Mineral 51 SI

2017

LETNIK X ŠTEVILKA 51 JULIJ 2017

3

ISSN 1855-5357

TOP 100 PODJETIJ

Industrija gradbenega materiala Gradbeništvo Rudarstvo

REPORTAŽA

Uspešen zaključek razstave Bager Expo 2017

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

VSEBINA

Vsebina 6 Novice 20 Bager Expo 2017

Uspešen zaključek 2. razstave gradbene mehanizacije in opreme na Vranskem 26 ANALIZA

Prerod nepremičninskega trga ANALIZA TOP 100

28 Največjih 100 podjetij v gradbeništvu 30 Največjih 100 proizvajalcev gradbenih materialov 32 Največjih 50 podjetij v rudarskem sektorju

34 Minatura 2020 / DTV PO

Odziv Slovenije na sodobne trende trajnostnega ravnanja z naravnimi viri 38 Gradbeni materiali

Pomlajevalec bitumna pridobljen s pirolizo odpadnih avtomobilskih gum 41 Investicije

Več sredstev za obnovo cest 42 MTB

Hidravlična kladiva 43 Yanmar

Pomgrad in Yanmar ­ SV100-2A

20

Bager Expo 2017

Uspešen zaključek 2. razstave gradbene mehanizacije in opreme na Vranskem

34

Minatura 2020 / DTV PO

Odziv Slovenije na sodobne trende trajnostnega ravnanja z naravnimi viri

44

Miniranje

Miniranje z uporabo elektronskih detonatorjev v kamnolomu Solkan – prvič v Sloveniji

4

J U L I J 2 0 17

JULIJ 2017

44 Miniranje

Miniranje z uporabo elektronskih detonatorjev v kamnolomu Solkan - prvič v Sloveniji 48 Liebherr

Vsestranska in zmogljiva nova stereo-nakladalnika

L 514 in L 518 50 GIPO

GIPO uspešno nadaljuje sodelovanje 52 Hyundai

Novi kompaktni bager R30Z-9AK 54 Caterpillar

Nova CAT bagra na kolesih M315F in M317F 56 Komatsu

Nov hibridni bager v rangu 22 ton 58 RUBBLE MASTER

Neomejen potencial RM 120GO! 60 IVECO

Manjkajoči člen: Stralis X-Way 62 NATURA 2000

Ali je nahajališče lahko habitat "Natura 2000" vrste in kaj se iz tega lahko naučimo?

65 BOBCAT

Uspešno sodelovanje z Bobcat [ 3 2017

]

Impressum MINERAL Strokovna revija za rudarstvo in gradbeništvo Izdaja Business Media d.o.o.

Kotnikova 30, 1000 Ljubljana tel./fax: +386 1 518 11 25 e-mail: mineral@bmslovenia.si www.mineral-revija.si Direktor Nenad Žunec, univ.dipl.ing.

Odgovorni urednik Vladimir Železnikar, univ.dipl.ing.rud.

Uredništvo dr. Željko Pogačnik, univ.dipl.ing.geol. dr. Duška Rokavec, univ.dipl.ing.geol. doc.dr. Jože Kortnik, univ.dipl.ing.rud.

Strokovni sodelavci dr.sc. Lidija Avsenik, dipl.ing.građ.; Dušan Klenovšek, prof.biol. in kem.; doc.dr. Dušan Klinar univ. dipl.inž. kem.teh.; prof.dr.sc. Dubravko Majetić, dipl.ing.stroj.; Mitja Šuligoj, univ.dipl.ing.rud.; dr.sc. Marjan Tušar, dipl.ing.kem.

Marketing Maja Levstek Tisk

Horvat - tisak d.o.o.

Predplačilo Letna naročnina za 6 številk znaša 35 € (Slovenija) tel./fax: +386 1 518 11 25, e-mail: mineral@bmslovenia.si Nenaročenih rokopisov in drugih materialov ne vračamo. Pri nas oblikovani oglasi in izdelani fotoliti so last uredništva, zato je vsakršna nadaljnja uporaba brez izrecnega soglasja uredništva nedopustna. Ponatis dovoljen samo z dovoljenjem uredništva in vedno z navedbo vira. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave prispevkov in redaktorskih posegov vanje. Za podatke in navedbe v prispevkih odgovarjajo avtorji osebno. Izvod je dostavljen na podlagi naročil plačnikov oglasov.

2017

ISSN 1855-5357

LETNIK X ŠTEVILKA 51 JULIJ 2017

3

ISSN 1855-5357

TOP 100 PODJETIJ

GIPO

Hyundai

GIPO uspešno nadaljuje sodelovanje

Novi kompaktni bager R30Z-9AK

-

Vsestranska in zmogljiva nova stereo-nakladalnika L 514 in L 518

m i n e r a l

001_NASLOVNA.indd 1

[

3 2017

]

s i

Liebherr

.

52

r e v i j a

50

REPORTAŽA

Uspešen zaključek razstave Bager Expo 2017

-

r e v i j a

.

s i

27.6.2017. 10:47:05

J U L I J 2 0 17

5

m i n e r a l

48

Industrija gradbenega materiala Gradbeništvo Rudarstvo

NOVICE

Novice Slavnostna akademija ob 200-letnici katastra na Slovenskem / Zveza geodetov Slovenije in Gorenjsko geodetsko društvo sta 23. maja na Brdu pri Kranju s slavnostno akademijo obeležila 200 let začetka vzpostavitve parcelnega katastra na Slovenskem. Okoli 400 gostov iz Slovenije in tujine je nagovorila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je poudarila pomen kakovostnega katastra. Po njenem mnenju ne gre le za 200 let katastra, ampak za izjemno zgodovino razvoja, šolanja in znanstveno-raziskovalnega dela. Ob dogodku, kjer je nastopil Big Band Orkestra Slovenske vojske, so odprli razstavo starih geodetskih instrumentov in slikarsko razstave geodeta Rajka Bogataja. Predstavili so monografijo "Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem" avtorjev Janeza Slaka in Boštjana Puclja ter urednika Joca Triglava. Podelili so tudi priznanja zaslužnim: Janezu Slaku, Alešu Seliškarju, in dr. Jocu Triglavu. Plaketo Zveze geodetov Slovenije za življenjsko delo je dobil dr. Milan Naprudnik. Pri dogodku so sodelovali še Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, Geodetski inštitut Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije ter Združenje geodetskih izvajalcev.

6

J U L I J 2 0 17

Drobilec R3 zaključuje krog po Sloveniji Po sejmu Bager Expo, kjer je bil predstavljen, je drobilec R3 naredil krog po Sloveniji. Mobilni udarni drobilec belgijskega proizvajalca Keestrack je bil namreč na voljo za testno delo. Tako je v dobrem mesecu dni delal na naravnem kamnu, produ, odpadnem armiranem betonu, asfaltu itd. Za ta drobilec so značilne naslednje prednosti: nizka teža, enostaven transport, odlična izdelava, 20-25 % manjša poraba goriva, optimalno razmerje teža / cena. Zastopnik Keestracka-a pri nas je podjetje Skalar iz Medvod.

Vrednost gradbenih del na stavbah aprila za polovico višja kot pred enim letom

Gradilo se bo več samostojnih hiš in manj stanovanj Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije je bilo marca letos izdanih za petino več gradbenih dovoljenj kot februarja. Več gradbenih dovoljenj je bilo pridobljenih tako za stanovanjske (47 %) kot tudi za nestanovanjske stavbe (6 %). Celotna površina v načrtovanih stavbah meri 138.490 kvadratnih metrov, kar je za 40 % več kot februarja. Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, pridobljenimi marca 2017, je bila načrtovana gradnja 228 stanovanj. V večstanovanjskih stavbah se je število načrtovanih stanovanj v primerjavi s februarjem 2017 zmanjšalo za sedem odstotkov, v enostanovanjskih stavbah pa se je povečalo za 49 %. Z gradbenimi dovoljenji, pridobljenimi marca 2017, je bilo načrtovanih za 42 % več novih stanovanj, kot s tistimi iz februarja 2017, njihova površina pa bo predvidoma večja za 52 %.

Aprila je bila vrednost gradbenih del po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na letni ravni višja za 27,7 %. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila na letni ravni višja za 50,8 %, na gradbenih inženirskih objektih pa za 19,3 %. V prvih štirih mesecih je bila vrednost gradbenih del na letni ravni višja za 22,3 %. Vrednost del na stavbah je bila višja za 40,6, na gradbenih inženirskih objektih pa za 16,5 %. Na mesečni ravni pa je bila vrednost gradbenih del aprila celo nekoliko nižja, in sicer za 0,1 % – na stavbah je bila nižja za 3,9, na gradbenih inženirskih objektih pa za 0,7 %. Statistični urad je objavil tudi podatke o gradbenih stroških za nova stanovanja. Ti so se v prvem četrtletju na letni ravni zvišali za 4,8 %, v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa za 1,3 %. Stroški gradbenega materiala so na letni ravni zrasli za 3,4 %, stroški dela pa za 6,9 %.

[ 3 2 0 17

]

Ljubljana gostila 4. svetovni forum o zemeljskih plazovih Ljubljanska Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je maja in v začetku junija organizirala dva dogodka. Od 29. maja do 2. junija je v Cankarjevem domu potekal 4. svetovni forum o zemeljskih plazovih, 21. maja pa je štratala 2. mednarodna interdisciplinarna doktorska poletna šola na temo naravnih nesreč, povezanih s poplavami, sušami, plazovi in potresi, ki se je zaključila 10. junija. Osrednji dogodek je bil prav gotovo petdnevni forum o zemeljskih plazovih v Cankarjevem domu, ki ga je obiskalo okoli 500 udeležencev. Udeležili so se ga strokovnjaki z izkušnjami iz različnih delov sveta, ki želijo znižati tveganja zemeljskih plazov. Forumu je predsedoval dr. Matjaž Mikoš, dekan ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter predstojnik Unescove katedre za zmanjšanje tveganja vodnih ujm, častni pokrovitelj pa bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na forumu je bilo več panelnih razprav visokih predstavnikov vlad, okrogla miza, fotografsko tekmovanje in razstava fotografij, nagrada za študentski prispevek, tehnična razstava in tehnična študijska ekskurzija, ki je potekla ob koncu foruma. Dogodek organizirajo Mednarodni konzorcij za zemeljske plazove (International Consortium on Landslides, Kyoto, Japonska), Mednarodni program za zemeljske plazove (International Programme on Landslides, IPL), Univerza v Ljubljani in Geološki zavod Slovenije (Ljubljana). Forum je prispevek k uresničevanju Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč, ki so ga predlani v japonskem Sendaiju sprejele članice Združenih narodov.

V gradbenih poklicih je kljub predsodkom za ženske veliko prostora / Gimnazija Šentvid je gostila dogodek "Ne teslo, Tesla bom!", na katerem so gostje iz poslovnega in inženirskega sveta mlade navduševali za inoviranje in kreativnost, ki bosta ključni kompetenci zaposlenih v prihodnosti. V razpravi je sodelovala tudi inženirka gradbeništva Teja Török, ki je diplomirala na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Dijakom in dijakinjam tretjih letnikov je potrdila, da so predsodki do žensk v tako imenovanih moških poklicih še prisotni, vendar to zanjo ni ovira: "Glede nekaterih fakultet še vedno veljajo stereotipi, da so le moške. V resnici pa smo ženske lahko še bolj primerne za gradbeništvo, saj posedujemo lastnosti, zaradi katerih lahko hitreje napredujemo in se dokažemo. Ženske smo bolj vztrajne in natančne." Dogodek je potekal v okviru neprofitnega projekta "Inženirke in inženirji bomo!", ki srednješolcem predstavlja ustvarjalnost v inženirstvu, tehniki in naravoslovju. Poleg Törökove so na dogodku razpravljali še Ajda Pretnar s Fakultete za računalništvo in informatiko, Tim Potočnik, soustanovitelj in direktor Eurosenderja, dr. Jernej Pintar iz Tehnološkega parka Ljubljana in Andrej Ivanc, vodja okoljevarstvenega inženiringa v podjetju Riko.

Z A ST O PNIK Z A P R O IZVO D E Y A N M A R IN M O N T A BE R T V R E P UBL IK I S L O V E N I J I .

O R IG IN A L N I N A D O M E ST N I D E L I, SE R VIS IN P R O D A J A O P R E ME .

SMASTER d.o.o.

IOC ZAPOLJE I 23, 1370 LOGATEC e-mail: igor@smaster.si, gsm: +38640 535 406 1-3_SMASTER_MSLO_0217.indd 1

19.4.2017. 13:40:02

NOVICE

Novice Slovesno odprtje rekonstruirane regionalne ceste Spodnji Duplek / Na slovesnem odprtju rekonstruirane regionalne ceste Spodnji Duplek, ki je potekalo 14. aprila 2017 je v nagovoru minister dr. Peter Gašperšič dejal da je, dobra cestna infrastruktura v državi je eden ključnih dejavnikov za uspešen razvoj gospodarstva in turizma, ohranitev poseljenosti in mobilnosti prebivalstva.

Zato ga veseli, ko vidi, da naši načrti za izboljšanje cestne infrastrukture postanejo v realnost - tukaj in zdaj: s predajo v uporabo regionalne ceste skozi Spodnji Duplek. Z njeno ureditvijo se bo izboljšala pretočnost prometa in tudi sama prometna varnost. Obnovilo se je skoraj 800 metrov ceste, zgradilo krožišče in razširilo most. Z obnovo so se zagotovile tudi nove površine za pešce in nova javna razsvetljava. Projekt, katerega vrednost znaša 1,4 milijona evrov, je rezultat skupnega dela, in sicer Direkcije RS za infrastrukturo, ki je vložila več kot milijon evrov in Občine Duplek z investicijskim vložkom dobrih 300 tisoč evrov.

Kemo ostaja zvest Bobcatu / Fasaderstvo Kemal Crnkić ostaja na Bobcat opremi. Odločitev za mini bager BOBCAT E32 je bila pogojena z zahtevami po večjem stroju in hkrati omejena s transportnimi zmogljivostmi tovornega vozila. Fasaderstvo kot osnovna dejavnost podjetja spada v zaključno fazo gradbeništva in kvaliteta izvedbe je uporabnike storitev usmerjala še k končni ureditvi okolice objekta. Tako se je Kemo odločil, da Bobcat E16 zamenja z večjim E32 s katerim lahko zadosti zahtevam naročnikov.

