MG prejel številne nagrade za oblikova-

[ 2 2 0 19

]

IS PEVA K MA N J Š I PO RA B I G ORIV A , EK ON OMIČN I IZ RABI ČASA IN VE ČJI PRODUKTIV NO ST I

nje, vključno z nagrado Red Dot Award, German Design Award in Good Design Award, ki so med najpomembnejšimi oblikovalskimi nagradami.

Pametnejši z geosistemom Leica Motorni greder HMK 600 MG je pametnejši zaradi prilagoditve geosistema Leica.

Ta sistem se imenuje „Smart Grading“. Sistem prinaša nekaj dodatnih komponent, nameščenih na stroju. To so GPS antene, radijska antena, GPS sprejemnik, dodatni senzorji, procesor za zbiranje podatkov in nadzorna plošča. Sistem v osnovi uporablja tehnologijo GPS. GPS antene, nameščene na obeh straneh stroja, od satelitov prejmejo topografske podatke o delovišču. Te podatke mora obdelati bazna postaja, ki se

Tehnične karakteristike Model

HMK 600 MG

Neto moč

140 - 160 kW

Delovna teža

18,470 kg

Dolžina pluga

3710 mm

Kako sistem Hidromek „Smart Grading“ deluje na terenu in kaj ponuja strojniku: Sistem „Smart Grading” je še posebej učinkovit za precizno ravnanje terena, z natančnostjo do 1 cm. Sistem deluje na bazi 3D izrisa določene lokacije, ki je naložen na nadzorno ploščo preko pomnilniške kartice. Ko je sistem aktiviran, nadzorna plošča Leica začne krmiliti plug v skladu z 3D izrisom.

Strojniku ni potrebno prilagajati položaj plu-

nahaja na območju v bližini stroja in omogoča sprejemanje zelo točnih topografskih podatkov ter komunicira z GPS sprejemnikom preko radijske antene na vrhu kabine. GPS sprejemnik in nadzorna plošča sta nameščena v kabini. Senzorji MG 230-5 na stroju se uporablja92.6 kW jo za določanje polo11,500 kg žaja pluga na stroju 3100 mm (kot pluga, nagib plu-

ga, da bi dosegel želeno obliko površine. Po drugi strani je prioriteta upravljanja še vedno na komandni ročici stroja. To pomeni, da lahko strojnik prevzame nadzor krmiljenja v vsakem primeru.

Rezultat sistema „Smart Grading” je manjša porabo goriva in večji prihranek časa, strojniku pa omogoča večjo produktivnost.

ga) glede na položaj stroja. Podatki, izmerjeni s senzorji, se zbirajo v procesor in nato prenesejo v GPS sprejemnik. Nadzorna plošča dobi podatke o položaju pluga in topografske podatke od GPS sprejemnika. Ta plošča je povezana tudi s samim strojem, da samodejno nadzoruje plug stroja, ko je sistem aktiviran. Vse informacije o novem grederju so na voljo pri podjetju Dehkatrade Cetin d.o.o. iz Ajdovščine, ki je uradni zastopnik za gradbeno mehanizacijo Hidromek za slovensko tržišče.

r e v i j a

.

s i

Šestkotna kabina HMK 600 MG nudi širok pogled nad delovnim območjem in premikanjem pluga.

2 2 0 19

]

APRIL 2019

43

m i n e r a l

[

-

Nov greder HMK 600 MG je bil tudi predstavljen na Baumi 2019.

PREDSTAVITEV

MB CRUSHER

Nova generacija sejalnih žlic

MB Crusher

MB CRUSHER, ITALIJANSKI PROIZVAJALEC DROBILNIH IN SEJALNIH ŽLIC, JE LETOS NA BAUMI PREDSTAVIL POPOLNOMA NOVO GENERACIJO SEJALNIH ŽLIC Z VALJČKI, KI LAHKO SLUŽIJO KOT ODLIČEN V ­ EČNAMENSKI SISTEM ZA UČINKOVITO SORTIRANJE RAZLIČNIH VRST MATERIALOV.

Sejalne žlice MB-HDS je mogoče enostavno namestiti na bagre, kopače, mini kopače in ­nakladalnike (od 5 do 35 ton).

N

ova serija sejalnih žlic MB-HDS sortira in drobi izkopne materiale in ruševine, asfalt, premog, organske materiale, les, lubje, kompost in lahke plastike. Pri podjetju MB Crusher pravijo, da so z novo generacijo žlic premaknili meje, opremljene so z inovativnimi funkcijami in tehnologijo. So rezultat dolgoletnih testiranja v kombinaciji z povratnimi informacijami s strani trga.

Inovativne žlice MB-HDS Shaft Sceneener Nova serija MB-HDS se bistveno razlikuje od vseh drugih sistemov, ki so na voljo na trgu.

Zasnovana je tako, da se lahko prilagodi vrsti različnih delovnih okolji in lahko sortira različne vrste materialov z izjemno preprostostjo in hitrostjo, brez potrebe po specialnem ali posebnem usposabljanju. Od leta 2001, ko so pri MB Crusherju patentirali prvo drobilno žlico, je razvoj šel strmo navzgor hkrati pa so ostali zvesti svojemu namenu, ki je: olajšati delo na kraju samem in biti konkurenčen, samostojen in donosen. Strokovnjaki, podjetja in uporabniki si želijo, da lahko delajo neprekinjeno, brez prekinitev zaradi vzdrževanja in olajšajo obdelavo materialov, kar je lahko zelo drago. Z leti so izpolnili te temeljne zahteve, z inovativnimi žlicami, ki odpadne materiale spreminjajo v priložnosti, ki so danes ključnega pomena za mnoga podjetja. Danes so korak naprej z linijo sejalnih žlic MB-HDS Shaft Sceneener.

Velika prilagodljivost sejalnih žlic Žlice MB-HDS so zasnovane z konstruktivnim pristopom k zmanjševanju odpadkov in povečanju donosnosti gradbišča in so kot

44 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2019

]

N O V A LI NIJA M B -HDS NUDI VE ČN AME N SKE IN VSE STRAN SKE SE JALN E ŽL ICE

kmetijskih območjih. Zamenjava rotacijskih valjčkov se lahko opravi kjerkoli, imajo centralni sistem mazanja in vsa vzdrževalna orodja so priložena. Vendar to niso edine inovacije, saj nova generacija MB-HDS skrbi tudi za stroj, na katerem je nameščen. Avtomatiziran hidravlični sistem za blaženje udarcev zmanjšuje pretok tako, da motor, komponente menjalnika in strojna roka ne trpijo nobenih poškodb.

Okolju prijazne žlice MB Crusher je na Baumi 2019 predstavil popolnoma novo generacijo sejalnih žlic z valjčki.

priključek najnovejši »dragulj«, ki ga proizvaja italijansko podjetje, ki je znano po vsem svetu. Ključna karakteristika MB-HDS sejalnih žlic je njihova sposobnost, prilagoditi se različnim vrstam dela in različnim materialom.

To je idealna rešitev za tiste, ki morajo obdelati različne vrste odpadnih ruševin, ki se lahko hitro spremenijo v ponovno uporaben in donosen material.

Gre za priključek nove generacije, ki je sam sposoben premagati različne izzive, s katerimi se vsak dan soočajo tisti, ki so vključeni v odstranjevanje zemlje, izkopavanje, rušenje, recikliranje, kmetijske dejavnosti in urejanje krajine. Nova serija MB-HDS sortira in drobi izkopne materiale in ruševine, asfalt, premog, organske materiale, les, lubje, kompost in lahke plastike, prav tako pa omogoča, da se materiali takoj ponovno uporabijo. Pravzaprav lahko pri žlicah MB-HDS preprosto zamenjate vrtljive gredi na gradbišču popolnoma varno, kar lahko stori le ena oseba v nekaj minutah. MB Crusher ima patentiran sistem, ki ohranja vrtljive opore na mestu, valjčke se lahko enostavno odstrani in ponovno namesti. Ne glede na to ali gre za veliko ali majhno podjetje, žlice omogočajo delovišče, ki vedno obratuje in pridobiva visoko kakovostne materiale, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali prodati. Prihranimo stroške prevoza, razstavljanja in vzdrževanja.

Kompaktne, zanesljive, trpežne in varne sejalne žlice MB-HDS so zasnovane tako, da so večnamenske in zelo vsestranske ter, da delujejo tišje. Podjetjem omogočajo, da jih uporabljajo v urbanih območjih in zgodovinskih središčih, kjer obstajajo različne vrste materialov, ki jih je treba presejati, vendar sta prostor in čas omejena. Novi sistem zmanjša raven hrupa za 40 % pri obdelavi materialov v skladu s predpisi in s tem odpravlja potrebo po zunanjih sistemih za nadzor hrupa. Za več informacij, najem in testiranje novih sejalnih žlic se obrnite na zastopnika Mamut servis d.o.o. iz Ljubljane.

Nove žlice imajo nov sistem, ki zmanjša hrup za 40 %

[

2 2019

]

. r e v i j a

-

Nova linija sejalnih žlic MB-HDS Shaft Sceneener je na voljo v štirih modelih.

APRIL 2019

45

m i n e r a l

Inovativne sejalne žlice MB-HDS so na voljo v štirih modelih z valjčki, ki ustrezajo različnim zahtevam za sortiranje materiala in kot pri vseh produktih MB Crusher, jih je mogoče enostavno namestiti na bagre, kopače, mini kopače in nakladalnike (od 5 do 35 ton), z namenom lažjega dostopa in gibanja na delovnih mestih, gradbiščih, območjih z velikimi cevovodi, urbanih ali oddaljenih

s i

Štiri modeli žlic MB-HDS

PREDSTAVITEV

GOODYEAR

G OODYE AR BO IN VE STIRAL V PRIHODN JE 36 MIL IJO NO V D O L A

Goodyear razkriva inovacije na p in industrijsko mehanizacijo GOODYEAR JE PRED NEDAVNIM NA BAUMI 2019 PREDSTAVIL SVOJE NAJNOVEJŠE PNEVMATIKE ZA GRADBENO IN INDUSTRIJSKO MEHANIZACIJO TER MOBILNE PROAKTIVNE REŠITVE, T. I. GOODYEAR PROACTIVE SOLUTIONS, KI UPRAVLJAVCEM OMOGOČAJO NATANČNO SPREMLJANJE PNEVMATIK V REALNEM ČASU. HKRATI JE NAZNANIL TUDI 36 MILIJONOV DOLARJEV VREDNO INVESTICIJO, NAMENJENO POVEČANJU IN NADGRADNJI PROIZVODNJE V SVOJI TOVARNI V LUKSEMBURGU.

G

oodyear je na največjem gradbenem sejmu Bauma 2019 v Münchnu, javnosti prvič predstavil novo generacijo tovornih pnevmatik OMNITRAC, namenjeno vozilom za kombinirane prevoze. Serija je izdelana s patentirano tehnologijo DuraShield, ki z inovativnim zgornjim zaščitnim pasom zagotavlja dodatno odpornost proti poškodbam karkase, s tem pa večjo obnovljivost in daljšo življenjsko dobo. Nove pnevmatike so bile tako pose-

46 A P R I L 2 0 1 9

bej razvite za vozila, ki se uporabljajo za cestne prevoze, a so hkrati izpostavljena težkim razmeram na neasfaltiranih poteh in deloviščih.

Podjetje je na sejmu predstavilo tudi pnevmatike TL-4A, ki so bile razvite za zgibne prekucnike in skreperje. Z globokim profilom tekalne plasti slednje omogočajo boljši oprijem na blatu in mehkejših površinah, ponašajo pa se tudi s povečano odpornostjo na mehanske poškodbe.

Goodyear Proactive Solutions: Dve digitalni inovaciji za podaljšanje življenjske dobe pnevmatik Obenem Goodyearovi strokovnjaki poudarjajo pomembnost razvoja proaktivnih rešitev za spremljanje in upravljanje pnevmatik, ki na osnovi podatkovne napovedne analitike podaljšujejo čas neprekinjenega delovanja vozil. Tovrstne napredne tehnologije uporabni-

[ 2 2019

]

AR JEV ZA P O V E Č A N J E IN NA DG RA DNJ O P ROIZ VODN JE V SVOJI TOVARN I V LUKSE MBU R GU

Nova generacija tovornih pnevmatik OMNITRAC, ki je namenjena vozilom za kombinirane ­prevoze s patentirano tehnologijo DuraShield.

TPMS Heavy Duty odlikujeta napredna telematika in patentirana tehnologija napovedne analitike, imenovana G-Predict. Senzorji TPMS, vgrajeni v pnevmatike, nenehno spremljajo njihov tlak in temperaturo ter podatke preko telematike v vozilu prenašajo do Goodyearovega strežnika, kjer se analizirajo. Uporabniki so o potencialnih težavah ne-

1 Prednosti so bile potrjene na testu v realnih razmerah, ki ga je Goodyear izvajal leta 2017. Prednosti se dosežejo le, če se dosledno upoštevajo opozorila glede tlaka in tem-

perature ter poročila. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo glede na pogoje uporabe, pogostost menjave pnevmatik, vozne razmere in ustrezno vzdrževanje pnevmatik.

[

2 2019

]

APRIL 2019

47

. r e v i j a

-

Na Baumi 2019 je Goodyear predstavil dve digitalni inovaciji: sistem za spremljanje tlaka v pnevmatikah in orodje za spremljanje zmogljivosti pnevmatik za gradbeno in industrijsko mehanizacijo.

mudoma obveščeni, z analizo podatkov pa se lahko napove življenjsko dobo pnevmatik in načrtuje vzdrževanje.

Dodatna prednost Goodyearove proaktivne rešitve TPMS Heavy Duty za gradbeno in industrijsko mehanizacijo je funkcija Track & Trace. Gre za vgrajeno funkcijo GPS, ki upravljavcem voznih parkov omogoča lociranje strojev ter preprečuje, da bi prišlo do nepooblaščenih premikov ali kraje.

Z uvajanjem novih in še zmogljivejših izdelkov Goodyear odgovarja na vse večje povpraševanje po pnevmatikah za gradbeno in industrijsko mehanizacijo. Prav zato so v podjetju napovedali tudi 36 milijonov dolarjev vredno investicijo v svoji luksemburški tovarni v Colmar-Bergu, ki bo še dodatno pripomogla k povečanju proizvodnje pnevmatik v tem segmentu.

m i n e r a l

kom omogočajo, da se na osnovi pridobljenih podatkov že predhodno izognejo morebitnim zapletom in s tem podaljšajo življenjsko dobo pnevmatik. Upravljanje s pomočjo analiziranih informacij pa prinaša tudi občutne prihranke, saj za do 851 % zmanjša število incidentov v zvezi s pnevmatikami.

Na sejmu Bauma so tako predstavili dve digitalni inovaciji, in sicer sistem za spremljanje tlaka v pnevmatikah Goodyear TPMS Heavy Duty in orodje za spremljanje zmogljivosti pnevmatik za gradbeno in industrijsko mehanizacijo EMTrack. Slednji omogoča hitro in natančno zbiranje najpomembnejših podatkov o pnevmatikah, med katerimi so globina profila, polnilni tlak in drugi pokazatelji, ki omogočajo doseganje optimalne življenjske dobe pnevmatik in olajšujejo predvidevanja in načrtovanje proračuna.

s i

področju pnevmatik za gradbeno

23. izobraževanje in usposabljanje ZAS

tehničnega asfalterskega kadra ZAS POROČILO

TRADICIONALNEGA 23. IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA ZAS, ZDRUŽENJE ASFALTERJEV SLOVENIJE SE JE 13. IN 14. MARCA 2019 V LJUBLJANI IN CELJU UDELEŽILO PREKO 160 SLUŠATELJEV. TEKST

Marjan Marolt, Vodja sekcije za izobraževanje pri ZAS

P

Uvodni del

rogram tokratnega izobraževanja je bil sestavljen na osnovi predlogov podjetij, članov ZAS. V program so bile iz celotnega spektra asfalterske dejavnosti vključene različne teme, ki so posebej aktualne v danih razmerah. Začetni del je bil namenjen tehnično projektni dokumentaciji in izbiri ter preiskavi materialov, drugi del pa vsebinam iz operativne izvedbe del.

V uvodu sta udeležence pozdravila in nagovorila mag. Slovenko Henigman, predsednik ZAS in Tomaž Willenpart vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo.

Predsednik ZAS je v svojem nagovoru predstavil proizvodnjo asfaltnih zmesi v Sloveniji in ob tem potegnil vzporednico z

evropsko asfaltersko industrijo. V nadaljevanju pa izpostavil nekatere ključne teme in izzive, s katerimi se danes sooča asfalterska panoga. To so predvsem izzivi povezani z novimi tehnologijami pri vozilih in infrastrukturi ter z ohranjanjem okolja, z zniževanje emisij ob proizvodnji in vgradnji asfalta. Predstavil je tudi Priporočila za izvajanje asfalterskih del, ki so bila s strani Združenje asfalterjev Slovenije izdana marcu 2019 v obliki brošure. V njej so navedeni pogoji in postopki, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, naročanju, transportu, vgradnji, zgoščanju in zagotavljanju ter preverjanju kakovosti vgrajevanja asfaltne zmesi. »Upoštevajte pripravljena priporočila in se izognite pomanjkljivostim in napakam«, je svoj uvod zaključil Henigman.

Udeleženci izobraževanja v dvorani v Tehnološkem parku v Ljubljani

48 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2 0 19

]

Program izobraževanja in usposabljanje tehničnega ­asfalterskega kadra so izvedli uveljavljeni strokovnjaki

Projektiranje voziščne konstrukcije – Zvonko Cotič, STRUCTUM

Predsednik ZAS, mag. Slovenko Henigman

Zvonko Cotič je predstavil dimenzioniranje asfaltnih plasti ter tehnično regulativo in osnove za dimenzioniranje voziščnih konstrukcij ob upoštevanju prometnih obremenitev, nosilnosti podlage, kakovosti materialov in zaščite pred zmrzovanjem.

V drugem delu pa je predstavil uporabo t.i. »Open graded« asfaltne zmesi pri obnovi krajših avtocestnih odsekov Brezovica – Vrhnika (1.200 m), Divača – Koper (350 m) in Koper – Izola (700 m). V njih je bil uporabljen z gumo modificiran bitumen, meritve hrupa po izvedenih obnovah pa kažejo na znatno znižanje emisije hrupa cestnega prometa v okolje.

Poudarki pri izbiri in kakovosti bitumnov mag. Mojca Ravnikar Turk, ZAG

[

2 2 0 19

]

Tehnična dokumentacija za izvedbo del Zvonimir Britovšek, DRI

Marko Balkovec, RO-TECH in Simon Operčkal, Kolektor CPG sta predstavila novejšo tehnologijo pri asfalterski mehanizaciji za kvalitetnejšo vgradnjo in boljšo spremljavo izvedbe asfalterskih del.

Sistemi kot so: sistem za vzdolžno niveliranje »BigMultiplexSki«, 3D niveliranje z laserjem in dodajalec asfaltne zmesi, v veliki meri izključujejo človeški faktor in tako omogočajo doseganje boljše ravnosti pri vgrajevanju as-

APRIL 2019

49

r e v i j a

.

s i

Zvonimir Britovšek je predstavil pomembnost tehničnih specifikacij za prometno infrastrukturo ter projekt, s katerim se bo zagotovilo dolgoročno delovanje sistema razvoja in stalnega dopolnjevanja tehničnih specifikacij. Poseben del svoje predstavitev je namenil pripravi Tehnološko ekonomskih elaboratov ter podatkih, ki jih elaborat mora vsebovati.