8

J U L I J 2 0 17

Začetek obnove avtoceste med Uncem in Postojno Na primorski avtocesti A1 bo na odseku med Uncem in Postojno rekonstruiranih 6,3 km vozišč, tako v smeri Kopra kot Ljubljane, torej skupno nekaj manj kot 13 km trase avtoceste. Pomemben del obnovitvenih del predstavlja rehabilitacija 45 let starega viadukta Ravbarkomanda. Delavci družbe DARS so začeli s pripravljalnimi deli, konec tega tedna je predvidena vzpostavitev začasne prometne ureditve za prvo fazo del. Z začetkom gradbenih del bo promet urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje. Dela so razdeljena na dve gradbeni sezoni, letošnja bo potekala od začetka junija do sredine novembra, prihodnje leto pa bo za poldrugi mesec krajša. Gre za zelo obsežna obnovitvena dela, katerih pogodbena vrednost (za obe gradbeni sezoni) znaša skoraj 23 milijonov oziroma natančneje 22.988.973 evrov (brez DDV). DARS d.d. je pogodbo o rekonstrukciji avtoceste na odseku med Uncem in Postojno ter rehabilitaciji viadukta Ravbarkomanda sklenil z najugodnejšim ponudnikom na javnem razpisu – to sta v skupnem nastopu Kolektor CPG d.d. Nova Gorica (vodilni partner) in CPK d.d. Koper (partner). Skupni rok izvedbe del v obeh gradbenih sezona, 2017 in 2018, je 288 dni od uvedbe izvajalca v delo.

Optimizem v Nemčiji Nemško združenje proizvajalcev strojne industrije in opreme (VDMA), s sedežem v Frankfurtu, poroča, da nemški proizvajalci gradbenih materialov občutijo pozitivno rast letos v primerjavi z letom 2016. Po več letih upadanja prodaje naj bi se naročila že ob koncu leta 2016 precej povečala, v primerjavi z letom 2015. V letu 2016 so nemški proizvajalci gradbenih materialov, zabeležili 8 % rast v primerjavi z letom prej v skupni vrednosti 4,7 milijarde evrov. Predvsem pa naj bi to povečanje izhajalo iz povečanega mednarodnega poslovanja. Za 20 % so zrastla nova naročila, ki so izhajala iz naslova tujih strank. ZDA veljajo še vedno za eno največjih trgov pri prodaji in proizvodnji gradbenega materiala iz Nemčije, sledita ji Kitajska in Rusija. V skladu z VDMA, naj bi se do konca leta 2017 obseg evropske gradbene industrije povečal za 2 % z Nemčijo in Veliko Britanijo na čelu. K temu naj bi prispevale tudi dobre tržne priložnosti v ZDA in nekaterih razvijajočih se gospodarstvih, kot sta Indija in Indonezija. Na globalni ravni naj bi se povpraševanje po cementu povečalo za 2 % do konca letošnjega leta. [ 3 2 0 17

]

Simboličen pričetek gradnje murskosoboške vzhodne obvoznice Obvoznica Murske Sobote se bo gradila v dveh fazah. Dokončanje prve je predvideno v avgustu 2018, njena vrednost pa je nekaj več kot 6 milijonov evrov, sicer pa je vrednost celotne investicije ocenjena na 30 milijonov evro. Na simboličnem pričetku gradnje omenjene obvoznice je minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič poudaril, da dogodek ni le najava del, ampak simbolična prelomnica, da bo Sobota zaživela bolj polno in kakovostno življenje. Spomnil je, da je bilo za začetek gradnje murskosoboške vzhodne obvoznice potrebnega veliko truda, energije in tudi potrpežljivosti, predvsem v procesu pridobivanja dokumentacije, zemljišč in ustreznih soglasij. Minister je izrazil veselje, da smo zaustavili negativen trend vlaganj v omrežje glavnih in regionalnih cest, saj se začenja izvedba številnih novih projektov, ki zagotavljajo razvoj ter dodal, da: "S projekti, kot je današnji, podpiramo prizadevanja gospodarstva tako na regionalnem kot nacionalnem nivoju in izboljšujemo kakovost bivanja v kraju."

Odločno nadaljevanje projekta drugi tir / "Projekt drugega tira je, kar ves čas poudarjamo, strateški projekt Slovenije," je poudaril minister dr. Peter Gašperšič v odzivu na vložitev podpisov podpore za razpis referenduma na zakon o drugem tiru. Dejal je, da "so bile žal naše pobude in pozivi tistim, ki so se odločili zbrati podpise, preslišane. Ne razumemo ozkih interesov pobudnikov referenduma, ki več kot očitno niso v korist Slovenije in njenih državljanov, saj s to pobudo neposredno ogrožajo možnost črpanja evropskih sredstev, posledično tudi možnost za posojilo EIB in sodelovanje zalednih držav. Vse to pa so mehanizmi, ki razbremenijo slovenske davkoplačevalce." Minister verjame, da državljanke in državljani razumejo pomembnost projekta, ki odpira razvojne možnosti tako slovenskemu in evropskemu gospodarstvu in ne bodo prispevali podpisov za referendum. Z aktivnostmi na projektu bo ministrstvo odločno in odgovorno nadaljevalo, kar je jasna naloga s strani premierja dr. Mira Cerarja. Cilj še vedno ostaja, da se gradnja našega največjega infrastrukturnega projekta začne še letos.

NOVICE

Novice DARS uporablja svetlobne balone Yanmar / Obnovitvena dela na slovenskem avtocestnem območju so v polnem teku. Manjši programi, ki se izvajajo v času prometnih konic povzročajo zastoje in nezadovoljstvo uporabnikov. Dars se je zato odločil, da uporabnikom zagotovi boljšo dnevno pretočnost in sedaj obnovitvena dela izvaja tudi ponoči. Pri nočnih delih z velikim zadovoljstvom uporablja YANMAR LIGHT BOY svetlobne balone, ki delavcem zagotavljajo prijetno svetlobo. Mimo vozečih voznikov pa ne motijo in predstavljajo tudi napredek glede varnosti prometa. Svetlobni baloni so na voljo pri podjetju Smaster tudi za najem z možno dostavo na gradbišče.

Nova povezovalna cesta v Trličnem V Trličnem je 10. maja 2017, v sklopu obiska Vlade RS v Savinjski regiji minister za infrastrukturo skupaj z direktorjem Direkcije RS za infrastrukturo g. Damirjem Topolkom in županom Občine Rogatec g. Martinom Mikoličem, uradno predal prometu novo povezovalno cesto v Trličnem. Direkcija Republike Slovenje za infrastrukturo je v sodelovanju z Občino Rogatec zaključila z izgradnjo nove povezovalne ceste do naselja Trlično. V sklopu projekta je bila izgrajena nova povezovalna cesta v dolžini 602 metrov, ki predstavlja glavno in edino povezavo na slovenskem območju do približno 30 gospodinjstev, s tem pa so bili omogočeni pogoji za ukinitev dveh nivojskih prehodov, ki sta bila zavarovana samo s prometno signalizacijo – z Andrejevim križem.

Investicija vredna dobrih 350.000 evrov bo tako pripomogla k večji prometni varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem pa tistih, ki so dnevno prečkali železniško progo vključno s šolskimi avtobusi.

Projekt ReBirth se predstavlja Evropi Alenka Mauko Pranjić je na Euronews predstavila projekt ReBirth. Gradbeni odpadki (ostanki gradbenih materialov pri gradnji ali rušitvi gradbenega objekta, npr. beton, opeka, kovina, suhomontažne plošče, izolativni materiali) v Evropi predstavljajo v povprečju 25-30 % celotne količine letno nastalih odpadkov. Zavrženi obremenjujejo okolje, pravilno selekcionirani in predelani pa lahko ponovno postanejo gradbeni material za različne aplikacije na področju visokih in nizkih gradenj (zlasti na področju prometnic).

Povsem enako velja za številne inertne in nenevarne industrijske odpadke,denimo za jeklarske žlindre, ki jih je od teh odpadkov količinsko največ. Primeri iz tujine kažejo, da nekatere razvite države že dolgo uspešno uporabljajo navedene odpadke kot vir surovin. Obstaja tako znanje kot tudi dobra praksa kako optimalno uporabiti te odpadke v gradbeništvu. Prispevek o predstavitvi projekta ReBirth se nahaja na povezavi http://www.euronews. com/2017/04/07/the-rebirth-of-construction-waste-in-slovenia.

www.7-trade.si

EKSKLUZIVNI ZASTOPNIKI ZA JAPONSKO BLAGOVNO ZNAMKO TAKEUCHI PRODAJA, NAJEM IN SERVIS GRADBENIH STROJEV IN DODATNE OPREME PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA GRADBENE STROJE, TOVORNA VOZILA, AVTOBUSE

7-TRADE d.o.o. | Slovenčeva ulica 97, 1000 Ljubljana | Tel.: 01 5300 331, 01 5300 343

Začetek obnove vipavske hitre ceste Na hitri cesti H4 skozi Vipavsko dolino se na delu odseka med Ajdovščino in Vogrskim začenja obsežnejša obnova vozišča, ki bo trajala predvidoma do konca avgusta. Predvidoma v prvi polovici julija bo zaradi obnove zaprta druga polovica vozišča iz smeri Ajdovščine proti Vrtojbi, promet pa bo v obe smeri urejen po že obnovljenem delu hitre ceste. V času popolne zapore posamezne polovice cestišča bosta na priključku Selo zaprta tudi izvoz in uvoz v isti smeri. Na hitri cesti H4 bo skupaj obnovljenih 9,5 kilometra vozišč na odseku med Ajdovščino in Vogrskim. DARS d.d. je pogodbo o obnovi odseka hitre ceste med Ajdovščino in Vogrskim sklenil z najugodnejšim ponudnikom na javnem razpisu – to sta v skupnem nastopu Kolektor CPG d.d. Nova Gorica (vodilni partner) in CPK d.d. Koper (partner). Pogodbena vrednost znaša 7.979.279,50 EUR (brez DDV). Rok izvedbe del je 90 dni od uvedbe izvajalca v delo. Razpis za izvedbo naslednjih treh faz obnov dotrajanih vozišč na delih odsekov Vipava–Ajdovščina (od km 4,150 do km 6,763) in Ajdovščina–Selo (od km 0,000 do km 5,095), to je v dolžini 7,7 km na smer, bo pripravljen takoj po zaključku projektne dokumentacije, predvidoma do poletja. V primeru uspešno izvedenega razpisa za izvedbo naslednjih faz obnov dotrajanih vozišč bodo dela lahko stekla že jeseni, sicer pa v letu 2018.

Obisk vlade v Savinjski regiji Drugi dan vladnega obiska Savinjske regije, ki je potekal 10. maja 2017 se je začel z delovnim posvetom vlade v Rogaški Slatini, kjer je bila tema tudi severni del tretje razvojne osi.

Minister Gašperšič je dejal, da je študija DARS pokazala smiselnost urejanja te povezave kot štiripasovnice, dinamika gradnje pa bo opredeljena v 6-letnem operativnem načrtu vlaganj v cestno infrastrukturo, ki ga bo Vlada RS obravnavala v roku treh mesecev. Izpostavil je, da bo letos DARS začel s pripravljalnimi deli, odkupom zemljišč, ter izdelavo projektne dokumentacije tako za odsek Šentrupert–Velenje, kakor tudi odsek Velenje–Slovenj Gradec. V letu 2018 je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako pripravljalna, kot prehodna dela in tudi gradnja naj bi potekala čim bolj sinhronizirano na obeh odsekih hkrati, od AC A1 do Slovenj Gradca. Sicer pa je za investicije v cestno infrastrukturo v Savinjski regiji za leto 2017 načrtovanih 16.761.346 evrov, za leto 2018 pa 17.285.745 evrov. Za redno vzdrževanje in preplastitve je v Savinjski regij za leto 2017 predvidenih 8.190.055 evrov. Od tega je za preplastitve načrtovanih 76 % sredstev oz. 6.244.087 evrov. Na območjih 31 savinjskih občin bo vzpostavljeno 18 odsekov daljinskih kolesarskih povezav. Nanje se bo vezala še vrsta občinskih kolesarskih povezav. V ta namen imajo v proračunu za leto 2017 rezerviranih 530.000, v letu 2018, pa kar 1.860.000 evrov. Letos se bo začelo graditi brv za kolesarje in pešce preko Savinje v Tremerjih ter urejati pešpot in glavno državno kolesarsko povezavo na odseku Celje – Laško.

Ocenjena vrednost prvega projekta je milijon evrov, drugega pa pol milijona evrov.

NOVICE

Novice Bager Liebherr R926 že pri slovenskemu kupcu / Podjetje KP Motor d.o.o., ki je uradni zastopnik za gradbeno mehanizacijo Liebherr za Slovenijo, je podjetju, ki je že lastnik Liebherrjevih bagrov, v mesecu maju dobavilo nov bager goseničar R926 z operativno težo od 26 do 29,3 tone.

Gre za največji bager tudi med konkurenčnim stroji s transportno širino 2500 mm. Bager je opremljen s kompletno delovno hidravliko, hidravlično hitro menjavo Liebherr in kompletom Liebherrjevih žlic.

CASE razširil svojo ponudbo gradbenih strojev / Proizvajalec gradbene mehanizacije CASE je svojo ponudbo gradbenih strojev razširil in lansiral na trg popolnoma nov bager serije D - CX245D SR z minimalnim radijem obračanja. Zasnovan je tako, da zagotavlja večjo kopalno in dvižno moč v prostorsko omejenih delovnih območjih. Novi bager ima kompaktno protiutež in preoblikovan sprednji del, ki zmanjšuje pritisk stroja na tla, zaradi česar je zelo produktiven in okreten in zato idealen za delo v omejenih območjih, kot so dela na cestah in mostovih, urbani projekti in gradnja stanovanjskih objektov.

Njegova operativna masa znaša 26 ton, poganja ga motor, ki je v skladu s Tier 4 Final / Stage. Nudi večjo silo kopanja in dvigovanja v primerjavi s prejšnjim modelom.