-

Tomaž Willenpart iz DRSI je udeležencem predstavil lanskoletne podatke in letošnje načrte pri vlaganju v izgradnjo in obnovo cestne infrastrukture. Pozitivni trend vlaganj se bo v naslednjem obdobju nadaljeval, kar je razvidno iz sprejetega nacionalnega programa oz. 6 letnega drsnega plana vzdrževanja in investicij v ceste.

Direkcija RS za infrastrukturo, kot organ v sestavi ministrstva in neposredni proračunski porabnik je dolžna spoštovati veljavno zakonodajo, ki pri oddaji del kot edino merilo še vedno upošteva najnižjo ceno. To z vidika kvalitete ni pozitiven signal in zaradi tega se pripravljajo specifikacije, na podlagi katerih bo pri izbiri izvajalcev mogoče upoštevati tudi strokovne argumente.

V nadaljevanju je Willenpart spregovoril tudi o kvaliteti, ki je zadnjem obdobju padla, kar je po njegovem mnenju posledica krize in propada večine gradbenih podjetij pri nas. Vendar je trenutna situacija že boljša, vzpodbudni pa so tudi obeti za prihodnost. Seveda pa se morajo izvajalci ustrezno opremiti, tako kadrovsko, kot tehnološko ter z izobraževanjem slediti razvoju stroke.

m i n e r a l

Tomaž Willenpart, DRSI

V svojem predavanju je mag. Ravnikar Turk predstavila lastnosti cestogradbenih in PmB bitumnov pred in po vgradnji ter pomembne karakteristike bitumnov. Glede na to, da so lastnosti vgrajenega asfalta najbolj odvisne od vrste asfaltne zmesi, vgradnje in lastnosti bitumna po vgradnji, se velik poudarek daje t.i. laboratorijskemu staranju bitumna po postopkih RTFOT in RTFOT+PAV. Prvi simulira lastnosti bitumna po proizvodnji asfalta, drugi pa po vgradnji oziroma uporabi. Na tako pripravljenih bitumenskih vzorcih se nato izvajajo klasične pa tudi nekatere kompleksnejše preiskave.

Pravilno izvedena HI plast na premostitvenih objektih preprečuje fizikalno in kemično propadanje konstrukcije ter korozijo armature, kar vse skupaj bistveno vpliva na trajnost in stabilnost objektov.

V predavanju je bila predstavljena tehnična regulativa za proizvodnjo hidroizolacijskih materialov ter smernice za izvedbo HI na cestnih objektih. Po detajlnejšem pregledu klasičnega sistema s HI trakovi in pogojev za izvedbo je predavatelj pokazal tudi alternativne rešitve, kot so HI iz bitumensko lateksne zmesi (Servidek/Servipak®), Metilmetakrilat »MMA« hidroizolacijo in pilouretanske hidroizolacije. Ob koncu je Roman Bašelj predstavil še pogoje za vgradnjo začitnih asfaltnih plasti na položenno izolacijo, kjer je potrebno doseči dobro sprijetost med hidroizolacijo in asfaltom ter ustrezno zgoščenost plasti. Zaščitna plast se najbolj kvalitetno izvede z litim asfaltom in naročnik DARS v novih navodilih za projektiranje in izvedbo asfaltnih plasti na premostitvenih objektih že zahteva obvezno uporabo litega asfalta za zaščitne asfaltne plasti za objekte dolžine do 50 m.

Pogoste napake pri asfaltiranju dr. Primož Pavšič, GI-ZRMK

dnje asfalta od kontrole, proizvodnje, preko transporta in vgrajevanja, do analize izvedenega dela.

Dr. Pavšić je predstavil pogoste napake pri asfaltiranju.

Pri tem je izpostavil napake, ki se dogajajo zaradi neustrezno pripravljene podlage, odstopanjih pri uporabi mehanizacije, pomanjkljivosti pri dostavi asfaltnih zmesi ter napak pri vgrajevanja asfaltnih zmesi. Prikazal je tudi konkretne primere napak, ki se pojavljajo in vzroke zanje ter predstavil ukrepe za odpravo oziroma zmanjšanje le teh in na koncu pokazal še način izračuna odbitka za nekvalitetno izvedbo.

Preskus znanja Po končanem usposabljanju so bili udeleženci povabljeni še k opravljanju pisnega preskusa znanja in izpolnitvi ankete. Preizkus, ki je zajemal 18 vprašanj je reševalo 160 udeležencev. Uspešnih so bili vsi, ki so pravilno odgovorili na vsaj 9 ali več vprašanj.

Anketa o izobraževanju

Nove tehnologije asfaltnih plasti dr. Dejan Hribar, STRABAG

Anketo o zadovoljstvu je izpolnilo 147 udeležencev izobraževanja, ki so bili z izobraževanjem zadovoljni, saj so ga ocenili s skupno povprečno oceno 4,51 (ocene od 1 do 5).

Pobude, predlogi ter mnenja, ki so jih nekateri anketiranci podali, bodo v pomoč pri organizaciji prihodnjih izobraževanj.

V ZAS, Združenju asfalterjev Slovenije smo z letošnjim izobraževanjem in usposabljanjem zelo zadovoljni. Posebej nas veseli dejstvo, da smo največ pohval prejeli od udeležencev, ki so se tovrstnega usposabljanja udeležili prvič.

Predavanje je prikazalo značilnosti BBTM, proizvodnjo, transport in vgrajevanje ter izkušnje, ki jih ima podjetje Strabag z bitumenskim betonom za zelo tanke obrabne plasti. Za uporabo tovrstnih plasti tudi na slovenskem cestnem omrežju, je potrebno na podlagi izkušenj iz tujine pripraviti ustrezno tehnično regulativo.

falta. Primeri iz prakse to potrjujejo in za objekte, kot so preplastitve avtocestnih odsekov oziroma daljši odseki državnih in lokalnih cest, je uporaba teh sistemov zelo priporočljiva.

Prav tako je bil predstavljen »Road Scan« sistem za kontinuirano merjenje temperature vgrajenega asfalta in »Witos Paving« sistem.

Prvi omogoča kontinuirano spremljanje temperature za finišersko gredjo, drugi pa neposredni pregled nad celotnim postopkom vgra-

50 A P R I L 2 0 1 9

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

POROČILO

ZAS

Hidroizolacija in asfalt na premostitvenih objektih Roman Bašelj, IGMAT

60 50 40 30 20 10 0 10

11

12

13

14

15

16

17

18

PRAVILNI ODGOVORI

Rezultati pisnega preskusa znanja.

[ 2 2 0 19

]

BOBCAT

Osvežen in širok prodajni program Bobcat Tradicionalno Bobcat nudi pregledno kabino z blaženim sedežem in radio aparatom, katerega poslušanje omogoča dodatna zvočna izolacija in nadtlak v klimatizirani varnostni ROPS kabini. Enostaven in varen vstop ter ergonomija sistema za upravljanje je osnova za uspešno delo. Elektro hidravlični sistem SJC omogoča res produktivno upravljanje s priključnimi orodji. Široka paleta priključnih orodij zadosti še tako zahtevnega upravljalca.

Tri hidravlične cevi z električno povezavo na računalniški modul in množico gumbov na joystiku, omogočajo priklop vseh večstopenjskih priključnih orodij, ki sploh obstajajo na svetu.

Lastna masa 3500 kg pri širini 1730 mm standardne C&I nakladalne žlice s popolnoma varno dvižno zmogljivostjo 1000 kg predstavlja kompaktno in zmogljivo delovno sredstvo.

Za posebne delovne naloge kjer standardni kolesni nakladalci popustijo zaradi fizikalnih zakonitosti.

Ogled in testiranje zmogljivosti vam nudi slovenski zastopnik Dimeh d.o.o. v Logatcu, s široko paleto mini nakladalnikov na kolesih.

PREDSTAVITEV

Bobcat zadovolji še tako zahtevnega kupca

Tri hidravlične cevi z električno povezavo na računalniški modul omogočajo enostaven priklop različnih priključnih orodij

Širok prodajni program Bobcat mini nakladalnikov [

2 2 0 19

]

Posebnost, ki preseneča so tudi mini nakladalniki Bobcat na gosenicah, ki so kos še tako težkim aplikacijam APRIL 2019

51

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

BOBCAT SE JE NA PRAVKAR ZAKLJUČENI BAUMI PREDSTAVIL V VSEJ SVOJI ŠIRINI PRODAJNEGA PROGRAMA. IZJEMEN PROIZVOD SO VSEKAKOR MINI NAKLADALCI NA GOSENICAH, KI OMOGOČAJO OPRAVLJANJE DELA V SLABŠIH POGOJIH, BLATU, NERAVNINAH...

GEOL OŠK I ZA

STROKOVNA INFORMACIJA

GEOZS

Projekt MineService

– prenos dobrih praks rudarskih podpornih služb

TEKST Matej Draksler, Duška Rokavec, Tina Zajc Benda, Ana Burger, Urša Šolc (Geološki zavod Slovenije)

S

kupnost znanja in inovacij "KIC" EIT RawMaterials je leta 2014 ustanovil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT). Gre za največjo svetovno skupnost znanja in inovacij na področju mineralnih surovin, saj je v njej povezanih več kot sto dvajset evropskih "core" in "associated" partnerjev, ki so predstavniki vseh treh oglišč "trikotnika znanja": industrije, izobraževanja in raziskovanja.

Z inovativnimi tehnološkimi rešitvami si skupnost "KIC" EIT RawMaterials prizadeva zagotoviti čim boljšo in trajnostno samooskrbo EU z mineralnimi surovinami. Pomemben je tudi njen vpliv na evropsko konkurenčnost in zaposlovanje s spodbujanjem inovacij v smeri krožnega gospodarstva.

Geološki zavod Slovenije kot partner skupnosti znanja in inovacij "KIC" EIT RawMaterials

Geološki zavod Slovenije je preko "KIC" EIT RawMaterials že močno vpet v sodelovanje z državami jugovzhodne Evrope. Je eden od dveh slovenskih "core" partnerjev te skupnosti. Z vključenostjo v EIT RawMaterials, Geološki zavod Slovenije predstavlja povezovalni člen na področju mineralnih surovin med EU in jugovzhodno Evropo ter vstopno točko deležnikov EU na trg mineralnih surovin jugovzhodne Evrope. Poleg vpetosti v številne projekte skupnosti EIT RawMaterials, Geološki zavod Slovenije, kot so-ustanovitelj regionalnega razvojnega centra (RC) Adria, povezuje lokalne in regionalne ekosisteme s področja mineralnih surovin s skupnostjo EIT RawMaterials.

Ozadje projekta "MineService"

Na področju mineralnih surovin skuša EU zmanjšati svojo uvozno odvisnost od virov z drugih celin, za katere so pogosto značilne politična nestabilnost, trgovinske ovire in kršitve človekovih pravic. Zato se vse bolj zaveda, da je samooskrba na tem področju strateško

52 A P R I L 2 0 1 9

pomembna. Evropska komisija je kot eno od najpomembnejših regij za zmanjšanje evropske odvisnosti od tujih virov prepoznala vire mineralnih surovin jugovzhodne Evrope. Obenem pa jugovzhodna Evropa predstavlja vrzel v obstoječi vseevropski informacijski mreži za mineralne surovine. Zaradi tega so podatki o mineralnih surovinah težko dostopni tako regionalnim deležnikom kot tudi mednarodnim investitorjem. S projektom MineService smo napravili prvi korak pri odpravljanju te informacijske vrzeli, hkrati pa smo razvili metodologijo za prenos dobrih praks rudarske javne službe v države kandidatke za vstop v članstvo EU.

Projektne ugotovitve V okviru projekta smo zbrali nabor dobrih praks rudarskih javnih služb EU in izboljšali tehnične pripomočke za upravljanje z mineralnimi surovinami. Znanje o dobrih praksah rudarskih javnih služb smo prenesli v testno državo Severno Makedonijo in tako pripomogli k povečanju operativnosti upravljanja na področju mineralnih surovin. Izdelali smo spletno aplikacijo Rudarska javna knjiga za Severno Makedonijo, v kateri smo predstavili podatke za 12 rudnikov.

V okviru projekta smo pripravili pogoje in postavili dobre temelje za vzpostavitev rudarske javne službe v testni državi Severni Makedoniji ter razvili metodologijo za prenos dobrih praks naše rudarske javne službe v druge države kandidatke. Na tej osnovi smo tudi predlagali korake za vzpostavitev rudarskih javnih služb v deželah kandidatkah.

Nujni predpogoj za uspešno delovanje rudarske javne službe v deželah kandidatkah, je izražena potreba po takšni službi s strani vseh deležnikov dejavnih na področju mineralnih surovin. Samo tako je prenos znanj in dobrih praks lahko uspešen.

V večini držav EU je rudarska javna služba organizirana v sklopu državnih institucij,

Osnovni podatki o projektu "MineService" Projekt "MineService" je namenjen prenosu dobre prakse slovenske rudarske javne službe v Severno Makedonijo in predstavlja prvi korak pri vzpostavitvi javnega informacijskega sistema za pomoč vladnim službam pri upravljanju z mineralnimi surovinami na eni strani ter investitorjem pri vstopu na ta trg na drugi strani. Hkrati predstavlja projekt tudi podlago za projekt RESEERVE, ki bo z registrom primarnih in sekundarnih mineralnih surovin ter večfazno vključitvijo držav jugovzhodne Evrope v vseevropsko informacijsko mrežo za mineralne surovine dolgoročno pokril celotno informacijsko vrzel na področju mineralnih surovin jugovzhodne Evrope in približal mineralni potencial te regije Evropi.

"MineService" je prvi projekt "KIC" EIT RawMaterials, ki ga vodi Geološki zavod Slovenije.

Poleg Geološkega zavoda Slovenije sta v projektu sodelovala še lokalna partnerja iz Severne Makedonije: Geološki zavod Makedonije in Rudnik Bučim v lasti Solway Group. Ostali projektni partnerji pa so bili DTV PO – Društvo tehničnih vodij – površinsko odkopavanje iz Slovenije, DMT - svetovalni partner iz Nemčije in Geološki zavod Francije (BRGM). S projektnim sestankom v Geološkem nacionalnem muzeju v Bukarešti (Romunija) smo v marcu 2019 predstavili projektne rezultate romunskim deležnikom s področja mineralnih surovin in tako uspešno zaključili projekt.

[ 2 2 0 19

]

AVOD S L O V E N I J E J E P A RTNER S K UP NOS T I Z N AN JA IN IN OVACIJ "KIC" E IT RAWMATE R IAL S

Geološki nacionalni muzej v Bukarešti, prizorišče zaključnega sestanka MineService

mineralnih surovinah. Orodje za dostop do podatkov o mineralnih surovinah predstavlja javna spletna aplikacija Rudarska knjiga. Nekateri podatki so javno dostopni, drugi pa samo pristojnim državnim službam. Za učinkovito delovanje mora imeti rudarska javna služba tudi ustrezna pooblastila s strani države ter delovati kot nepristranski posrednik med državo, nosilci rudarskih pravic in lokalno skupnostjo.

Podpora, ki jo nudi rudarska javna služba, je pomembna za strategijo upravljanja z mineralnimi surovinami, ne glede na to, da se njene pristojnosti razlikujejo med državami. Delo rudarske javne službe dolgoročno pozitivno vpliva na preskrbo z mineralnimi surovinami. Vzdrževanje in neprestano izboljševanje rudarske knjige v digitalni obliki predstavlja najboljši korak naprej za dežele kandidatke k izboljšanju pregleda ter upravljanja z mineralnimi surovinami na nacionalnem nivoju. Hiter odziv rudar-

ske javne službe in sodelovanje z uporabniki je ključno pri izvrševanju njenega poslanstva.

Projekt je pripomogel tudi k mreženju lokalnih deležnikov s področja mineralnih surovin v testni državi, priskrbel nabor dobrih praks rudarskih javni služb in ustvaril zavest o pomembnosti obstoja rudarske javne službe v testni državi (Severni Makedoniji).

Na podlagi povratnih informacij, ki smo jih pridobili tekom projekta v testni državi, predlagamo, da naj bo večina podatkov v državah kandidatkah za članstvo v EU o mineralnih surovinah javno dostopnih.

Tako lahko pritegnejo potencialne investitorje, vzpodbudijo inovacije in posledično gospodarsko rast.

Vir:

• Projektna dokumentacija projekta ­»MineService«

[

2 2 0 19

]

APRIL 2019

53

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

so pa tudi izjeme kot so Geofond- organiziran v okviru Češkega geološkega zavoda (CGS), DERA - organizirana v okviru Nemškega geološkega zavoda (BGR), MiMa - organizirana v okviru Danskega geološkega zavoda (GEUS) in seveda Rudarska javna služba organizirana v okviru Geološkega zavoda Slovenije. Glede na ugotovitve navedenih dobrih praks je po našem mnenju najprimerneje organizirati rudarsko javno službo znotraj geološkega zavoda. Na ta način dobi geološki zavod kompleksne informacije o raziskovanju mineralnih surovin, njihovem pridobivanju, zalogah in virih. Prav tako pa so njegovi strokovnjaki pristojni in usposobljeni za obravnavo vseh informacij glede mineralnih surovin. Zato predlagamo, da te podatke zajemajo, interpretirajo in shranjujejo geološki zavodi, ki pa teh podatkov ne uporabljajo v tržne namene. Ustrezna interpretacija je pomemben dejavnik pri zagotavljanju kvalitetnih podatkov o

PROJEKT RIS-CURE STROKOVNA INFORMACIJA

Projekt RIS-CuRE Predelava bakrovih deponij na območju JV Evrope

PRI IZKORIŠČANJU MINERALNIH SUROVIN NASTAJAJO VELIKE KOLIČINE RUDARSKIH IN METALURŠKIH ODPADKOV. KOLIČINE ODPADNEGA MATERIALA (JALOVINE) SO ZARADI VISOKIH VSEBNOSTI RAZLIČNIH KOVIN POTENCIALNI VIR SUROVIN, NA DRUGI STRANI PA PREDSTAVLJAJO ODPADKE, KI SE ODLAGAJO V BLIŽINI RUDNIKOV IN ONESNAŽUJEJO OKOLJE. V OKVIRU PROJEKTA RIS-CURE BODO PREVERJENI RAZLIČNI TEHNOLOŠKI POSTOPKI, S KATERIMI LAHKO KOVINE IZLOČIMO IZ JALOVINE, PREOSTANEK PA PO POSTOPKU IMOBILIZACIJE UPORABIMO V GRADBENEM SEKTORJU TEKST Ana Mladenović, Alenka Mauko Pranjić, Mateja Košir, Petra Vrhovnik, Urška Kropf, Zavod za gradbeništvo Slovenije

B

aker je kovina z značilno rdeče-rjavo »bakreno« barvo in odličnimi fizikalnimi lastnostmi; visoko električno in toplotno prevodnostjo. Baker ali bakrov koncentrat se večinoma pridobiva v obliki bakrovega sulfata iz porfirskih površinskih kopov (90 %). Baker je na eni strani esencialen element za žive organizme, na drugi strani pa eden od najpomembnejših elementov za različna področja v industriji. Trenutno evi-

54 A P R I L 2 0 1 9

dentirane naravne rezerve zadoščajo za nadaljnjih 25 do 60 let, odvisno od porabe in stopnje recikliranja. Večina bakra se pridobiva v Čilu, ZDA, Indoneziji in Peruju, za Evropo pa so pomembna nahajališča bakra v Severni Makedoniji, Bolgariji, Romuniji, Srbiji, Španiji, na Poljskem, Cipru, Finski, Švedski in Združenem Kraljestvu.