12 J U L I J 2 0 17

Posodobitev strojnega parka z Yanmar VIO50U

Dve novi krožni križišči v Žalcu

Boštjan Kocmut je prevzel družinsko gradbeno podjetje od očeta in nadaljuje z uspešno zgodbo. Hkrati tudi obnavlja strojni park, ki ga prilagaja zahtevam trga. Zadnja pridobitev Yanmar VIO50U je opremljena s hidravlično nagibno hitro menjavo Winkelbauer in izkopno ter planirno žlico. Odločitev za Yanmar je bila lažja predvsem zaradi bližine servisne delavnice in dobrih izkušenj uporabnikov iz bližnje okolice.

Direkcija Republike Slovenje za infrastrukturo je zaključila z gradnjo dveh krožnih križišč v Žalcu, ki sta bili prometu predani v sklopu obiska Vlade RS v Savinjski regiji. Novo rekonstruirano štirikrako krožno križišče Žalec (pri plinski postaji) na cesti R2-447, odsek 0287 Petrovče – Žalec je nadomestilo montažno križišče. V sklopu del je bilo je tudi zgrajeno novo krožno križišče z radijem 34 metrov, hodniki za pešce in kolesarsko stezo, rekonstruirana regionalna cesta med km 0,855 in km 1,010 ter med km 1,120 in km 1,150, zgrajen hodnik za pešce ob regionalni cesti, zgrajena nova kolesarska steza ob desnem robu regionalne ceste med km 0,885 in km 1,135 ter me km 1,060 in km 1,135 ob levem robu regionalne ceste, zgrajena cestna razsvetljava ter rekonstruirana lokalna cesta v priključku na krožišče. Vrednost rekonstrukcije znaša 390.407,47 evrov.

Wirtgenovi mali rezkalniki za asfalt Mali stroji za rezkanje asfalta so bili glavna atrakcija družbe Wirtgen na mednarodnem sejmu Conexpo 2017 v Las Vegasu (ZDA). Novi modeli so opremljeni z najnovejšo Wirtgen tehnologijo za nadzor in enotnim konceptom upravljanja, vključno z večnamenskim naslonom za roke, ki je zelo priljubljen med upravljavci strojev.

Wirtgen je eden redkih proizvajalcev opreme za gradnjo cest, ki ponuja najbolj celovito linijo frez v industriji gradbene opreme, vključno s široko paleto manjših rezkalnikov asfalta. Obseg ponudbe v tem razredu malih strojev je zelo širok in vključuje od opreme za popravilo cest, obnovo industrijskih tlakov, odstranjevanje cestnih oznak in rezanje opozorilnih črt ipd. Nova generacija Wirtgen malih strojev za rezkanje sestavljajo: W 35 Ri kot najmanjši predstavnik, W 50 Ri, W 60 Ri, W 100 Ri in W 120 Ri, ki imajo vsi enak koncept delovanja, ki je osredotočen na ergonomsko oblikovano večnamensko naslonko za roke.

[ 3 2 0 17

]

V Mariboru so konstruirali mostove iz špagetov Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je organizirala že osmo mednarodno tekmovanje v izdelovanju mostov iz špagetov "Ali je kaj trden most?". Zmagovalni most iz špagetov je prenesel 89,10 kilogramov obremenitve. Ker je bil težak 1,3 kilograma je torej prenesel skoraj 70-kratnik svoje teže. 90-centimetrski zmagovalni most je na tekmovanju je zasnovala ekipa študentov drugega letnika te fakultete - Marko Zidarić, Matej Slapnik in Toni Sakmardi. Drugo mesto je med 28 ekipami univerz in srednjih šol dosegla ekipa Fleki iz Državne univerze v Novem Pazarju. Njihov most je prenesel 78,35 kilogramov obremenitve. Tretje mesto je s 63,30 kilogrami obremenitve zasedel most ekipe Here for beer construction, prav tako z mariborske fakultete. Najlepši most je po mnenju publike in komisije izdelala skupina Paural iz Elektrotehnične in gradbene šole Nikola Tesla iz Jagodine.

Letošnja prireditev je bila najuspešnejša doslej, saj je porušitve mostov videlo več kot 200 študentov, profesorjev in drugih gostov. Tekmovanje je v treh dneh obiskalo več kot 500 ljudi, med katerimi so bili tudi predstavniki slovenskih podjetij. Na tekmovanju se študenti učijo sodelovati v ekipi, odkrivajo meje možnega pri gradnji mostov ter se spoznavajo z domačimi in tujimi podjetji. Letošnje tekmovanje je po besedah organizatorja preseglo pričakovanja, saj so se tekmovalci zelo dobro pripravili, študentje mariborske gradbene fakultete pa so si s tem odprli vrata v svet, pridobili ideje ter navdih za nove projekte.

Apple bo investiral 1 mrd USD v svoj novi center / Računalniški in tehnološki velikan Apple bo investiral 1 milijardo USD za širitev svojega poslovanja pri čemer bo šlo za izgradnjo ogromnega podatkovnega centra v Renu (Nevada). Gradnja tega novega kompleksa naj bi po mnenju družbe Apple, prispevala še k dodatnim 300 novim delovnim mestom ob že 100 zaposlenim pri Applu, ki bodo delali v tem centru, ko bo ta zgrajen. Applov novi objekt bo lociran v Reno tehnološkem centru, blizu gigatovarne, ki je v lasti proizvajalca električnih avtomobilov Tesla.

NOVICE

Novice Dvig prodaje pri Volvo CE / Volvo Construction Equipment (Volvo CE) poroča o dvigu prodaje za 30 % za prvo četrtletje 2017. Prodaja naj bi do konca marca presegala 16 milijard SEK, v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je ta znašala 12.45 milijarde SEK. K temu naj bi prispevalo izboljšanje tržnih razmer v večini regij kjer je družba prisotna. Geografsko gledano je prodaja večja od same rasti trga v tem četrtletju. To zadeva predvsem Evropo (rast prodaje znaša 26 % proti rasti trga 17 %) in Severno Ameriko (12 % proti 1 %).

Prodaja v Aziji – brez Kitajske – se je povečala za 37 %, rast trga pa za 10 %. Po teh rezultatih je Azija sedaj prehitela Evropo, ki sicer velja za Volvov največji trg, saj predstavlja skoraj 40 % neto prodaje v tem četrtletju. Po besedah direktorja uprave Volvo CE, Martina Weissburga, naj bi končno po kar nekaj letih težkih tržnih razmer, posel pri Volvo CE ponovno bil na pozitivni poti rasti.

Liebher izdelal svoj 50.000 nakladalnik Liebherr je pred nadevanim iz proizvodnje linije zapeljal 50.000 nakladalnik na kolesih, ki predstavlja mejnik med stroji. Gre za model L 566 XPower, ki ga je dobavil svojemu dolgoletnemu kupcu, podjetju Geiger Unternehmensgruppe. Omenjeni nakladalnik je bil izdelan v Avstriji v Libherrjevem obratu v Bischofshofenu, kjer se nakladalniki proizvajajo že od leta 1950. Jubilejni nakladalniki je v dogovoru s podjetjem Geiger, Liebherr pobarval s posebno barvno kombinacijo – gre za kombinacijo zlate barve in barve podjetja Geiger. Nakladalnik L 566 XPower ponuja celovit in inovativen koncept stroja, ki združuje učinkovitost, zmogljivo delovanje, vzdržljivost in udobje.

Vsega skupaj je Liebherr proizvedel že več kot 1000 stroj, od vseh proizvedenih nakladalnikov na kolesih, ki so generacije XPower tehnologije. Podjetje Geiger bo nakladalnik L 566 XPower uporabljalo predvsem za prevoz materiala v svojem kamnolomu, ki se nahaja v Wertach im Allgäu na jugu Nemčije.

Spremembe v vodstvu pri Bomagu Nemški proizvajalec gradbene mehanizacije in opreme Bomag je javnosti predstavil, novega direktorja uprave Ralfa Junkerja (na fotografiji levo), ki bo zamenjal nekdanjega direktorja Jörga Ungerja. Junker je pri Bomagu zaposlen že od leta 1988 in del vodstvene ekipe od leta 2001. Nekdanji direktor Unger, pa bo sedaj prevzel vlogo direktorja za področje poslovanja za cestno opremo Fayat.

Nakladalnik na kolesih Cat 950 GC na voljo tudi evropskim kupcem Caterpillar je pred nedavnim lansiral na evropski in severno ameriški trg nakladalnik na kolesih Cat 950 GC. Nakladalnik 950 GC zagotavlja preverjeno zmogljivost in enostavno upravljanje z zanesljivostjo in trajnostjo po čemer so Cat stroji tudi poznani. Stroj ponuja izjemno vrednost, ki zagotavlja strankam dodatno izbiro, da se odločijo za najbolj ustrezen stroj za njihovo poslovanje. 950 GC je že dokazal svoje učinkovito delovanje v manj reguliranih državah glede emisij izpušnih plinov, sedaj pa je konfiguriran tudi tako, da izpolnjuje strožje emisijske standarde (Tier4 Final / EU Stage IV), ki veljajo za Severno Ameriko in Evropo. Nakladalnik Cat 950 GC je zelo primeren za delo v skladiščih, za t.i. delo »natovori in nosi«, natovarjanje na kamione in zbiralnike v kamnolomih ter rudnikih, ipd.

Prav tako pa je idealen partner na gradbiščih, ko gre za pripravo lokacije, zasipavanje, splošno čiščenje / odstranjevanje materiala, pripravo trene za polaganje cevi, manipuliranje z industrijskimi paletnimi vilicami ali delo z roko za ravnanje z različnimi materiali. Preizkušeno Cat Z-vpetje nakladalne roke na 950 GC prinaša odlične trgalne sposobnosti in izjemno silo zloma s uporabo serije Cat nakladalnih košar in hidravlike, ki samodejno zazna obremenitev in tako zagotavlja najbolj optimalen hidravlični pretok in pritisk, ki je potreben za izvedbo določene naloge. Poganja ga motor Cat C7.1 ACERT ™ z močjo 180 kW, ki je v skladu s Tier 4 Final/EU Stage IV standardi za emisije, s popolnoma avtomatskim in pasivnim sistemom regeneracije.

Najmanjši bager Kobelco že na evropskem trgu / Proizvajalec gradbene mehanizacije Kobelco Construction Machinery Europe (KCME) je v svojo ponudbo za prodajo na evropskem trgu, dodal svoj najmanjši bager. Gre za model SK08, ki ima operativno maso samo 1.035 kg in bi ga lahko opisali kot super-kompaktni mini bager, ki je idealen za delo v zaprtih prostorih, kot so stanovanjska območja v urbanih sredinah ali kot majhna pomoč večjim strojem pri rušenju stavb iz notranjosti. Mini bagri so ključnega pomena v Kobelco ponudbi, česar se proizvajalec dobro zaveda. Zato se je zavezal, da bo konstanto vlagal v razvoj in inovacije za to kategorijo strojev, da zagotovi čim večjo produktivnost. Zelo vitka zgornja konstrukcija mini bagra SK08 omogoča, da gre lahko skozi vrata in ozke prehode široke zgolj 700 mm. SK08 ima 725 mm velik polmer obračanja, v višino pa meri 305 mm. Poganja ga motor z močjo 7.7 kW, ki zagotavlja 10.0 kN kopalno silo, s katero lahko koplje do 2.830 mm v dolžino ter v globino 1.460 mm.

KAKOVOST KI SE SPLAČA! ZASTOPNIŠTVO ZA GRADBENO MEHANIZACIJO, PRODAJA PRIKLJUČKOV, REZERVNIH DELOV IN SERVIS GRADBENE MEHANIZACIJE

Tel.: +386 (0)5 368 1681, Fax: +386 (0)5 368 1682, Mob.: +386 (0)31 681 110, e-mail: cetin@dehkatrade.com 1-3_DEHKA TRADE_MSLO_0317.indd 1

www.dehkatrade.com 26.6.2017. 11:08:11

NOVICE

Novice Na mariborski gradbeni fakulteti je potekal posvet o betonu / Na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in prometno inženirstvo je 20. aprila potekal strokovni posvet Beton 2017. Na njem se želi ob manjših znakih konjunkture v Sloveniji obuditi strokovno razpravo o betonu kot gradbenem materialu, še posebej v štajersko-pomurski regiji. Združenje za beton Slovenije sicer organizira redne letne strokovne posvete o betonih, vendar je odzivnost poslovne in strokovne javnosti iz vzhodne Slovenije te posvete slaba. Pobudniki letošnjega posveta v Mariboru so bili Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, Združenje za beton Slovenije, Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor, povabilu k sodelovanju pa so se z navdušenjem odzvali Društvo arhitektov Maribor, Pomgrad in Lafarge Cement. Posvet je redek dogodek, ki povezuje širok spekter sodelujočih organizatorjev in naslavlja vse, ki se ukvarjajo z betonom. Beton je za vodo druga najpogosteje uporabljena snov na Zemlji.

Je nenadomestljiv material pri infrastrukturnih objektih, katerih število bo v prihodnosti samo še naraščalo.

S stališča razpoložljivih naravnih virov, ekonomičnosti in ekologije sploh nima konkurence. Porabi se ga skoraj trikrat več kot drugih gradbenih materialov skupaj. Glavne teme posveta so bile: Beton v mostogradnji, standardizacija betona, vidni beton, arhitekturno oblikovanje betona in inovativnost v izdelavi betona. Posvet je spremljala razstava o uporabi betona v umetnosti, in sicer na primeru betonskih skulptur v okviru Forma vive 67 in 86 v Mariboru. Prikazane so bile tudi fotografije skulptur, ki so vrhunski umetniški in tehnološki dosežek, ki je žal premalo opažen.

16 J U L I J 2 0 1 7

Celovita ponudba JCB strojev za premikanje materiala Stroji za premikanje materiala so ključni element za uspešno in produktivno delovanje kateregakoli podjetja, ki se ukvarja z recikliranje ali odpadki. Iz tega razloga je pravilna izbira stroja izjemno pomembna, saj se od njega pričakuje kar najbolj optimalno delovanje za tipične naloge na področju ravnanja z materialom. Stroji morajo zagotavljati visoko stopnjo varnosti, učinkovitosti in produktivnosti. Pri družbi JCB so na podlagi poglobljenega razumevanja zahtev strank, ki izhajajo iz delovnih okolji kot je ravnanje z odpadki in industrija recikliranja, vložili tekom let veliko razvoja, ki se sedaj nahaja v 35 JCB strojih pod oznako Wastemaster. Gre za eno najširših ponudb strojev na trgu gradbene mehanizacije, ki ponuja modele, ki so primerni za uporabo v katerikoli aplikaciji kjer je potreba po premikanju materiala. Sem sodijo najbolje prodajana JCB kombinirka, edini teleskopski viličar s protiutežjo, teleskopski nakladalnik, bagri na gosenicah, nakladalniki in bagri na kolesih.

Novi buldožer Cat D6T

Novi buldožer Cat D6T ponuja nov, popolnoma avtomatski menjalnik za optimizacijo delovanja, ki prinaša prihranek goriva tudi do 20 %, pri težkem delu in kar 30 % manjšo porabo pri lažjem delu. Popolnoma avtomatski buldožer je resnično enostaven za upravljanje – strojnik zgolj nastavi želeno hitrost vožnje medtem, ko štiristopenjski prenos hitrosti zagotavlja najbolj primerno moč za učinkovito delovanje. Novi buldožer poganja zelo varčen motor Cat C9.3 ACERT ™, ki je v skladu z EU Stage IV, z močjo 161 kW. Ima integrirano Cat Connect GRADE tehnologijo, ki omogoča, da je delo bolj učinkovito in bolj natančno opravljeno. S buldožerjem D6T imajo kupci na izbiro širok spekter tehnologij, da izberejo in opremijo svoj buldožer kar se, da najbolje za delo v izbrani aplikaciji. Tehnologije, ki so na voljo segajo od enostavnih kazalnikov do popolnoma tovarniško vgrajenega GPS-a, vse pa je podprto s strani Caterpillarja in zastopnikov Cat mehanizacije.

Hyundai bagri od 14 do 30 ton z opcijo dvojne roke Proizvajalec gradbene mehanizacije Hyundai je med svoje najbolje prodajane opcije opreme, vključil dvodelno bagrsko roko. Od kar ta opcija omogoča, da lahko bager dela z večjim dosegom, hkrati pa ohranja možnost za zmanjšanj prednji del, je ta opcija čedalje bolj želena pri gradbenih podjetjih za gradnjo cest, urejanje komunalne infrastrukture, gradnji stanovanjskih območji ipd. Iz tega razloga sta sedaj na voljo dva največja Hyundai hidravlična bagra HX260 L / HX300 L, z opcijo dvodelne roke v dveh izvedbah šasije (ozki in široki); vsa podvozja so zasnovana kot LC, od kar je to standardno podvozje, ki ga Hyundai ponuja za Evropo.

[ 3 2 0 17

]

Liebherr načrtuje nov center za razvoj in demonstracijo Liebherr-Hydraulikbagger GmbH ima v načrtih izgradnjo centra za testiranje in predstavitvenega prostora v skupni površini 12.68 ha. Ključni poudarek bo na 19.2 m visoki dvorani za testiranje. Vsi prototipi bodo v prihodnje v tem novem centru, izdelani, preizkušeni in optimizirani. Vrata, ki bodo merila v višino 13 m bodo omogočila vstop in izstop popolnoma sestavljenim strojev med katerimi bodo tudi veliki pristaniški stroji in stroji za premikanje materiala. Testno okolje bo prav tako zgrajeno z namenom izboljšav na komponentah, ki so vgrajene v stroje. Upravna zgradba, ki bo tudi del tega novega centra bo nudila prostor za 100 sodobnih delovnih mestih na štirih nadstropjih. V teh prostorih se bodo pripravljali praktični testi in ocenjevanja ter vsa pripadajoča dokumentacija. Zasnova preskusnega poligona bo vključevala poleg različnih izkopnih objektov za zemeljska dela in industrijske stroje, poligon za merjenje hrupa, ki bo omogočil ocenjevanje in optimizacijo emisije hrupa. Poligon bo imela tudi cca 900 m dolgo progo z naklonom in različnimi zahtevnimi in nekakovostnih tereni za testiranje strojev na cesti. Da bi morebitne nove stranke, kot tudi obstoječe stranke, bolje razumele načela delovanja strojev, je v načrtih tudi izgradnja prostora za demonstracije strankam, usposabljanje in prodajo.

Novi Doosanov stroj za premikanje materiala s 5 % prihrankom goriva / Novi Doosan DX210WMH-5 stroj za premikanje materiala na kolesih, je idealen stroj za delo na deponijah in reciklažni industriji. Njegove ključne karakteristike so učinkovitejša poraba goriva, vsestranskost in produktivnost. Zasnovan je za delo v različnih okoljih kjer je potreba po premikanju različnega materiala kot so deponije, obrati za recikliranje, centri za ravnanje z odpadki ipd. Zasnovan je na že preizkušenem Doosanovem bagru, opremljen s tovarniško standardno hidravlično kabino, ki nudi večjo preglednost nad delovnim območjem. Ravna roka za natovarjanje ima izboljšan doseg in višino dviga, kar omogoča boljše odlaganje materiala. Roka ima tudi izboljšan grabež in magnet za premikanje materiala v/ iz kontejnerjev, kamionov in vagonov. Funkcija, kot je dvojna-cilindrična roka, zagotavlja odlične dvižne zmogljivosti. DX210WMH-5 omogoča enostavno upravljanje ravnovesja med porabo goriva in močjo stroja, s prilagoditvijo delovnim pogojem na podlagi izbire štirih načinov delovanja (Power+ mode, Power mode, Standard mode in Economy mode).

MOBILNA IN STACIONARNA OPREMA ZA DROBLJENJE IN SEJANJE SWISS MADE

GIPO AG Kohlplatzstrasse 15, CH-6462 Seedorf T +41 41 874 81 10, F +41 41 874 81 01 Mile Krznaric‘, M +41 79 235 58 68 mile.krznaric@gipo.ch

VSE ZA KAMNOLOME IN RECIKLIRANJE NA ENEM MESTU – GIPO AG Vec informacij na www.gipo.ch

NOVICE

Novice Novi Hyundai center za evropski trg / Proizvajalec gradbene mehanizacije Hyundai Construction Equipment je močno zavezan k rasti, zato si je za letos zadal postavitev centra za pokrivanje evropskih kupcev. Centr za pokrivanje evropskih kupcev bo pozicioniran Tessenderlu v Belgiji, njegova vrednost pa znaša 30 milijonov evrov. Z njo naj bi Hyundai povečal svoje uspešno poslovanje v Evropi. Nov sedež bo zgrajen na 81.000 m² veliki površini in bo vključeval nove prostore za upravo družbe, novo skladišče, objekt za usposabljanje, dvorano za dogodke in razstavni prostor.

Ta novi objekt je odličen korak naprej za evropski del poslovanja. Strategija Hyundaja za evropski trg za leto 2017, je osredotočenje na program in ponudbo mini bagrov in nakladalnikov, ki delujejo v industriji recikliranja in ostalih z njo neposredno povezanih panogah. Iz družbe tudi sporočajo, da kljub temu, da so proizvajalec, ki v prvi vrsti proizvaja mehanizacijo in opremo za gradbeništvo, bo letos tudi ena izmed prioritet poslovanje na področju trga viličarjev, s poudarkom na težkih dizelskih viličarjih in viličarjih za delo v skladiščih.

Velika naložba nemškega Fraporta na ljubljanskem letališču Po dveh letih proučevanja se je lastnik ljubljanskega letališča odločil za naložbo v nov terminal; zgradili ga bodo za 16 milijonov evrov - precej skromneje od starih načrtov.Od danes naprej sta za ljubljansko letališče v uporabi dve blagovni znamki: Fraport Slovenija, s tem bodo označevali korporativne zadeve in Ljubljana Airport za označevanje letališča. Še vedno ostaja v uporabi tudi ime Letališče Jožeta Pučnika, ki pa ni blagovna znamka, temveč ime, določeno z odlokom vlade iz leta 2007. Preimenovanje brniškega letališča v Fraport Slovenija je v skladu s strategijo nemške skupine Fraport, ki upravlja frankfurtsko letališče, poleg tega pa tudi letališča v Grčiji, Bolgariji, Rusiji in drugod po svetu, skupaj gre za 24 letališč. Nov potniški terminal bo odprt pomladi leta 2020. To pomeni, da lahko v prihodnjih treh letih na Brniku ob prometnih konicah pričakujemo ozka grla. Zmogljivost letališča je zdaj približno 500 potnikov na uro v odhodu, z novim terminalom bodo to število povečali na 1.280 potnikov na uro. Letališče bo povečano za dodatnih 8.700 kvadratnih metrov, zdaj je na Brniku na voljo 13 tisoč kvadratnih metrov terminala. Na voljo bo 22 okenc za prijavo, dodali bodo pet linij za varnostne preglede in povečali sortirnico prtljage, število izhodov pa bodo povečali na 14.

Prvi železniški prehod na plavajočem mostu Ameriška družba Sound Transit, ki deluje na področje avtobusnega in železniškega prevoza, naj bi v začetku letošnjega poletja pričela z gradnjo projekta vrednega 3,7 milijarde USD. Pri projektu gre za izgradnjo hitre železniške povezave za dnevne potrebe prebivalcev mesta Seattle. Povezava bo potekla preko jezera Washington, dolga 22 km in bo prva na svetu zgrajena na plavajočem mostu. Za premagovanje gradbenih izzivov, ki jih ta povezava vsekakor prinaša, so inženirji podjetja Sound Transit zasnovali takšen most, ki stoji na celi vrsti ležajev in plošč, ki omogočajo, da se most premika v skladu s spreminjajočo se gladino vode in ostalimi gibanji, ki nastajajo pri obremenitvah mostu. Železniška povezava naj bi v celoti bila predana prometu do leta 2023.

Zastopništvo in prodaja: novi in rabljeni nakladalniki, bagri, prikolice, rezervni deli in olja ter priključki

YANMAR, ATLAS, MUSTANG, HKL BAUMASCHINE, BLOMENRÖHR, CANGINI BENNE in WINKELBAUER

GMM, Marijan Fujan, s. p. | Hraše 5, 1216 Smlednik | +386 (0)40 225 086 | www.gmmustang.si | www.yanmar.si 1-4_MUSTANG_MSLO_0317.indd 1

26.6.2017. 11:04:48

www.mineral-revija.si

Edini pravi naslov, ko gre za rudarstvo in gradbeništvo!

rudarstvo in gradbena oprema eksploatacija obdelava kamna industrija gradbenega materiala cestogradnja eksplozivi projektiranje beton asfalt vrtanje opaži in gradbeni odri gradbena vozila enote za generiranje energije merilne naprave

Naročite se na revijo Letna naročnina za revijo Mineral (6 številk): 35 € (DDV in poštnina za Slovenijo vključena)

Oddelek za naročnino: Business Media d.o.o., Ljubljana, tel./fax.: +386 1 518 11 25, e-pošta: info@bmslovenia.si

NA

REPORTAŽA

BAGER EXPO 2017

Uspešen zaključ mehanizaci

REVIJA MINERAL JE ORGANIZIRALA MED 21. IN 22. APRILOM DINAMIČNO RAZSTAVO GRADBENE MEHANIZACIJE IN OPREME: BAGER EXPO 2017 NA POLIGONU AMZS CENTRA VARNE VOŽNJE, VRANSKO.

O

biskovalci razstave so med 30 razstavljavci, imeli možnost pogledati in preizkusiti vso najnovejšo opremo vodilnih svetovnih znamk na področju gradbene opreme, mehanizacije in tudi gospodarskih vozil. V okviru dogodka pa je bilo moč tudi preizkusiti stroje na demo poligonu.

20 J U L I J 2 0 1 7

[ 3 2017

]

A POLIGONU AMZS CENTRA VARNE VOŽNJE JE V APRILU POTEKAL ŽE DRUGI BAGER EXPO

[

3 2017

]

JULIJ 2017

21

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

ček 2. razstave gradbene ije in opreme Bager Expo

BAGER EXPO 2017

NA

REPORTAŽA

Na razstavi Bager Expo je razstavljalo tudi podjetje 7-trade d.o.o. iz Ljubljane, ki je ekskluzivni zastopnik v Sloveniji za japonsko blagovno znamko mini bagrov Takeuchi. Eden izmed razstavnih eksponatov je bil tudi novi 16 tonski midi bager TB2150.

MKB Center, ki je zastopnik enega najuspešnejših razstave p

Ro-Tehnologija d.o.o., zastopa gradbeno opremo skupine Wirtgen Group, ki združuje priznane nemške blagovne znamke: Wirtgen, Hamm, Kleemann, Vögele in Benninghoven, se je predstavila s frezo za rezkanje asfalta Wirtgen WR250, finišerjem Vögele S-1300-3i in valjarjema Hamm HD14VV in Hamm HD14VT.

Zastopnik Volvo gradbene mehanizacije, podjetje Balavto iz Ajdovščine, je na razstavi postavilo na ogled: bager Volvo ECR88D, nakladalnik Volvo L180H in mini nakladalnik Volvo L30G. Na demo poligonu pa so lahko obiskovalci preizkusili: bager goseničar Volvo EC220E in bager na gumi kolesih Volvo EWR150E. 22 J U L I J 2 0 1 7

[ 3 2017

]

A POLIGONU AMZS CENTRA VARNE VOŽNJE JE V APRILU POTEKAL ŽE DRUGI BAGER EXPO

[

3 2017

]

JULIJ 2017

23

-

KP Motor d.o.o. iz Ljubljane, ki je na slovenskem gradbenem trgu prisotno že od leta 1999 z namenom zastopanja širokega programa gradbene in industrijske mehanizacije podjetja Liebherr, je na svojem razstavnem prostoru poleg bagrov Liebherr, predstavilo stroj za izdelavo bankin znamke Hydrog in delovne priključke za redčenje rastja in rastlinja znamke Westtech.

m i n e r a l

Podjetje Kotech je novi zastopnik gradbene mehanizacije znamke Kobelco za Slovenijo. Na razstavi je predstavilo štiri bagre Kobelco na gosenicah po katerih je največ povpraševanja.

r e v i j a

.

s i

h proizvajalcev mini in midi gradbene mehanizacije - Kubota, je obiskovalcem predstavil široko ponudbo najnovejših modelov bagrov Kubota in nakladalnik.

BAGER EXPO 2017 REPORTAŽA

Na razstavnem prostoru podjetja Dehkatrade Cetin d.o.o. iz Ajdovščine, so bili razstavljeni ključni stroji in oprema, ki jih podjetje zastopa: bager Ariman, priključki in kladiva MTB, bager ter kombinirka znamke HIDROMEK.