Bakrovi rudniki na Balkanu so v času od začetka svojega obratovanja do danes odloži-

li ogromno različnih rudarskih ostankov (okoli 920 milijonov ton), ki po različnih ocenah vsebujejo še 1,3 milijona ton Cu, 128 ton Ag in 23 ton Au. V okviru projekta RIS-CuRE bo oblikovana platforma različnih deležnikov (rudniki, ponudniki tehnologij za ekstrakcijo kovin, gradbeniki, lokalne skupnosti), V okviru katere se bo ustvarilo primerno okolje za aktivnosti v zvezi s predelavo rudarskih odpadkov, ne samo v okviru projekta, temveč tudi dolgoročno. Izvedena bo demonstracija izločanja kovin z različnimi sodobnimi tehnologijami. Preostanek materiala bo imobiliziran in uporabljen v gradbeništvu (npr. nasipi). S tovrstnimi aktivnostmi želimo dvigniti nivo konkurenčnosti in inovativnosti v regiji ter predelati odpadke v strateško pomembne surovine.

Projekt RIS-CuRE Projekt RIS-CuRE - Predelava bakrovih deponij na območju JV Evrope, s ciljem »nič odpadkov« (ang. Zero waste recovery of copper tailings in the ESEE region) je triletni projekt (2019-2021), ki ga sofinancira EIT RawMaterials v vrednosti 1.575.416 €. V projektu sodeluje 13 partnerjev iz 7 držav (Slove-

[ 2 2 0 19

]

G LA V N I CILJ PROJE KTA RIS - CURE : »N IČ ODPAD K O V «

Površinski kop rudnika bakra Bučim, Republika Severna Makedonija.

Flotacijska deponija rudnika Bučim.

EIT RawMaterials

in Geološki zavod Slovenije sta edina slovenska glavna partnerja, projektni partnerji pa so Data Measuring Systems DMS d.o.o. Golnik, IRGO Consulting, ZRS BISTRA Ptuj in Univerza v Ljubljani. Za finančna sredstva lahko kandidirajo tudi inštitucije oz. podjetja, ki niso partnerji EIT RawMaterials in sicer tako, da se povežejo z enim od glavnih ali pridruženih partnerjev in v okviru EIT Regional Innovation Scheme (RIS) projektov sodelujejo kot partnerji za izvedbo posameznih nalog v projektu (»task« partnerji). Več informacij o skupnosti EIT RawMaterials je na voljo na spletni strani: https://eitrawmaterials.eu/

Deponija rudnika Bučim.

[

2 2 0 19

]

APRIL 2019

55

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

EIT je kratica za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, ki je bil ustanovljen leta 2008 kot neodvisno telo Evropske unije. Njegova glavna naloga je spodbujanje sodelovanja med podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami (trikotnik znanja) ter s tem ustvarjanje ustreznega okolja za inovacije in podjetništvo v Evropi. Inštitut ima trenutno aktivnih 8 skupnosti znanja in inovacij (KIC), ki se osredotočajo na aktualne družbene izzive: podnebje, digitalna tehnologija, zdravje, prehrana, inovativne energije, surovine, mobilnost v mestih in proizvodnja. Skupnost za surovine je EIT RawMaterials, z ambiciozno misijo, spremeniti odvisnost od surovin v strateško moč Evrope. To naj bi dosegli s pospeševanjem

konkurenčnosti in rastjo evropskega surovinskega sektorja, predvsem s pomočjo radikalnih inovacij in podjetništva. Najpomembnejša področja so: (a) raziskave in ocena potenciala evropskih surovin, (b) rudarjenje v zahtevnih okoljih in inovativni, trajnostni rudniki, (c) povečana snovna učinkovitost v mineralnih in metalurških procesih, (d) nadomeščanje kritičnih snovi v proizvodih ter njihova optimizacija, (e) recikliranje in optimizacija vrednostnih verig za boljše proizvode ter (f) načrtovanje proizvodov in storitev za krožno gospodarstvo. Skupnost sestavljajo glavni, pridruženi in projektni partnerji. Zavod za gradbeništvo Slovenije

s i

nija, Španija, Finska, Bolgarija, Srbija, Severna Makedonija, Romunija). Koordinator projekta je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ga izvaja skupaj z naslednjimi partnerji: Geološki zavod Slovenije, IRGO Consulting d.o.o., Fundacija Gomez Pardo, Outotec, Gospodarska zbornica Srbije, Gospodarska zbornica Vratsa, Gradbeni inštitut Makedonije, DPTU Bučim d.o.o., ESM Makedonija, Univerza Goče Delčev Štip, Univerza v Beogradu – Tehniška fakulteta Bor in Univerza Petrosani. Več informacij je na voljo na spletni strani http://ris-cure.zag.si/.

N AJPOGOSTE JE SE V GR AD BENIŠT V

STROKOVNO DELO

ZAG

Blato iz komunalnih či – sekundarna surovina z

BLATO IZ KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV (V NADALJEVANJU KOMUNALNO BLATO) JE EDEN IZMED NAJBOLJ VOLUMINOZNIH ODPADKOV, KI NASTAJAJO V URBANIH SREDIŠČIH. PO PODATKIH ARSO SE JE V SLOVENIJI DO LETA 2008 VEČINA KOMUNALNEGA BLATA ODLAGALO, OD LETA 2009 PA PREVLADUJEJO DRUGI NAČINI OBDELAVE. TEKST Alenka Mauko Pranjić, Ana Mladenovič, Kim Mezga – Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)

V

okviru projekta CINDERELA smo 7.3.2019 na Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali delavnico z naslovom »Uporaba sekundarnih surovin v gradbeništvu – reciklirano blato iz komunalnih čistilnih naprav". Delavnica je bila del serije delavnic, ki na temo recikliranja voluminoznih odpadkov v urbanih središčih za uporabo v gradbeništvo, potekajo v različnih evropskih mestih.

Komunalno blato

kar je za 15 % več kot leta 2014. Statistični podatki za leto 2017 navajajo, da največ komunalnega blata nastaja v Osrednjeslovenski regiji in sicer 63,6 % ali 129.165,93 ton (tabela 1). 62,7 % nastalega komunalnega blata so v letu 2017 predelali povzročitelji odpadka sami, 36,5 % so ga oddali prevzemnikom v Sloveniji in 0,8 % neposredno prevzemniku v tujino. Zbiralci blata so 46 % zbranega blata predali predelovalcu v Sloveniji, kar 50 % pa

so ga oddali predelovalcu v drugo EU državo, kjer je bil odpadek predelan po postopku R3 (Recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem in drugimi procesi biološkega preoblikovanja)2).

Možnosti predelave komunalnega blata V Sloveniji je odlaganje komunalnega blata na odlagališčih od leta 2009 prepovedano in sicer zaradi prevelike organske vsebnosti in potencialne metanogenosti. Zelo majhna količina komunalnega blata se predela po postopku R10 (Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje) in uporablja v kmetijstvu. Po podatki ARSO je med letom 2009 in 2014 kot način ravnanja prevladoval sežig, pri čemer pa ni jasno, ali se podatki nanašajo na postopek odstranjevanja D10 (Sežiganje na kopnem) ali na postopek predelave po postopku R1 (Uporaba predvsem

Komunalno blato (odpadek s klasifikacijsko številko 10 08 05) je poltrden odpadek (slika 1), ki nastane pri čiščenju odpadne vode v komunalni čistilni napravi. Njegova konsistenca in sestava je odvisna od vrste postopka, običajno pa vsebuje okoli 30 mas % trdne snoviin 70 mas % vode. Suha snov je večinoma organska snov z nekaj mineralne snovi, lahko pa so prisotni tudi potencialni strupeni elementi (ang. PTE – potential toxic elements) kot so baker, kadmij, krom, svinec, nikelj, živo srebro in ostali.

Količina komunalnega blata v Sloveniji od leta 2000 močno narašča, kar je posledica izgradnje infrastrukture za čiščenje komunalnih vod in povečanega števila gospodinjstev, priklopljenih na javno kanalizacijo. Po podatkih Agencije RS za okolje1 (ARSO) je v letu 2017 nastalo 203.059,17 ton komunalnega blata, Slika 1: Mehansko dehidrirano in z apnom ­higienizirano blato iz komunalnih čistilnih naprav (foto vir: ZAG).

56 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2 0 19

]

U R EC I KL I R A N O K O M UNA LNO BLA T O UP ORABLJA V OBLIKI GE OTE H N IČIN IH KOMPOZIT OV

stilnih naprav

a gradbeništvo Tabela 1: Nastanek komunalnega blata po statističnih ­regijah v letu 2017 Število povzročiteljev

Količina nastalega odpadka (ton)

Odstotek (%)

12

7.630,36

3,8

Goriška

7

5.522,73

2,7

Jugovzhodna Slovenija

11

3.401,20

1,7

Koroška

7

1.076,70

0,5

Obalno – kraška

5

7.218,25

3,6

Osrednjeslovenska

13

129.165,93

63,6

Podravska

9

22.130,26

10,9

Pomurska

20

5.779,94

2,8

Posavska

7

1.073,95

0,5

Primorska-notranjska

4

1.857,17

0,9

Savinjska

19

16.064,36

7,9

Zasavska

4

2.138,32

1,1

118

203.059,17

100

(vir: ARSO)

D1

Ekstrakcija P Energija

Ekstrakcija P

Komunalna ­čistilna naprava

Komunalno blato (19 08 05)

D10

Pepel (19 01)

R12

Peleti

R10

Zemljina

R5 R1

Pepel (19 01)

Energija Gnojilo

Ekstrakcija P R3

Digestat

D1

Ekstrakcija P Slika 2: Možni načini ravnanja s komunalnim blatom, kot smo jih analizirali v projektu CINDERELA, s potencialnimi točkami ekstrakcije fosforja.

Sekundarna surovina za gradbeništvo

R10

Sekundarna surovina za gradbeništvo

Energija D10 s i

Komunalna oodpadna voda

Pepel (19 01)

.

Skupaj

Zagotavljanje obveznega ravnanja z nastalim komunalnim blatom predstavlja za povzročitelja odpadka velik strošek, saj stroške ravnanja nosi proizvajalec. Program ravnanja z odpadki RS3 (2016) prioritizira naslednje načine obdelave komunalnega blata: • recikliranje komunalnega blata po postopku R3 v digestat in kompost za uporabo na (ne)kmetijskih zemljiščih; • termična obdelava v skladu z R1 za uporabo kot gorivo; in • dolgoročno skladiščenje stabiliziranega blata ter pepela iz termične obdelave blata za namene pridobivanja fosforja (rekuperacija fosforja).

Iz navedenega je razvidno, da je trenutno

r e v i j a

Gorenjska

Izzivi glede ravnanja s komunalnim blatom

-

Ekstrakcija P 1 http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/ 2 Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) 3 http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/osnutki/program_ravnanja_z_odpadki_v4.pdf

[

2 2 0 19

]

APRIL 2019

57

m i n e r a l

Statistična regija

kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije). Po podatkih deležnikov, udeležencev delavnice, je danes prevladujoč način ravnanja s komunalnim blatom v Sloveniji postopek R3, pri čemer večina predelave poteka v tujini na Madžarskem, predvidoma za izdelavo umetnih zemljin. Različni obstoječi in možni načini ravnanja s komunalnim blatom, kot smo jih analizirali v projektu CINDERELA, med njimi s predhodno ekstrakcijo fosforja (fosfor je namreč eden izmed 27 kritičnih surovin v Evropi), ki je v Sloveniji še ne izvajamo, je prikazan na sliki 2.

ZAG STROKOVNO DELO

velik razkorak med programom in dejanskim stanjem ravnanja s komunalnim blatom. Program prav tako ne prepoznava in načrtuje recikliranja komunalnega blata po postopku R5 (Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov) z namenom proizvodnje novih materialov ali kompozitov, kljub temu, da tovrstne prakse v Sloveniji že obstajajo ter da t.i. industrijsko recikliranje po stabilizaciji komunalnega blata z apnom prepoznava tudi BREF dokument za ravnanje z odpadki4.

Nova vrednostna veriga – uporaba recikliranega komunalnega blata v gradbeništvu Zadnje stanje stroke (npr. Swierczek et al.

2018)5 kaže, da je najpogostejša uporaba recikliranega komunalnega blata v gradbeništvu v obliki geotehničnih kompozitov, t.s. kompoziti z nizkimi trdnostmi, ki nastanejo z mešanjem in kompakcijo enega ali več odpadkov pri optimalni vlažnosti in, ki se lahko uporabljajo za geotehnične zasipe in nasipe. V procesu recikliranja stabilizirano in higienizirano komunalno blato zamešamo z vezivom, ki je primarno lahko tudi odpadek in, ki ima pucolanske ali hidravlične lastnosti (npr. pepel z reaktivnim kalcijem).

Mešanica je kompaktirana pri optimalni vlagi, ki

Slika 3: Kompozit iz komunalnega blata in pepela (foto vir: ZAG).

omogoča doseganje maksimalne gostote (slika 3). Zaradi mineralnih procesov pri staranju kompozit s časom pridobiva na trdnosti, zaradi povišanega pH in temperature pa je inhibirana njegova biološka aktivnost. Prav tako se potencialno nevarne snovi ireverzibilno zaklenejo v novo nastale mineralne rešetke, saj kemijska analiza izlužkov takšnih kompozitov kaže, da so inertni in ne predstavljajo nevarnost za okolje.

Da bi še povečali okoljsko vzdržnost kompozitov lahko v mešanico dodamo tudi agregate, ki so proizvedeni z recikliranjem iz odpadkov (npr. reciklirane agregate iz ruševin). Tovrstni pro­izvod proizvajalec lahko da na trg skladno s Slovenskim tehničnim soglasjem, ki ga pridobi od pooblaščenega organa za izdajo tehničnega soglasja. V primeru uporabe kompozitov izven komunalnih odlagališč, se proizvod obravnava po najstrožjem sistemu kontrole, to je AVCP6 sistemu 1+, ki vključuje tudi certifikacijski organ, ki določi tip proizvoda na osnovi tipskega preskusa, izvede začetni pregled proizvodnje in izvaja nadzor proizvodnje.

Delavnica CINDERELA V sklopu evropskega projekta ­CINDERELA smo partnerji v Sloveniji, Španiji, Italiji, na Poljskem, Nizozemskem in Hrvaškem v mesecu marcu 2019 organizirali različne delavnice na temo sekundarnih surovin v gradbeništvu. Namen delavnic je bil, skupaj z deležniki, analizirati obstoječe vrednostne verige, osnovane na posameznih tokovih voluminoznih odpadkov, ki nastanejo v mestih (npr. gradbeni odpadki, komunalno blato, ostanki predelave komunalnih odpadkov) ter potencialne nove vrednostne verige s končnimi proizvodi za gradbeništvo. Slovenske delavnice »Uporaba sekundarnih surovin v gradbeništvu – reciklirano blato iz komunalnih čistilnih naprav« se je udeležilo 26 deležnikov, predvsem predstavnikov upravljavcev komunalnih čistilnih naprav, občinskih komunalnih podjetij in drugih zainteresiranih (slika 4). ZAG je predstavil projekt CINDERELA in praktične prikaze, ki jih bomo v teku projekta izvedli (ekstrakcija fosforja, pilotna proizvodnja gradbenih proizvodov iz sekundarnih surovin, revitalizacija degradiranega območja, izgradnja pilotne stavbe, gradnja ceste). Med skupaj 13 tehnološkimi prikazi gradnje z gradbenimi proizvodi iz sekundarnih surovin in šestimi sistemskimi prikazi delovanja poslovnega krožnega modela Cinder-

CEBM, ki nastaja v projektu, je pomembna vloga podjetja NIGRAD d.d. iz Maribora, partnerja projekta, saj bo del prikazov potekal v Mariboru. Na delavnici so bile prikazane tudi zakonodajne možnosti ravnanja s komunalnim blatom in tehnične možnosti ravnanja z blatom, med drugim tudi zahteve Slovenskega tehničnega soglasja, neharmonizirane tehnične specifikacije za geotehnične kompozite, ki vsebujejo reciklirano komunalno blato.

Glavne ugotovitve delavnice so bile ­ aslednje: n • velik delež blata (ca. 50 % zbranega blata v letu 2017) se preda predelovalcu v drugo državo EU (Madžarsko), pri čemer končna uporaba predelanega blata ni poročana v sistem o odpadkih v Slovenijo; • zaradi predelave v tujini Slovenija izgublja snovne, energetske in finančne vire; • trenutne vrednostne verige komunalnega blata niso transparentne, saj iz javno dostopnih iz javno dostopnih poročanih podatkov ni vidno kakšna je končna uporaba predelanega blata in snovni tokovi niso sledljivi;

3 http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/osnutki/program_ravnanja_z_odpadki_v4.pdf 4 Best Available Techniques (BAT) Reference Document for Waste Treatment. JRC Science for Policy Report. 2018 5 Swierczek, L., Cieslik, M.B. & Konieczka, P. 2018. The potential of raw sewage sludge in construction industry. A review. Journal of Cleaner Production 200, 342-356 6 Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti

58 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2 0 19

]

Slika 4: Utrinek iz delavnice »Uporaba sekundarnih surovin v gradbeništvu«, ki je potekala 7.3.2019 na ZAGu.

• Program ravnanja z odpadki RS (2016) ne vključuje anorganskega recikliranja komunalnega blata v geotehnične kompozite, kljub temu, da je ta način omenjen v BREF dokumentih in da v Sloveniji obstaja znanje in praksa za tovrstno recikliranje; • poleg snovnega recikliranja v gradbene proizvode je perspektivna možnost tudi sežig, pri čemer bi bilo nujno recikliranje fosforja.

Udeleženci delavnice so bili enotni, da je

potrebno premostiti razkorak med nacionalno strategijo ravnanja s komunalnim blatom in dejansko prakso. Eden izmed najhitrejših načinov za doseganje tega cilja bi bil Načrt ravnanja s komunalnimi blatom, ki ga predvideva tudi Program ravnanja z odpadki.

Zaključek Komunalno blato je primerna sekundarna surovina za gradbeništvo, kar dokazuje tudi že obstoječa praksa in znanje v Sloveniji in v tujini.

Tovrstno ravnanje bi bilo potrebno vključiti tudi v Program ravnanja z odpadki, oziroma v skladu s tem oblikovati smernice ravnanja s komunalnimi blati. To je možno le z dialogom in usklajevanjem med odločevalci in drugimi akterji vzdolž vrednostnih verig ravnanja s komunalnim blatom. Novi modeli bi zagotovo predstavljali pridobitev za slovensko gospodarstvo ter korak k izvajanju strategije prehoda družbe v krožno gospodarstvo kot novega poslovnega modela za učinkovito gospodarjenje z viri.