Podjetje Globex s.r.l. iz Logatca je razstavo Bager Expo izkoristilo za pr Case, s poudarkom na mini in midi kategoriji. Ob tem pa so predstavili beton znamke CIFA.

Podjetje Mamut servis d.o.o. je na razstavnem prostoru predstavilo najbolj prodajane drobilne in sejalne žlice italijanskega proizvajalca MB Crusher, ki jih sedaj že nekaj let uspešno zastopa za Slovenijo.

24 J U L I J 2 0 1 7

Sigma je na svojem razstavnem prostoru obiskovalcem pokazalo svojo pest bo gradbene mehanizacije in opreme vodilnih znamk kot so: Bobcat, Doosan Montabert, Yanmar – Light Boy, Sima, 3V – Trevi Benne, Winkelbauer,... [ 3 2017

]

Skalar iz Medvod je na razstavi Bager Expo uspešno predstavilo dva stroja belgijskega proizvajalca Keestrack in sicer, grobo sejalnico K3 (Combo) in mobilni udarni drobilec R3 (Destroyer 1011).

redstavitev gradbenih strojev tudi mešalec in črpalko za

tro ponudn, Yanmar,

[

3 2017

]

JULIJ 2017

25

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

Podjetje TERRA JCB, d.o.o. v Sloveniji že več kot 20 let uspešno zastopa gradbeno mehanizacijo znamke JCB. Na svojem razstavnem prostoru je predstavilo širok repertoar svoje ponudbe s poudarkom na midi kategoriji strojev, po katerih je trenutno največ povpraševanja.

STROKOVNA INFORMACIJA

ANALIZA TRGA GRADBENIŠTVA

K R I Z E V G R A DB ENIŠ TV U J E P OČ A S I KON E C, S TE M PA PRIH AJAJO N OVI IZ Z IV I

Prerod

nepremičninskega trga

RAST ŠTEVILA PRODANIH NEPREMIČNIN JE DALA ZALET GRADBINCEM, OBRTNIKOM PA TUDI TRGOVCEM S TEHNIČNIM BLAGOM. PRI ČASNIKU FINANCE SO ZA MNENJE O PONOVNEM ZAGONU SLOVENSKEGA ­GRADBENIŠTVA POVPRAŠALI NEKAJ VODILNIH IZ TE PANOGE. VIR Finance

Martin Čavž, direktor gradbene zadruge Zora

»Letos je čutiti, da se položaj popravlja.

Povpraševanja je več, pripravimo več ponudb.

A hkrati se je s krizo zgodilo to, da je na našem področju, specializirani smo za krovstvo, na trgu več igralcev. Zdaj so podjetja, ki so imela vse za gradnjo, med svojo ponudbo dodala tudi streho, mi pa svoje dejavnosti ne širimo, tu je naša težava. Tudi pritiski na cene so zelo veliki. Kupci so veliko bolj izobraženi, želijo največ za najnižjo ceno. Za vsakega kupca se je treba potruditi. Kriza se počasi končuje, a prihajajo novi izzivi. Smo daleč od časov, kakršni so bili pred krizo.«

Stanko Srša, predsednik zadruge Dolinka inženiring iz Beltincev

»Razmere so, vsaj na našem koncu Slovenije, katastrofalne. Lani smo že imeli izgubo. Delati moramo v svoj minus, če želimo imeti delo.

Delajo se manjše stvari, denimo kakšna ener-

26 J U L I J 2 0 1 7

getska prenova. Uspelo nam je dobiti gradnjo nekega prizidka, ker smo ponudili tisoč evrov manj kot drugi najcenejši ponudnik, s to ponujeno ceno ne bomo imeli nobenega dobička, a drugače ne gre, pomembno je delati, da imamo denimo reference. Je pa težko konkurirati nizkim cenam, ki jih ponujajo podjetja iz osrednje Slovenije.«

Viktor Dolinšek, direktor Komunalne gradnje Grosuplje

»Se dogaja, kažejo se neka znamenja okrevanja, tudi cene storitev gredo navzgor. Manj je tudi konkurence med gradbenimi podjetji, manj je potenciala, kot ga je bilo pred leti, nekateri so zaprli svojo dejavnost, nekateri so se zmanjšali. Zato je tudi manj ponudb tistih, ki so šli pod ceno. Mislim, da bo v pol leta do leta dni pomanjkanje na področju operative, manjkali bodo ljudje za izvedbo del. Gremo iz ene skrajnosti v drugo. Mi sicer nadaljujemo kohezijske projekte, tudi nekatere nepremičninske projekte, tudi visoke gradnje potrebujejo do-

ločena vodovodna dela, direkcija za ceste je razpisala 200 milijonov evrov na cestnem programu. Vse to je kot nekakšen val, ko gre kriza, se gre iz ene skrajnosti v drugo.«

Ivan Cajzek, direktor GIC gradnje

»Pozitivno razpoloženje se občuti, in to zaradi majhnosti trga po celotni državi. Razloge za rast povpraševanja po gradbenih storitvah vidim v splošni gospodarski rasti, višji dodani vrednosti, ki se ustvarja v gospodarstvu, pa tudi dostopnosti sredstev bank ob nizkih obrestnih merah. Hkrati bi opozoril, da je pred tem skoraj desetletje bilo prisotno odlašanje s tovrstnimi investicijami. Ob rasti povpraševanja po gradbenih storitvah bi lahko prišli v položaj, ko se bo izkazalo, da je slovenski gradbeni sektor po krizi premajhen, da bi izpolnil domače potrebe. Tako velika nihanja so za dejavnost težava.«

Samo Kupljen, direktor družbe Bauhaus Slovenija

»Vsekakor se potrošniški optimizem pozna pri poslovanju, je bolje kot prejšnje leto, končno oceno pa bi lahko dal maja, saj so bila spomladi velika vremenska nihanja. Več se proda izdelkov tako za notranja kot za zunanja dela, najbolj, z dvomestno številko, pa raste prodaja vrtnega pohištva. Boljša prodaja, za okoli deset odstotkov, je tudi v razredu srednje- in visokocenovnih izdelkov, nizkocenovni, ki še vedno prinese glavnino prihodkov, pa je stabiliziran.«

[ 3 2 0 17

]

IDEALNI PARTNER ZA VAŠE DELOVIŠČE

GLOBEX S.R.L., Podružnica v Sloveniji, IOC ZAPOLJE I/7, 1370 Logatec - SLOVENIJA Tel.: +386 1 7509295, logatec@globexgroup.eu, www.globexgroup.eu 1-2_GLOBEX_MSLO_0317.indd 1

20.6.2017. 15:17:21

TOP 100

GLAVNA DEJAVNOST

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2016 (EUR)

CELOTNI PRIHODKI 2016 (EUR)

KRAJ

IME DRUŽBE

GRADBENA PODJETJA

Gradbeništvo (SKD F)

1. POMGRAD d.d.

Murska Sobota

110.158.555

1.118.641

409 F 41.200

2. CGP, d.d.

Novo mesto

93.345.276

4.128.074

336 F 42.110

3. KOLEKTOR KOLING d.o.o.

Idrija

76.337.528

3.222.344

99 F 43.290

4. KOLEKTOR CPG d.d.

Nova Gorica

71.619.914

1.812.669

410 F 42.110

5. GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA d.d. Kranj

53.274.968

1.298.245

268 F 42.110

6. STRABAG d.o.o.

Ljubljana

40.779.898

2.690.537

125 F 41.200

7. GVO, d.o.o.

Ljubljana

40.099.415

2.119.926

409 F 43.990

8. GH HOLDING d.d.

Ljubljana

38.686.687

4.172.807

17 F 41.200

9. SŽ - ŽGP LJUBLJANA, d.d.

Ljubljana

32.258.466

2.035.249

286 F 42.120

10. REFLEX GORNJA RADGONA d.o.o.

Gornja Radgona

29.587.796

-3.402.044

344 F 43.390

11. VOC Celje d.d.

Celje

29.001.091

188.515

317 F 42.110

12. GIC GRADNJE d.o.o.

Rogaška Slatina

28.507.651

573.267

90 F 41.200

13. CP PTUJ d.d.

Ptuj

24.708.430

1.099.064

209 F 42.110

14. KPL d.o.o.

Ljubljana

23.881.418

519.746

299 F 42.110

15. HC HIDROMONTAŽA d.o.o.

Maribor

23.876.136

1.837.337

21 F 42.990

16. REMONT d.d.

Celje

21.531.670

309.947

138 F 41.200

17. CPK d.d.

Koper

20.749.845

494.974

282 F 42.110

18. STRABAG AG

Ljubljana

20.699.740

1.837.257

0 F 42.110

19. IMP PROMONT d.o.o.

Ljubljana - Črnuče

20.583.425

596.312

99 F 43.220

20. ENERGOPLAN d.d.

Ljubljana

19.238.578

-177.903.520

0 F 41.200

21. MAKRO 5 GRADNJE d.o.o.

Koper - Capodistria

18.721.696

306.842

62 F 41.200

22. VARIS LENDAVA d.o.o.

EURO - ASFALT d.o.o. Sarajevo 23. podružnica Slovenija 24. KOMUNALNE GRADNJE d.o.o.

Lendava - Lendva

18.610.742

997.391

214 F 43.990

Maribor

16.827.676

65.576

11 F 41.200

Grosuplje

16.675.448

764.373

113 F 42.210

25. TRIMO MSS d.d.

Trebnje

16.587.969

1.082.520

9 F 41.100

26. HIDROTEHNIK d.d.

Ljubljana

16.181.806

352.438

144 F 42.910

27. RM VUK d.o.o.

Ptuj

15.358.777

878.379

365 F 43.290

28. PET-PROM d.o.o.

Maribor

15.234.305

253.373

13 F 43.220

29. CGP - GRADNJE d.o.o.

Novo mesto

14.577.090

25.201

129 F 41.200

30. POMGRAD - CP d.d.

Beltinci

13.747.578

349.263

98 F 42.110

31. AGM NEMEC d.o.o.

Laško

13.053.177

676.135

135 F 42.990

32. SGP GRADITELJ d.d.

GP KRK d.d., 33.

Podružnica za gradnjo v Sloveniji 34. MATJAŽ d.o.o.

Kamnik

12.058.953

340.300

79 F 41.200

Ljubljana

11.700.222

55.033

3 F 42.110

Petrovče

11.333.821

503.656

50 F 43.320

35. TAMES d.o.o.

Ptuj

11.111.863

126.860

85 F 43.220

36. TRIDANA d.o.o.

Ljubljana

11.063.284

6.903.035

3 F 41.100

37. K.TIVOLI d.o.o.

Ljubljana - Črnuče

11.045.128

-26.838

0 F 41.100

38. ASFALTI PTUJ d.o.o.

Ptuj

11.008.416

-302.834

69 F 42.110

39. RGP d.o.o.

Velenje

10.877.165

41.840

107 F 43.990

40. KOVINAR - GRADNJE ST d.o.o.

Jesenice

10.357.019

410.029

48 F 41.200

41. GREENBAY TIVOLI d.o.o.

Koper

10.253.851

-2.204

0 F 41.200

42. ELCOM, d.o.o.

Ljubljana

10.069.145

831.949

34 F 43.210 148 F 42.220

43. TELEG-M d.o.o.

Ljubljana - Črnuče

9.764.973

16.656

44. MIJAKS-M d.o.o.

Ljubljana

9.412.315

29.119

0 F 41.100

45. PC KOMENDA d.o.o.

Komenda

8.881.692

-4.911.246

1 F 41.100

46. AS - PRIMUS d.o.o.

Cerknica

8.429.256

300.069

17 F 41.200

47. KOP BREŽICE d.d.

48. KM INŠTALACIJE d.o.o.

Brežice Škofja vas

8.419.006 8.167.444

3.969 305.404

88 F 42.110 44 F 43.220

49. BAPA d.o.o.

Velenje

8.155.657

110.295

294 F 41.200

8.047.211

147.858

69 F 42.990

50. KOMUNALA SLOVENSKE GORICE d.o.o. Lenart v Slov. goricah

28 J U L I J 2 0 1 7

100 na

podjetij v gra

[ 3 2017

]

seznam podjetij po prihodku v letu 2016

3 2017

]

GLAVNA DEJAVNOST

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2016 (EUR)

53. ISM VUZEM d.o.o.

Zavrč

7.673.663

211.761

174 F 43.990

54. VGP DRAVA PTUJ d.o.o.

Ptuj

7.473.713

438.214

100 F 42.910

55. ROLTEK d.o.o.

Dob

7.460.880

239.758

72 F 43.320

56. ELMONT BLED d.d.

7.391.505

663.713

44 F 43.290

7.373.231

121.165

18 F 42.990

58. EPC MONT d.o.o.

Zgornje Gorje Brezovica pri Ljubljani Ptuj

7.359.152

239.743

87 F 43.220

59. KLIMA PTUJ d.o.o.

Ptuj

7.311.757

185.439

28 F 43.220

60. MP PTUJ d.o.o.

Ptuj

7.302.885

166.717

108 F 43.290

61. PRENOVA - GRADBENIK d.o.o.

Ljubljana - Šentvid

7.130.563

181.673

58 F 42.210

62. CBE d.o.o.

Ljubljana

7.110.038

412.824

15 F 41.100

63. KIT-AK d.o.o.

Rogaška Slatina

6.819.314

323.793

46 F 42.990

64. SCHINDLER SLOVENIJA d.o.o.

Ljubljana

6.649.106

322.304

41 F 43.290

65. NOVOMONT d.o.o.

GRADBENO PODJETJE DRAVA, 66. d.o.o.