CINDERELA: Novi krožni poslovni model za bolj trajnostno urbano gradbeništvo (New circular economy bussinies model for more sustainable urban cosntruction) 48 mesescev (1.6.2018 – 31.5.2022) Zavod za gradbeništvo Slovenije (koordinator), Univerzita Bocconi, Bexel Consulting, Open Content, Gomez Pardo Fundacion, Tecnalia, Nigrad, IETU, AEDHE, TUDelft, 6.MAJ, Polo Tecnologico Porenone, KplusV

r e v i j a

.

s i

Trajanje: Partnerji projekta:

2 2 0 19

]

APRIL 2019

59

m i n e r a l

[

-

Projekt financira Evropska unija v ­programu Obzorje 2020 (Program raziskav in inovacij) s pogodbo št. 776751

POROČILO

GZO'19

19. ZNANSTVENO POSVETOVANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO »GOSPODARJENJE Z ODPADKI GZO'19 – URBANO RUDARJENJE« IN 14. ZNANSTVENO POSVETOVANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO OB »46. SKOKU ČEZ KOŽO« STA PONOVNO ZDRUŽENI POTEKALI BIENALNO OD 12. - 13. APRILA 2019 NA NARAVOSLOVNOTEHNIŠKI FAKULTETI V LJUBLJANI

Udeleženci znanstvenih posvetovanj z mednarodno udeležbo GzO'19 in 46. skoka čez kožo v veliki predavalnici P-5 na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Foto: dr. Jože Kortnik

"Gospodarjenje z odpadki GzO'19 urbano rudarjenje" ob 46. skoku čez kožo

TEKST

doc.dr. Jože Kortnik

O

rganizatorja obeh posvetovanj sta Slovensko rudarsko društvo inženir­ jev in tehnikov (SRDIT) in Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje, Naravo­ slovnotehniške fakultete, Univerze v Ljublja­ ni. Kot že prejšnja leta sta obe posvetova­ nji potekali pod pokroviteljstvom Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in Mestne občine Ljubljana (MOL).

Ob svečani otvoritvi so udeležence po­ svetovanj pozdravili predsednik Slovenske­ ga rudarskega društva inženirjev in tehnikov - SRDIT in organizacijskega znanstvenega odbora GzO doc.dr. Jože Kortnik, predstav­ nica Ministrstva za okolje in prostor mag.

Bernarda Podlipnik in v imenu Mestne obči­ ne Ljubljana Zdenka Grozde.

Prvi dan posvetovanja

Pozdravni govor predsednika SRDIT doc.dr. Jožeta Kortnika, predstavnice Ministrstva za okolje in prostor mag. Bernarde Podlipnik in predstavnice Mestne občine Ljubljana Zdenke Grozde.

Foto: Klementina Hrast

60 A P R I L 2 0 1 9

Obeh znanstvenih posvetovanj se je ude­ ležilo preko 60 domačih in tujih udeležen­ cev iz rudarskih, geotehnoloških, geoloških, okoljskih in komunalnih podjetij, predstavni­ kov vladnih in nevladnih organizacij ter štu­ dentov. Po izboru znanstvenega odbora GzO je znanstvene in strokovne prispevke predstavilo 13 predavateljev, strokovnjakov na področjih rudarstva, geotehnologije, ge­ ologije, varstva okolja in gospodarjenja z od­ padki. V uvodnem predavanju je doc.dr. Jože Kortnik predstavil aktualni model in cilje Ze­ lenega urbanega rudarjenja. Sedem doma­ čih in tujih predavateljev je nato v treh teh­ ničnih sekcijah predstavilo novosti in stanje na področju rudarstva, geotehnologije in okolja v EU in v svetu, prikazalo tehnološke

[ 2 2 0 19

]

Moderatorji tehničnih sekcij posvetovanja GzO'19 in ob 46. skoku čez kožo od leve proti desni: doc.dr. Jože Kortnik, dr. Sue Struthers (Velika Britanija), prof.dr. Uroš Bajželj in prof.dr. Frank Otto (Nemčija). Foto: Klementina Hrast in dr. Jože Kortnik

in ekonomske možnosti urbanega rudarje­ nja ter rezultate raziskovalnih in razvojnih EU projektov. Prvi dan posvetovanja se je zak­ ljučil s okroglo mizo: Urbano rudarjenje pod moderatorstvom doc.dr. Jožeta Kortnika.

Drugi dan posvetovanja

[

2 2 0 19

]

s i

. r e v i j a

Na dan izvedbe obeh znanstvenih posve­ tovanj je izšel tiskani in elektronski zbornik, ki po izboru znanstvenega odbora GzO, ob­ sega 16 prispevkov od 33 avtorjev in soav­ torjev, od tega 8 prispevkov iz tujine (Finske, Južne Afrike, Nemčije, Poljske in Severne Makedonije).

Znanstveni posvetovanji GzO'19 in ob 46. skoku čez kožo so finančno podprla podje­ tja Marmor Sežana d.d., RIKO d.o.o., Salonit Anhovo Kamnolomi d.o.o. in Geološki zavod Slovenije. Organizacijo in izvedbo strokov­ ne ekskurzije sta omogočili podjetji Marmor Sežana d.d. in Kamnoseštvo Tavčar d.o.o..

Več informacij o obeh znanstvenih posve­ tovanjih, tiskanem in elektronskem zborniku ter kratke povzetke člankov lahko najdete na domači strani društva SRDIT (http://www. srdit.si/46skok).

Ogled podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomu Doline (desno) in Debela Griža (levo). Foto: dr. Jože Kortnik

APRIL 2019

-

Zbornik v tiskani in e-obliki

Udeleženci posvetovanja GzO'19 in ob 46. skoku čez kožo iz tujine (Poljske, Velike Britanije, Finske, Nemčije in Republike S. Makedonije). Foto: dr. Jože Kortnik

61

m i n e r a l

Drugi dan znanstvenega posvetovanja je potekala strokovna ekskurzija v podjetje Mar­ mor Sežana d.d. in podjetje Kamnoseštvo Tavčar d.o.o., s predstavitvijo in ogledom podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna apnenca v kamnolomu Doline in De­ bela Griža, pod strokovnim vodstvom dr. An­ dreja Kosa in Mihe Tavčarja. Strokovne eks­ kurzije se je udeležilo 15 udeležencev obeh posvetovanj, GzO'19 in ob 46. skoku čez kožo, iz tujine.

DAF VOZILI SMO

Ofenziva

TEKST

Boštjan Paušer

na trg specializiranih podvozij DAF JE RAZŠIRIL SVOJO PONUDBO V GRADBENEM IN KOMUNALNEM SEGMENTU SVOJE PONUDBE Z NOVIMI KONFIGURACIJAMI, KOT STA 8X4 TRIDEM S SLEDILNO POMOŽNO OSJO IN 10X4 S KRMILJENO VODILNO POMOŽNO OSJO. PREDSTAVLJENI STA TUDI NOVA 10-TONSKA PREDNJA (KRMILNA) OS TER ­7,5-TONSKA FIKSNA IN DVIŽNA SLEDILNA OS.

Z

a DAF bo leto 2018 ostalo zabeleženo kot najbolj uspešno v svoji bogati 90-letni zgodovini, z rekordno proizvodnjo 67.000 tovornjakov in drugim mestom v tržnem deležu v segmentu težkih tovornjakov v Evropi (16,6 %). DAF je vodilni na trgu kar v sedmih državah EU in je v Nemčiji najpo-

62 A P R I L 2 0 1 9

membnejša uvozna znamka na največjem posamičnem evropskem trgu. Tradicionalno pa je DAF že vrsto let vodilna blagovna znamka v EU v segmentu vlačilcev.

Po takšnih dosežkih je logično, da so ambicije podjetja usmerjene tudi v druge tržne segmente, kjer DAF doslej še ni bil tako prepo-

znaven in zastopan. To je program podvozij za tovornjake, ki ima v Evropi 36 % težjega segmenta težkih tovornih vozil z več kot 16 tonami. Če pogledamo trg po namenu vozil, je gradbeni segment razdeljen na 33 % vlačilcev in 67 % šasij, ki ga večinoma zastopajo štiriosna podvozja (55 %), nato triosna (35 %) in nazadnje dvoosna (10 %). Prav tu DAF vidi pomemben potencial za nadaljnjo rast, zato strankam ponuja širok izbor vozil z robustnim podvozjem v skoraj vseh možnih konfiguracijah osi, z učinkovitim pogonskim sklopom in udobnimi kabinami.

Nove osi DAF ima bogate izkušnje pri načrtovanju in izdelavi osi. Od leta 1958 v Eindhovnu sami ra-

[ 2 2 0 19

]

Nova 8x4 tridem šasija s krmiljeno sladilno osjo nas je navdušila s sijajnimi manevrskimi sposobnostmi. Obračalni krog med robniki znaša samo 7,8 metra, med stenami pa 8,5 metra.

[

2 2 0 19

]

63

r e v i j a

.

APRIL 2019

-

Nadgradnje s težkimi dvigali za kabino dodatno obremenjujejo prednji del šasije, zato je nova DAFova 10-tonska prednja os (levo) pravi odgovor za te izzive. Nova 7,5-tonska sledilna os (desno) lahko, zahvaljujoč čvrsti ­konstrukciji, prenese statično obremenitev 26 ton, kar je idealno pri nakladanju zabojnikov.

m i n e r a l

zvijajo svoje osi, tako da so lahko prepričani, da so popolnoma prilagojene vsaki od dostopnih konfiguraciji podvozja. Seveda pa skrbijo tudi za optimalno razmerje moči in mase ter zmanjšanje notranjega trenja. Zato njihove osi dajejo pomemben prispevek k skupni zanesljivosti, trajnosti, nizkim stroškom vzdrževanja in večji uporabni obremenitvi vozila.

DAF zdaj razširja svojo obstoječo ponudbo 7,5-, 8- in 9-tonskih sprednjih osi z novo osjo 193N nosilnosti 10 ton, ki bo na voljo v drugi polovici leta na modelih CF in XF z motorji MX-11 in MX-13. Namenjena je za vgradnjo kot enojna os na podvozje z visoko koncentrično obremenitvijo prednjega dela vozila. Najboljši primer za to je težko dvigalo, nameščeno takoj za kabino, ali nadgradnja betonskih črpalk

s i

velikega dosega. Ta os ima mehansko vzmetenje s trikotnimi paraboličnimi vzmetmi.

Poleg tega DAF predstavlja tudi novo 7,5-tonsko sledilno os 160U z enojnimi kolesi fiksne konstrukcije. Ta ni krmiljena, ampak je dvižna. Za to os je značilno novo ohišje, ki je izdelano s postopkom tlačnega litja, ki je še bolj robustno in trdno kot pri prejšnji različici z 10 kg manjšo maso. Statična nosilnost je povečana za 25 % na 26 ton. To je zelo pomembna značilnost pri nakladalcih zabojnikov. Natančneje, ko se celotna teža težkega kontejnerja v enem trenutku skoncentrira na samem koncu šasije, sprednja os pa se skoraj dvigne s tal, sta skupna teža vozila in obremenitev kot na gugalnici na zadnjih oseh. Zaradi nižje lastne mase je ta os primerna tudi za vozila, ki delajo v gradbeništvu, na primer pri dostavi materiala, in imajo zadaj nameščeno dvigalo. Ali pa

VOZILI SMO

DAF

Preizkusili smo novo generacijo vlačilca XF FTM 8x4 za izredne prevoze, katerega NDM lahko sega tudi do 150 ton.

za vlačilce 6x2 s specializiranimi polpriklopniki (montažne betonske konstrukcije, kovinske konstrukcije in armature, stolpne žerjave in njihove dodatke itd.).

Novo 8x4 tridem p ­ odvozje FAW označuje novo konfiguracijo 8x4 pogonskih konfiguracij modelov CF in XF, vendar v različici tridem. To pomeni, da imajo ta podvozja enojno krmilno os in zadaj tri osi, od katerih sta prvi dve tandemski pogonski most z enojno (SR1360T) ali dvojno redukcijo (HR1670T), sledi tretja os z elektro-hidravličnim krmiljenjem. Njena nosilnost je 8 ton, elektronski si-

stem ECAS 5, ki upravlja zračno vzmetenje, pa ščiti to os pred preobremenitvijo tako, da mogoč presežek zadaj skoncentrirane teže premakne na tandemski most. Največja tehnično dovoljena masa te konfiguracije je 37 ton. Njena največja prednost je obračalni krog le 7,8 metra med robnikom in 8,5 metra med stenami. Za to se lahko zahvali predvsem skrajšani medosni razdalji na 4,55 metra in največjem kotu 49° za sprednja kolesa. Aplikacija bo na voljo kot podvozje za nadgradnjo prekucnika, avtomešalce, zabojnike z zadnjim dvigalom ali kot nalagalec zabojnikov. To bo predvsem uporabno v urbanih okoljih z ozkimi ulicami, ka-

Impresivno 10x4 CF Težki prekucnik CF v konfiguraciji 10x4 je rezultat sodelovanja med DAF-om in nizozemsko družbo Estepe, ki je preuredila tovarniško podvozje z vgradnjo pete pomožne osi.

Pred zračno vzmetenim tandemskim mostom HR1670T z dvojno redukcijo je Estepe vgradil vodilno hidravlično krmiljeno dvižno os nosilnosti 10 ton. Sprednje dvojne krmiljene osi tipa 187N imajo nosilnost po 10 ton. Največja dovoljena masa tega podvozja je 49 ton.

Velika ponudba tandemskih pogonskih osi DAF za šasiji 6x4 in 8x4 iz serij CF in XF ponuja široko paleto tandemskih pogonskih osi z nizkimi vzdrževalnimi zahtevami, in sicer od lahkega 19-tonskega tandema z enojno redukcijo SR1132T, mehanskim vzmetenjem in bobnastimi ali

diskastimi zavorami, še posebej primernimi za namene, ki so občutljivi na težo, za 21- ali 26-tonski tandem SR 1360T s kolutnimi zavorami in zračnim vzmetenjem.

Obstajajo pa tudi tandemi z dvojno redukcijo z oznako HR1670T, tudi v izved-

bah z 21 ali 26 ton, ki jih lahko naročite z mehanskim ali zračnim vzmetenjem in izključno z zavornimi bobni. Širok razpon prestavnih razmerij od 3,46 do 7,21 omogoča optimalno konfiguracijo pogonske skupine za vsak namen vozila.

Enojna redukcija, kolutne zavore in mehansko vzmetenje (19 t).

Enojna redukcija, kolutne zavore in zračno vzmetenje (21/26 t).

Dvojna redukcija, bobnaste zavore in mehansko vzmetenje (21/26 t).

64 A P R I L 2 0 1 9

[ 2 2 0 19

]

Rezervoar za gorivo na 10x4 ­šasijah se lahko namesti le tako.

mor morajo vozila pripeljati težka bremena na tesna gradbišča. To podvozje bo na voljo v zadnji četrtini leta 2019.

XF FTM-vlačilec 8x4 tridem DAF je prvič predstavil svojo novo generacijo XF FTM-vlačilca za vleko težkih tovorov z največjo dovoljeno maso do 120 ton, z nekaterimi omejitvami pa do 150 ton. Gre za različico tridem s sprednjo 8- ali 9-tonsko krmilno osjo ter tandemskim pogonskim mostom SR1360T ali HR 1670T, pred katerim je vodilna krmiljena in dvižna 8-tonska os. Največja dovoljena masa

XF FAX – 8x2 podvozje

LF in CF Construction DAF še vedno ponuja individualna LF- in CF-podvozja v izvedbi Construction, prilagojena pogostim vožnjam na terenu in po neurejenih gradbiščih. LF Construction je na voljo kot 19-tonska 4x2 šasija s kolesi 22,5''.

Odlikujejo jih višje postavljeni Oddaljenost od tal znaša 32 ­centimetrov, vstopni kot 25° pa ga sprednji odbijači, ki omogočajo naredi primernega za terenske izzive gradbišč. vstopni kot 25° in terensko preho dnost (višina podvozja nad tlemi) 32 cm v položaja rezervoarja za stisnjen zrak in reagenprimeru manjšega LF in 40 cm v primeru XF. ta AdBlue, modula SCR, prostora za akumulaVariante Construction imajo 3 mm debelo za- torje, nosilca rezervnega kolesa, shranjevalneščitno jekleno ploščo pod hladilnikom motorja. ga zaboja itd.

LF Construction je na voljo samo kot 19-tonPoleg tega je v tem segmentu trga zelo posko podvozje v konfiguraciji 4x2, medtem ko membno, da ima kupec optimalno moč za svose lahko CF Construction naroči v obliki šasije je potrebe. Od PTO-izhoda na motorju ponuFAT 6x4 in FAD 8x4 ali vlačilca FTT 6x4. ja DAF na motorjih MX-11 in MX-13 pogon na Izvedbe tovornjakov CF Construction so desni strani (položaj kazalca ure na 13.00), ki standardno opremljene s posebnim program- lahko trajno nudi 800 Nm navora, kratkotrajno skim paketom off-road na menjalnikih TraXon, pa 1.000 Nm navora. To je idealna rešitev za ki zelo hitro zamenjajo prestave pri nekoliko viš- avtomešalce ali vozila za zbiranje odpadkov. jih vrtljajih, da zagotovijo maksimalen oprijem Motorji MX-11 imajo tudi izvod na levi strani (položaj kazalca ure na 11.00) s trajnim nana zahtevnem terenu. vorom 250 Nm in kratkotrajnim 400 Nm, kar je primerno tudi za pogon hidravličnih črpalk Prilagodljivost z­ ahtevam za prekucnike. DAF ponuja tudi možnost izbikupcev Končnim kupcem in nadgraditeljem gre DAF re posrednega odgona črpalke na sprednjem maksimalno nasproti v pogledu njihovih zahtev delu motorja (preko jermena), moči od 20 do za namestitev opreme in komponent na podvo- 35 kW. V ponudbi je tudi veliko število PTOzje v skladu s posebnostmi nekaterih poseb- izhodov na menjalnikih, ki se običajno uponih nadgradenj. Tako je možno izbrati enega rabljajo za pogon hidravličnih črpalk in komali dva rezervoarja za gorivo, določiti, ali naj se presorjev, z različnimi prestavnimi razmerji in ta montira levo ali desno, z izbiro optimalnega navorom do 1.000 Nm.

[

2 2 0 19

]

APRIL 2019

65

m i n e r a l

DAF nudi maksimalno prilagajanje potrebam nadgraditeljev, ko je govora o razporeditvi opreme in komponent na šasiji.

-

r e v i j a

.

s i

Oznaka FAX se pri DAF-u nanaša na šasijo 8x2 z dvojno prednjo krmilno osjo nosilnosti 8 ali 9 ton, enojno pogonsko osjo ter sledilno 7,5-tonsko krmilno in dvižno osjo za pogonsko. Do sedaj je bila taka konfiguracija na voljo samo pri modelih CF, vendar je ponudba zdaj razširjena tudi na XF-e. Njihova največja dovoljena masa znaša 37 ton, zaradi dobre okretnosti in visoke nosilnosti na sprednjem koncu pa se pogosto uporablja kot vozilo za prevoz zabojnikov z dvigalom za kabino.

tega vlačilca se giblje od 34 do 41 ton, odvisno od dejanske specifikacije, z dovoljeno obremenitvijo sedla približno 24 ton. Moč se prenaša prek avtomatiziranega 16-stopenjskega menjalnika TraXon s programskim paketom "heavy/normal".