67. ANDREJC d.o.o.

Novo mesto

6.636.748

69.236

33 F 43.220

Ptuj

6.619.777

235.537

4 F 41.100

Šoštanj

6.539.048

231.238

29 F 43.120

68. ALVA d.o.o.

Velika Loka

6.441.527

208.396

6 F 41.100

69. GES d.o.o.

Celje

6.357.678

154.978

8 F 41.100

70. ELMONT d.o.o.

Krško

6.295.746

1.266.471

50 F 43.210

71. KOSTMANN d.o.o.

Slovenj Gradec

6.232.709

-75.836

25 F 42.110

72. GRATEL d.o.o.

Kranj

6.220.218

612.879

31 F 42.220

23. MAPRI PROASFALT d.o.o.

Ljubljana

6.148.857

174.103

30 F 42.110

74. LAVACO d.o.o.

Ljubljana

6.115.441

127.600

43 F 42.110

75. TENZOR d.o.o.

76. EUROLUX d.o.o.

Ptuj

6.061.992

282.342

49 F 43.210

Ljubljana

6.050.290 -3.912.556

77. KOREKTBAU d.o.o.

Velenje

5.985.161

78. GMI d.o.o.

Slovenske Konjice

5.890.565

49.170

38 F 43.990

79. NANOMONT d.o.o.

Maribor

5.875.471

274.523

114 F 41.200

57. DUOL d.o.o.

33.005

55 F 43.210 161 F 41.200

80. AG-MONTAŽA d.o.o.

Celje

5.821.127

1.376.127

115 F 43.990

81. KREVZEL INSTALACIJE d.o.o.

Šoštanj

5.794.305

56.398

32 F 43.220

82. KARBA MGE d.o.o.

Ljutomer

5.748.489

982.680

46 F 43.390

83. PRANGL d.o.o.

Hoče

5.479.729

239.796

33 F 43.990

84. BIOMASA d.o.o.

Luče

5.478.945

174.477

12 F 43.220

85. BBA GRADNJE d.o.o.

Ljubljana

5.462.173

2.421

161 F 43.390

86. MKV d.o.o.

Ptuj

5.444.412

254.018

104 F 42.220

87. ARMAT d.o.o.

Krmelj

5.413.855

166.026

23 F 43.990

88. SGD STRDIN d.o.o.

Lovrenc na Pohorju

5.319.181

36.273

31 F 43.990

89. EUROLUX INŽENIRING d.o.o.

Ljubljana

5.206.687

15.536

1 F 43.390

90. MARKOMARK NIVAL d.o.o.

Videm pri Ptuju

5.092.145

125.122

2 F 41.200

91. ELEKTROMONTAŽA d.d.

Ljubljana

5.076.849

319.557

27 F 43.210

92. ESOT-INVEST d.o.o.

Celje

5.064.336

126.285

54 F 42.990

93. SLEMENŠEK d.o.o.

Ravne na Koroškem

5.061.802

63.892

74 F 42.110

94. MAP-TRADE d.o.o.

Slovenska Bistrica

4.965.207

84.002

25 F 43.990

95. STOPAR PGM d.o.o.

Ajdovščina

4.928.987

89.159

49 F 43.990

96. P.E.R.T.O. MS d.o.o.

Ljubljana

4.900.239

40.069

1 F 43.990

97. STINAKO d.o.o.

98. ENERGOMONT d.d.

Maribor Ljubljana - Črnuče

4.885.695 4.851.835

214.534 391.858

58 F 43.220 41 F 43.210

99. NGD d.o.o.

Ljubljana

4.843.263 -1.009.712

Ljubljana

4.820.118

100. UKRAS-AG d.o.o.

[

CELOTNI PRIHODKI 2016 (EUR)

14 F 42.110 1 F 42.110

245.253

h r

U

redništvo revije Mineral je v sodelovanju s podjetjem za poslovne in bonitetne informacije Bisnode d.o.o., pripravilo pregled vodilnih podjetij v gradbenem sektorju v Sloveniji za preteklo leto. Podjetja so razvrščena po skupnih prihodkih na podlagi predloženih računovodskih izkazov za leto 2016 glede na dejavnost določeno po SKD. Na prvih deset mest so se uvrstila podjetja, ki so že nekaj let zapored, po stabilizaciji razmer po krizi, ključni igralci na področju gradbeništva in pri izvajanju večjih gradbenih projektov v Sloveniji (Pomgrad, CGP, Kolektor, Gorenjska gradbena družba, Strabag, GVO, GH Holding, ....).

258.118 69.208

.

Powered by

7.834.969 7.727.133

c o m

Redakcija

Žalec Dekani

7 F 41.200

.

OBDELAVA

51. REMONT NG d.o.o.

52. VOLNIK d.o.o.

93 F 41.200

JULIJ 2017

29

m i n e r a l

seznam podjetij je izdelan po kriteriju registrirane dejavnosti (skd f) in skupnih prihodkov v letu 2016.

KRAJ

adbeništvu

IME DRUŽBE

jvečjih

Gradbeništvo (SKD F)

GLAVNA DEJAVNOST

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2016 (EUR)

CELOTNI PRIHODKI 2016 (EUR)

KRAJ

IME DRUŽBE

GRADBENAGRAD. INDUSTRIJA PODJETJA MATERIALA TOP 100

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (SKD C23)

1. KNAUF INSULATION d.o.o.

Škofja Loka

110.853.393

7.141.435

406 C 23.990

2. SWATYCOMET d.o.o.

Maribor

80.206.875

4.268.838

825 C 23.910

3. SILKEM d.o.o.

Kidričevo

60.755.673

3.953.869

187 C 23.990

4. STEKLARNA HRASTNIK d.o.o.

Hrastnik

55.191.490

6.054.885

613 C 23.130

5. SALONIT ANHOVO d.d.

Deskle

50.180.626

4.439.441

193 C 23.510

6. URSA SLOVENIJA d.o.o.

Novo mesto

26.870.545

1.241.414

116 C 23.140

7. MINERALKA d.o.o.

Cerknica

16.642.198

1.863.823

77 C 23.990

8. MARMOR HOTAVLJE d.o.o.

Gorenja vas

14.504.933

1.210.022

119 C 23.700

9. TONDACH SLOVENIJA d.o.o.

Križevci pri Ljutomeru

14.193.054

533.659

78 C 23.320

10. ERTL GLAS STEKLO d.o.o.

Ribnica

10.487.344

308.005

78 C 23.110

11. ARMETON d.o.o.

Sežana

10.461.916

268.395

81 C 23.690

12. POMGRAD - TAP d.o.o.

Murska Sobota

8.606.753

318.644

16 C 23.990

13. ETERNIT SLOVENIJA d.o.o.

Deskle

8.514.355

-269.923

112 C 23.650

14. OBLAK COMMERCE d.o.o.

KNAUF INSULATION CUSTOMIZED 15.

SOLUTIONS d.o.o.

16. KOGRAD IGEM d.o.o.

Logatec

8.160.676

51.057

32 C 23.610

Ajdovščina

7.964.947

669.981

14 C 23.990

Šentjanž pri Dravogradu

7.517.700

20.202

89 C 23.610

17. BRAMAC STREŠNI SISTEMI d.o.o.

Škocjan

7.407.114

261.167

60 C 23.610

18. XELLA POROBETON SI d.o.o.

Kisovec

7.175.761

879.383

46 C 23.610

19. IGM ZAGORJE d.o.o.

Zagorje ob Savi

7.109.388

485.611

21 C 23.520

20. GORIŠKE OPEKARNE d.d.

Renče

6.571.834

134.150

56 C 23.320

21. TLAKOVCI PODLESNIK d.o.o.

Maribor

6.176.878

244.017

50 C 23.610

22. TERMOGLAS d.o.o.

Boštanj

6.049.293

78.019

46 C 23.120

23. WIENERBERGER d.o.o.

Ormož

5.691.052

283.994

44 C 23.320

24. ECOBETON d.o.o.

Prebold

5.557.345

942.839

44 C 23.630

25. ASFALT KOVAČ d.o.o.

Planina pri Sevnici

5.230.764

294.831

33 C 23.990

26. ROKAVA d.o.o.

Dekani

5.183.751

1.097.714

12 C 23.630

27. IAK d.o.o.

ZAGORJE-TEHNOBETON d.d., 28. podružnica v Sloveniji 29. TAČ d.o.o.

Kresnice

5.125.218

604.462

47 C 23.520

Središče ob Dravi

4.730.620

15.057

0 C 23.610

Ljubljana - Črnuče

4.629.723

329.694

8 C 23.990

30. MARMOR SEŽANA d.d.

Sežana

4.552.712

392.983

55 C 23.700

31. DUŠAN KUHAR s.p.

Cerkvenjak

4.469.175

124.381

16 C 23.630

32. SCHIEDEL d.o.o.

Prebold

4.392.923

-29.567

42 C 23.610

33. BETONTRADE d.o.o.

Ljubljana

4.013.567

244.210

9 C 23.690

34. RC eNeM d.o.o.

Zagorje ob Savi

3.830.287

18.214

37 C 23.440

35. ISOMAT d.o.o.

Mežica

3.804.838

166.407

45 C 23.990

36. MINERAL d.o.o.

Preserje

3.784.375

-370.892

57 C 23.700

37. RESNIK JANEZ s.p.

Leskovec pri Krškem

3.652.140

165.279

36 C 23.120

38. PROJEKT BETON d.o.o.

Ljubljana

3.577.336

9.509

23 C 23.630

39. EKW - KREMEN d.o.o.

TOVARNA ASFALTA KIDRIČEVO 40. d.o.o.

41. CEMENTNI IZDELKI GOREC d.o.o.

Šentjernej

3.471.772

175.073

13 C 23.200

Kidričevo

3.321.866

324.698

5 C 23.990

Velika Loka

3.060.286

227.149

19 C 23.610

42. BORDAX d.o.o.

Ljubljana - Dobrunje

3.050.519

12.486

12 C 23.630

43. OGM-BI d.o.o.

Vrhnika

2.807.217

93.585

9 C 23.200

44. IGM SAVA d.o.o.

Leskovec pri Krškem

2.719.423

84.505

32 C 23.610

45. ZOBEC d.o.o.

Šmarje - Sap

2.706.843

732.879

16 C 23.610

46. EKAMANT d.o.o.

Miren

2.511.813

-43.483

15 C 23.910

47. KAMNOSEŠTVO ŽUNKO d.o.o.

48. PGM HOTIČ d.o.o.

Pragersko Litija

2.334.608 2.207.852

188.819 -70.586

19 C 23.700 29 C 23.610

49. TRGOVINA G7 d.o.o.

Ljubljana

2.115.977

41.910

4 C 23.610

50. KAMNOLOM VERD d.o.o.

Vrhnika

2.071.328

15.293

21 C 23.990

30 J U L I J 2 0 1 7

100 na

proizvajalce

U

redništvo revije Mineral je v sodelovanju s podjetjem za poslovne in bonitetne informacije Bisnode d.o.o., pripravilo pregled najmočnejših podjetij, ki ukvarjajo s proizvodnjo gradbenega materiala. Podjetja so razvrščena po skupnih prihodkih na podlagi predloženih računovodskih izkazov za leto 2016 glede na dejavnost (SKD C23). Prvih deset mest si delijo več ali manj podjetja, ki so že nekaj let vodilna pri proizvodnji gradbenih materialov v Sloveniji (Knauf Insulation, Swatycomet, Silkem, Steklarna Hrastnik, Salonit Anhovo, Ursa Slovenija, Mineralka, Marmor Hotavlje,...). [ 3 2017

]

seznam podjetij po prihodku v letu 2016

3 2017

]

53. STEKLARSKI HRAM d.o.o.

Rogaška Slatina

1.946.155

-111.134

105 C 23.130

54. EMEND D.O.O.

Slovenske Konjice

1.839.675

80.705

16 C 23.910

55. SET-TRADE d.o.o.

Moravče

1.813.412

525.662

6 C 23.140

56. ŠIŠKO STEKLARSTVO d.o.o.

Novo mesto

1.807.186

263.211

18 C 23.120

57. ASFALTI SLOVENSKE GORICE d.o.o.

Lenart v Slov. goricah

1.719.925

77.548

0 C 23.990

58. MAMUT TIM d.o.o.

Zreče

1.717.174

53.255

7 C 23.910

59. CP ASFALT d.o.o.

Šmartno pri Litiji

1.647.441

45.091

3 C 23.990

60. OBLAK PGM d.o.o.

Logatec

1.631.981

6.192

8 C 23.610

61. BOŠTJAN JENIČ s.p.

STEKLARSTVO LOVERČIČ 62.

KRISTJAN S.P. 63. EUROCUT d.o.o.

Škocjan

1.615.985

55.237

16 C 23.700

Črniče

1.341.999

92.998

14 C 23.120

Slovenska Bistrica

1.312.514

7.182

0 C 23.910

64. BETON PLUS d.o.o.

Radovljica

1.287.276

39.886

0 C 23.610

65. KBT d.o.o.

Ljubljana

1.230.825

79.289

6 C 23.910

66. JOŽEF JERIČ s.p.

Kranj

1.175.445

23.283

17 C 23.700

67. OMC d.o.o.

Ljubljana - Šentvid

1.143.785

61.874

6 C 23.700

68. MEDITERAN PRODUKT d.o.o.

Globoko

1.115.718

43.867

11 C 23.610

69. KEKON d.o.o.

Žužemberk

1.099.765

-7.791

21 C 23.440

70. PREKLADE d.o.o.

Pragersko

1.080.891

18.579

11 C 23.610

71. PAAN - PAAN d.o.o.

Gabrovka

1.067.665

7.366

15 C 23.700

72. MASIV d.o.o.

Gornja Radgona

1.041.249

112.467

1 C 23.690

73. KRISMA DESIGN STORE d.o.o.

Ljubljana

1.001.874

60.996

0 C 23.310

74. KUNOVAR d.o.o.

Ljubljana

987.282

29.822

14 C 23.700

75. STREŠNIKI GOLOB d.o.o.

76. SGP TIVADAR d.o.o.

MARMOR - GRANIT 77.

KAMNOSEŠTVO ČRNČEC MIRO s.p.

78. ART-GLAS d.o.o.

Mirna Peč

973.356

92.733

9 C 23.610

Gornja Radgona

933.207

14.442

3 C 23.630

Jurovski Dol

931.616

5.382

12 C 23.700

Kozina

913.639

230.859

8 C 23.190

79. KRILI d.o.o.

Horjul

880.637

130.070

6 C 23.190

80. TIM-S ROBERT LOVŠE s.p.

Šentrupert

876.001

87.045

8 C 23.610

81. PEČI KERAMIKA d.o.o.

Novo mesto

810.884

-60.280

14 C 23.200 8 C 23.910

82. EUROL d.o.o.

Ajdovščina

796.962

6.648

83. KAMNOSEŠTVO TAVČAR d.o.o.

Sežana

779.331

69.724

6 C 23.700

84. ISKRA BETONARNA d.o.o.

Stahovica

755.136

24.151

5 C 23.630

85. IMO OBLAK IZIDOR s.p.

Horjul

722.030

31.087

8 C 23.640

86. FRANC JARC s.p.

Medvode

719.207

26.447

7 C 23.610

87. KAMEN d.o.o.

Zgornja Polskava

710.887

3.515

5 C 23.700

88. MARIJA POLAK ROŽIČ s.p.

Šmartno ob Paki

707.114

52.094

6 C 23.610

89. KAMEN KOCIPER d.o.o.

Brezovica pri Ljubljani

691.507

12.503

13 C 23.700

90. KREATIV ROGAŠKA d.o.o.

Rogaška Slatina

687.477

63.554

4 C 23.130

91. DRAVABETON RUŠE d.o.o.

Ruše

679.295

11.331

4 C 23.630

92. ITALESSE d.o.o.

Koper

678.487

5.540

1 C 23.190

93. JADRANKA d.o.o.

Pobegi

674.547

5.430

7 C 23.610

94. S-PROM TEHNIKA d.o.o.

Vrhnika

670.739

15.093

7 C 23.630

95. BREZAVŠČEK d.o.o.

Nova Gorica

663.419

35.031

10 C 23.700

96. PRIMOŽ PETEK s.p.

Beltinci

661.768

10.171

6 C 23.700

97. TTIJ d.o.o.

98. EZS d.o.o.

Jesenice Grosuplje

658.377 634.906

16.848 93.162

4 C 23.200 5 C 23.990

99. GRANITEX d.o.o.

Celje

632.935

75.203

8 C 23.700

Ljubljana

608.418

-69.462

18 C 23.610

JULIJ 2017

s i

GLAVNA DEJAVNOST

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2016 (EUR)

65 C 23.610 11 C 23.200

100. COSTON d.o.o.

[

CELOTNI PRIHODKI 2016 (EUR)

-23.863 2.493

.

Powered by

2.005.810 1.951.761

r e v i j a

Redakcija

Deskle Slovenske Konjice

-

OBDELAVA

51. INDE, SALONIT ANHOVO, d.o.o.

52. TOGO d.o.o.

31

m i n e r a l

seznam podjetij je izdelan po kriteriju registrirane dejavnosti (c23) in skupnih prihodkov v letu 2016.

KRAJ

ev gradbenih materialov

IME DRUŽBE

jvečjih

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (SKD C23)

največjih podjetij v rudarskem sektorju

seznam podjetij je izdelan po kriteriju registrirane dejavnosti (skd b) in skupnih prihodkov v letu 2016.

OBDELAVA

Redakcija

Powered by

U

redništvo revije Mineral je v sodelovanju s podjetjem za poslovne in bonitetne informacije Bisnode d.o.o., prirpavilo pregled podjetij, ki delujejo na področju rudarstva (SKD B) v Sloveniji. Podjetja so razvrščena po skupnih prihodkih na podlagi predloženih računovodskih izkazov za leto 2016. Na prvem mestu ostaja Premogovnik Velenje med tem, ko so se mesta ostalih podjetij malo premešala.

32 J U L I J 2 0 1 7

116.437.329,79

GLAVNA DEJAVNOST

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2016 (EUR)

CELOTNI PRIHODKI 2016 (EUR)

KRAJ

IME DRUŽBE

ATLAS COPCO RUDARSKA PODJETJA STRUČNA TOP 100 INFORMACIJA

50

Rudarstvo (SKD B)

1. PREMOGOVNIK VELENJE, d.d.

Velenje

2. TERMIT d.d.

Moravče

16.661.516,09

770.097,56 1.209 B 05.200 102.601,38

142 B 08.990

3. RTH d.o.o. Trbovlje

Trbovlje

11.624.781,94 -4.212.849,24

66 B 05.200

4. POMGRAD - GM d.o.o.

Murska Sobota

7.298.833,00

376.934,00

5. SALONIT ANHOVO, KAMNOLOMI, d.o.o.

Deskle

6.307.181,58

725.173,63

46 B 08.110

6. SEGRAP d.o.o., Ljutomer

Ljutomer

5.511.087,54

1.511,71

108 B 08.120

7. SOLINE, d.o.o.

Portorož - Portorose

4.894.961,21

-233.052,23

91 B 08.930

8. PESKOKOP KEPA, d.o.o.

Šmartno pri Litiji

3.913.097,40

724.148,70

18 B 08.120

9. MA.CO.T. d.o.o. Ljubljana

31 B 08.120

Ljubljana

3.334.797,17

34.270,72

7 B 08.930

10. PETROL GEOTERM d.o.o.

Lendava - Lendva

3.324.972,53

307.431,97

48 B 09.100

11. GPN d.o.o.

Ljubljana

2.533.104,66

320.487,30

1 B 08.120

12. TRIK d.o.o.

Rogaška Slatina

2.524.639,05

161.274,86

13 B 08.110

13. APNENEC d.o.o.

Trbovlje

2.520.910,28

191.967,26

10 B 08.110

14. RASPET d.o.o.

Cerkno

2.427.199,74

59.907,60

11 B 08.120

15. AGRAD d.o.o.

Bizeljsko

2.426.279,77

592.240,87

8 B 08.110

16. KAMTEH GmbH, Predstavništvo

Šmartno ob Paki

2.385.942,00

122.901,00

12 B 08.120

17. GP HRIBAR d.o.o.

Lukovica

2.070.574,60

85.521,21

23 B 08.120

18. VEMIMONT MIRAN VERDEL, s.p.

Laško

1.858.913,85

22.590,94

29 B 08.120

19. KREMEN, d.d., Novo mesto

Šentjernej

1.661.113,24

443.075,28

20 B 08.990

20. P.G.M. INŽENIRING d.o.o.

Sežana

1.617.459,35

-194.081,39

14 B 08.120

21. RŽV, d.o.o.

Gorenja vas

1.528.143,56

292.480,16

4 B 07.210

22. RAJKO ČERIN s.p.

Ljubljana

1.513.815,12

46.880,99

5 B 08.120

23. GRAMOZ-AP, d.o.o.

Šmarje pri Jelšah

1.492.346,04

30.180,31

12 B 08.120

24. P-D KREMEN d.o.o.

Šentjernej

1.388.722,96

176.834,95

17 B 08.990

25. PESKOKOP UNIVERSAL d.o.o.

Ivančna Gorica

1.204.593,12

288.431,23

11 B 08.120

26. MARALD-MARSEL d.o.o.

Radlje ob Dravi

1.082.945,28

14.321,30

11 B 08.120

27. DUJARDIN d.o.o.

Ptuj

1.081.394,28

612.749,20

9 B 08.120

28. VERDIS D.O.O.

Slovenj Gradec

1.079.155,19

4.897,48

11 B 08.120

29. GEOENERGO d.o.o.

Lendava - Lendva

987.857,81

74.832,37

0 B 06.200

30. HALO PESEK d.o.o.

Šentrupert

968.928,82

32.833,84

1 B 08.120

31. NOGRAD - GM, d.o.o.

Dobrovnik - Dobronak

908.971,54

20.697,13

11 B 08.120

32. GRAMOZ d.o.o.

Lendava - Lendva

867.828,84

-187.235,64

6 B 08.120

33. GRATEX d.o.o.

Laško

857.410,36

5.707,01

11 B 08.120

34. GRADBENI MATERIALI d.o.o.

Črna na Koroškem

856.318,30

-142.807,84

10 B 08.120

35. TLAKOVEC d.o.o.

Maribor

711.480,00

4.163,01

16 B 08.120

36. MARMAT, d.o.o.

Štore

690.203,69

3.178,82

11 B 08.120

37. SLG d.o.o.

Sežana

686.078,59

112.603,05

4 B 08.110

38. GRAMOZNICA PAČNIK d.o.o.

Libeliče

616.453,68

243.424,62

3 B 08.120

39. ROMAN ZUZA s.p.

Tolmin

597.278,81

2.834,30

8 B 08.120

40. KAMNOLOM JEŽCE, JOŽE ADAMLJE, s.p. Šmartno pri Litiji

568.720,60

15.223,18

4 B 08.120

41. GRAMATEK KAMNOLOM d.o.o.

Ljubljana - Šentvid

461.005,76

4.073,06

3 B 08.120

42. ASCENT RESOURCES d.o.o.

Lendava - Lendva

460.709,40

-277.276,99

5 B 09.100

43. MONTANA, d.o.o.

Žalec

363.599,36

-53.022,77

7 B 08.990

44. SNEŽNIK D.O.O.

Ilirska Bistrica

362.785,90

3.010,82

4 B 08.110

45. SUZANA KEPA s.p.

Šmartno pri Litiji

357.650,15

6.317,78

2 B 08.120

46. DRAGA d.o.o. Litija

Šmartno pri Litiji

314.923,42

29.160,36

2 B 08.120

47. KLUN JOŽE s.p.

48. ECOENERGETIKA d.o.o.

Ribnica Celje

253.430,68 252.912,51

-46.081,53 -131.609,52

3 B 08.110 6 B 08.120

49. TONI GRABNAR s.p.

Trebelno

234.946,63

19.827,31

2 B 08.120

50. ANICA RIGLER s.p.

Ribnica

216.983,30

16.190,90

3 B 08.120

[ 3 2017

]

MINERALNE SUROVINE

MINATURA 2020 / DTV PO

MINERALNA SUROVINA IMA POMEMBEN

Odziv Slovenije na sodobne trende tra Prispevek k celovitemu načrtovanju in TEKST dr. Željko Pogačnik, predsednik DTV PO

C

ilj delavnice je bil vzpostaviti skupen dialog med deležniki, ki izvajajo rudarska dela, načrtovalci kakor tudi soglasodajalci na temo izkoriščanja mineralnih surovin, načrtovanja posegov rudarskih del v prostor ter uporabo tega prostora za/v nadaljnjo rabo.

Udeležba članov Društva je bila v obsegu pričakovanja, pozitivno pa so presenetili deležniki državnih ustanov in lokalnih skupnosti, kar kaže, da je v prostor načrtovanja samooskrbe z mineralnimi surovinami potrebno ponovno umestiti v strpni in konstruktivni dialog, ne le kot pogovor in dogovor, temveč tudi jasen sklep, kako v prihodnje. Zavedati se moramo, da je odprtje nahajališča vezano predvsem na geološke danosti, sledi vpliv gospodarske komponente (zagotovitev surovin za obstoječe industrijskem komplekse ob upoštevanju tržne vrednosti in nadaljnjega razvoja), družbena in prostorska komponenta.

Dober odziv s strani predstavnikov države Med gosti, ki so se odzvali povabilu (za kar jim se organizatorji vnovič lepo zahvaljujejo) so bili mag. Anton Žunič, državni sekretar v premierjevem kabinetu RS, dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj in predstavnik ZMOS-a, dr. Leopold Vrankar, mag.

Bernarda Podlipnik, višja sekretarka Ministrstva za okolje in prostor RS (Direktorat za okolje - sektor za odpadke), Damijan Uranker, sekretar Ministrstva za okolje in prostor RS (Direktorat za prostor, graditev in stanovanja), mag. Sandra Petan Mikolavčič, glavna inšpektorica Inšpektorata RS za infrastrukturo, dr. Lidija Globevnik, predstavnica Vodno gospodarskega inštituta pri UL FGG ter vsi rudarski inšpektorji.

Uvodni nagovori mag. Antona Žuniča, direktorja Zavoda RS dr. Darij Krajčiča ter predstavnika ZMOS župana mestne občine Ptuj, Mirana Senčarja so pokazala težo, kako pomemben je naravni vir - mineralna surovina in kak vpliv na gospodarstvo ima le ta v lokalnem in širšem regijskem pogledu ter težnji varovanja narave.

34 J U L I J 2 0 17

KONEC MESECA MAJA JE POTEKLA ŽE TRETJA NACIONALNA DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MINATURA 2020, V BIOTERMAH (MALA NEDELJA) POD ORGANIZACIJO DRUŠTVA TEHNIČNIH VODIJ POVRŠINSKO ODKOPAVANJE (DTV PO) V SODELOVANJU Z INŠTITUTOM ZA JAVNO UPRAVO PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI.

Slika 1. Državni sekretar mag. Anton Žunič, dr. Darij Krajčič, direktor ZRSVN ter Miran Senčar predstavnik ZMOS.

[ 3 2 0 17

]

VPLIV NA GOSPODARSTVO NA LOKALI IN NACIONALNI RAVNI TER VAROVANJU OKOLJA

ajnostnega ravnanja z naravnimi viri: n upravljanju z mineralnimi surovinami

Slika 2. Trajnostno načrtovanje in upravljanje z mineralnimi surovinami pod taktirko dr. Duške Rokavec.

Strokovni del 3. nacionalne delavnice

terega velja značilnost, da obstajajo merljivi podatki, ki potrjujejo, da je mogoče s primernim/trajnostnim izkoriščanjem zagotoviti ekonomske, socialne in druge koristi za lokalno skupnost ali širšo regijo - dobrobit za skupino držav članic EU. Skozi predstavitev je bila izpostavljena želja EU skupnosti, kako pripraviti primerni zakonodajni okvir za načrtovanje oskrbe po načelu trajnosti. Velja omenit, da je v letu 2016 v Sloveniji zabeleženih 214 pri-

Slika 4. Razvoj znanja o uporabi materiala, sledovi in dokazi teh dejanj ter posledice le teh na razvoj trgovinske izmenjave in posledično gospodarstva (Pogačnik, 2015).

[

3 2 0 17

]

JULIJ 2017

35

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

Strokovni del 3. nacionalne delavnice je odprla dr. Duška Rokavec (GeoZS) s pomenljivim naslovom Trajnostno načrtovanje in upravljanje z mineralnimi surovinami (predstavitev projekta MINATURA 2020); Oblikovanje rešitev na nivoju EU. Avtorica je skozi prispevek predstavila pomen nahajališča mineralnih surovin, za ka-

Slika 3. Dr. Senko Pličanič in pravni red za dosego trajnostnega upravljanja z naravnim virom – mineralno surovino; odgovori na spletno anketo.

dobivalnih prostorov za 25 različnih mineralnih surovin, s katerimi upravlja v imenu države 143 koncesionarjev, ki so neupoštevaje energetske mineralne surovine proizvedli 14,5 milijona ton surovin (za lastno porabo in izvoz) oz.

7 t/prebivalca.

Predavanja so se nadaljevala s prispevkom dr. Senka Pličaniča (Inštitut za javno upravo, PF) na temo oblikovanja zakonodaje, ki trajnostno podpira ter celovito načrtuje in upravlja z mineralnimi surovinami. Izpostavljen je bil temeljni cilj - trajnostno upravljanje, ki ga avtor predstavi v luči varstva okolja ter ohranjanja zalog mineralnih surovin za prihodnje generacije, kakor tudi rabo tega naravnega vira, ki je eden od temeljev za gospodarski razvoj.

Za dosego razvoja pa je potreben predvsem dialog, katerega naloga je doseči uskladitev pogledov in prevod le teh v pravni red, kar na vse zadnje določa tudi Aarhuška konvencija.

Avtor v predstavitvi poudari, da državna rudarska strategija ni predpis (ni pravni akt) in bi pogoje (med te spada tudi minimalna pridobljena letna količina raščene mineralne surovine, ki znaša 30.000 m3) za izkoriščanje mineralnih surovin, moral določati zakon, z jasnimi kriteriji, tudi temi, ki so vezani na oddajo vloge o zainteresiranosti, kjer obstoječa pravna ureditev ne zavezuje državni organ na rok "procesiranja".

MINATURA 2020 / DTV PO MINERALNE SUROVINE

Slika 5. Detajl slike 4 z umestitvijo nekaterih "slovenskih korenin"

Predavanju dr. Pličaniča je sledila predstavitev pogledov strateškega načrtovanja in izkoriščanja mineralnih surovin ter prispevek le teh k razvoju skozi čas; vpliv na krajino, naravo, prebivalstvo, kulturo in tehnološki razvoj, ki jo je povzel predsednik društva dr. Pogačnik.

Pogačnik je s predstavitvijo želel izpostaviti predvsem percepcijo rudarjenja na območju Slovenije in percepcijo te dediščine v naši kulturi. Tako je za primer izpostavil Vaške situle, iz 5. stoletja pred našim štetjem, korenine slovenskega strokovnega šolstva v Idriji, kjer je rudnik leta 1728 ustanovil prvo tehniško in zemljemersko šolo, ki se je skozi različna obdobja nato preoblikovala v prvo slovensko realko, danes znano kot gimnazija Jurija Vega (ustanovljena leta 1901).

Svoje ideje je Pogačnik strnil v trditev: "tehnološki razvoj = stroka + komunikacija = realizacija sprejetih sklepov". Predavanja v dopoldanskem ciklu so se nadaljevala s predstavitvijo dr. Leopolda Vrankara, z naslovom: Predlogi in pristopi s ciljem oblikovanja optimalnega pristopa k načrtovanju in upravljanju

36 J U L I J 2 0 17

čič, ki je navzoče, na zanj značilen pragmatičen in uglajen način, popeljal do spoznanja, kako okostenela je država pri prilagajanju EU trgu na področju mineralnih surovin (seveda, tudi z njenimi prekomernimi dajatvami).

Natura 2000

Slika 6. Marcel Žmavčič o problematiki nosilcev rudarske pravice.

mineralnih surovin v Sloveniji - program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, ki je ravno v pravšnji meri zdramilo avditorij iz filozofskega spanja in ga povrnilo v realni svet, kjer razmišljanja o zgodovini preprosto ni. Rdečo nit dopoldanskega dela je sklenil direktor podjetja Kremen Novo Mesto d.d., Marcel Žmav-

V popoldanskem delu so predstavitve potekale v provokativnem vzdušju sobivanja Nature 2000 z rudarskimi deli znotraj nahajališča in večnega vprašanja: "je bila prej kura ali jajce". Vprašanje, ki ga je subtilno postavil avtor - Dušan Klenovšek, se nanaša na dejstvo ali je mogoče v peskokopu, kjer gnezdi eden izmed najbolj barvitih in redkih ptičev v Sloveniji, Merops apiaster ali po domače čebelar (o njem boste imeli možnost prebrati več v nadaljevanju), izvajati tudi rudarska dela.

Strma pobočja znotraj peskokopa omogočajo le rudarska dela: če so brežine strme, ni nevarnosti, da bi se od kod prikradla podlasica ali druga zver, to pa je okolje kot nalašč za izdelavo gnezda v sipkem a kljub temu dovolj trdnem materialu. Pa smo tam, če ni rudarja ni

[ 3 2 0 17

]

[

3 2 0 17

]

s i

Večerni del se je zaključil z okroglo mizo na temo strateškega pomena celovitega in trajnostnega načrtovanja in upravljanja naravnih virov v sodobnem svetu: priložnost in pričakovanja v Sloveniji. Kot govorniki so nastopili dr.

Senko Pličanič, dr. Darij Krajčič, dr. Rok Mihelič, Damijan Uranker ter Marcel Žmavčič.

Ob izpostavitvi številnih težav nosilcev rudarskih pravic pri tekočem delu kaj šele načrtovanju, so besedo povzeli dr. Pličanič, za zakonodajno področje, dr. Krajčič na področju varstva narave, ki nas je presenetil s podatkom, da so le eni od 15 prejetih vlog izdali negativno mnenje ter Damijan Uranker, na področju prostorskega načrtovanja. Za profesionalno vodenje dogodka in moderiranje vseh deležnikov gre zahvala g. Zdravku Kozinc iz Zavoda Iskriva, kjer vedo kako preusmerit iskrice v iskrišče novih potencialov.

.

ptiča, če tega ni, ni dodane vrednosti na enoto prostora, kako lahko to sozvočje z drugim terminom opišemo,… zdrava pamet.

Varstvo voda na globalnem nivoju je predstavila dr. Lidija Globevnik iz Vodno gospodarskega inštituta pri UL FGG. V svojem delu je predstavila vpliv izkoriščanja rečnih napla-

Okrogla miza

Slika 11. Govorniki na okrogli mizi Damjan Uranker (z mikrofonom), dr. Darij Krajčič, dr. Senko Pličanič, dr. Rok Mihelič in Marcel Žmavčič.

JULIJ 2017

37

r e v i j a

Slika 9. Bernarda Podlipnik ob predstavitvi vpliva rudarskih del na okolje.

Popoldansko sekcijo je zaključil dr. Rok Mihelič (Katedra za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta) s predstavitvijo sanacije prostora kot proces razvojnega načrtovanja.

Prikazani so bili primeri uporabe različno pripravljenih umetnih zemljin in njih uporabe. No, da je mogoče na tako pripravljenih tleh vzgojiti sorto, ki vam nudi užitek dvojne trgatve, ne velja izgubljati besed, kajne?

-

Slika 8. Lidija Globevnik ob predstavitvi problemov izkoriščanja naravnih virov v Španiji in Gani.

Slika 10. Kamnolom Kopriva, kjer se vrši eksploatacija blokov od leta 2016.

m i n e r a l

Slika 7. Dušan Klenovšek ob predstavitvi dobrih praks rudarskih del in varovanja narave – gnezdilnih sten.

vin in pri tem navedla primera iz Španije ter Gane.

V nadaljevanju je predstavila pravno ureditev, pogoje in omejitve ki urejajo izkoriščanje rečnih naplavin. Za primer vpliva na podzemne vode je avtorica povzela in predstavila nekaj konkretnih faktorjev, ki veljajo za eksploatacijo rečnih sedimentov iz reke Morave na Češkem.

Bernarda Podlipnik (višja sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor RS) je predstavila vpliv rudarskih del na okolje (vode, zrak, naravo) in kako je z razvojnim načrtovanjem mogoče preprečiti negativne učinke (hrup, vibracije, odpadki).

Zanimiva je bila predstavitev povezave rudniškega prostora in odpadkov, preko definicije pojma naprava: "Naprava za ravnanje z rudarskimi odpadki je kakršno koli območje, ki je namenjeno kopičenju ali odlaganju rudarskih odpadkov v trdnem ali tekočem stanju ali v raztopini ali suspenziji. Naprava je tudi kakršna koli pregrada ali druga grajena ali naravna struktura, ki služi za sprejemanje, zadrževanje ali razmejevanje rudarskih odpadkov ali kako drugače služi takšni napravi, vključno z jalovišči in usedalnimi bazeni". Seveda se je ob tem vsak tehnični vodja vprašal ali se pri svojem delu srečuje z rudarskimi odpadki in kako ravnati z njimi. Kaj kmalu je bil tudi o tem podučen. Res pa je tudi, da v Sloveniji pri rudarskih delih v večini ne nastajajo rudarski odpadki in se jih zato tudi ne priglašuje.

Primer dobre prakse, od nahajališča do naravnega spomenika in ponovne uporabe, je bil predstavljen s strani predstavnice podjetja Marmor Sežana d.d., Jasmine Rijavec. Marsikdo od poslušalcev ni verjel svojim ušesom, o dobri praksi sodelovanja nosilca rudarske pravice z Zavodom za varstvo narave. Kamnolom Kopriva je bil po letu 1961, kjer so pridobivali kamnite bloke iz repenske formacije, neaktiven in je skozi čas pridobil "patino" za laskavi naslov, naravni spomenik.

Podjetje je leta 2014 pričelo z dejavnostmi za odprtje kamnoloma in vsega po 4 mesecih pridobilo naravovarstveno soglasje.

Kakor na Bizeljskem tudi v Koprivi poznajo pomen gnezdišča, kjer v južni steni gnezdi krokar. 1.10.2016 je podjetje Marmor Sežana d.d. v sodelovanju z ZRSVN v okviru dnevov Evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine, predstavilo lokalnemu okolju kamnolom, ki je bil pozitivno sprejet. Rdeča nit predstavitve avtorice je, da je produktivno sodelovanje z Zavodom za varstvo narave mogoče in prav tako pridobivanje mineralnih surovin na zaščitenih območjih, s predpogojem, da so "vse karte poznane".

STROKOVNO DELO

GRADBENI MATERIALI

uporaba

Pomlajevalec bitumna pridobljen s pirolizo odpadnih avtomobilskih gum bitumen, ki je najpomembnejša komponenta asfalta in narekuje njegovo obnašanje, se med uporabo asfalta postara. zato se njegove lastnosti spremenijo. z uporabo posebnih dodatkov, t.i. pomlajevalcev, bitumnu povrnemo njegove osnovne lastnosti. na ta način lahko povečamo delež recikliranega asfalta, ki ga dodamo asfaltni mešanici.

TEKST

Lidija Avsenik, Gradbeno projektiranje, Lidija Avsenik, s.p.; Dušan Klinar, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj Marjan Tušar, Kemijski Inštitut in Zavod za gradbeništvo Slovenije

P

onovna uporaba recikliranega asfalta (RA) pomeni zmanjšanje odpadnega materiala in je zato pomembna za ohranjanje okolja in trajnostni razvoj. V prikazani študiji smo s postopkom pirolize odpadnih gum na novo razvili alternativni pomlajevalec.

Preprečevanje Brez odpadkov Ponovna uporaba

Recikliranje / kompostiranje

Smernice za trajnostni razvoj Osnovno definicijo trajnostnega razvoja lahko podamo kot: "Trajnostni razvoj je takšen razvoj, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam".

Novembra 2008 je bila sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o odpadkih.

V njej je zapisano, da mora biti prvi cilj vsake politike ravnanja z odpadki zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov, in ravnanja z njimi, na zdravje ljudi in okolje. Obenem mora biti cilj zmanjšanje uporabe virov in spodbujanje praktične uporabe hierarhije ravnanja z odpadki. Ta direktiva bo pomagala EU, da se približa „družbi recikliranja“, t.j. družba, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in porabljati odpadke kot vir. Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki (slika 1), ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov, in sicer: 1. preprečevanje nastajanja odpadkov, 2. priprava odpadkov za ponovno uporabo, 3. recikliranje, 4. druga predelava (npr. energetska predelava), 5. odlaganje.

38 J U L I J 2 0 17

Energija iz odpadkov

Odpadki

Odlaganje Najniža prioriteta

Slika 1: Ravnanje z odpadki po Evropski direktivi 2008/98/ES

Pomlajevalec Med uporabo se bitumen v asfaltu zaradi različnih dejavnikov postara in njegove lastnosti niso več primerljive z lastnostmi, ki jih ima svež bitumen. Da bo asfalt z RA dosegel zahtevane tehnične standarde je potrebno pri reciklaži dodati pomlajevalec. Skozi leta se je kot pomlajevalec uporabilo več različnih snovi, katerih osnova je naftni derivat ali organska substanca: emulzije, oljnate komponente z visokim deležem maltenov, mehki bitumen z visoko penetracijo, terciarne amine, odpadna rastlinska olja, odpadna motorna olja, različne kombinacije naštetih materialov. Naloga pomlajevalca je, da obnovi lastnosti postaranega bitumna. V osnovi je njihovo delovanje tako, da vrnejo ke-

mijsko sestavo postaranega bitumna v prvotno stanje Pomlajevalci omogočajo vgradnjo pri nižjih temperaturah, kar zmanjša stroške proizvodnje, porabo energije in je okoljsko bolj sprejemljivo. Na sliki 2 je prikazano zmanjševanje viskoznosti bitumna zaradi dodanih različnih pomlajevalcev, kar pomeni tudi zniževanje temperature mešanja in vgrajevanja. Poleg tega, da pomlajevalec omogoča ponovno vgradnjo starega bitumna v asfalt, hkrati optimizira tudi kemične lastnosti glede trajnosti. Da bo pomlajevalec učinkoval, mora prodreti v postaran bitumen, biti mora enoten v vseh serijah in primeren za uporabo. Navsezadnje pa je zelo pomembna tudi kompatibilnost pomlajevalca z dodanim svežim bitumnom. Pomlajevalec, pos-

[ 3 2 0 17

]

recikliranega asfalta prispeva k ohranjanju okolja ter zmanjšanju emisij

Fraas temp.

Tilcon Keasbey reference Bitu Tech PER 9% Olec Acid 9% ValAro V 165 18%

800

ValAro 130A 18% Ergon Hyprene BO150 18% Green View Technology 18% Used motor oil 18% Sylvatal 9%

Asfaltne mešanice

Nustar virgin binder

Preverili smo, kako izbrana količina pomlajevalca vpliva na rezultate asfaltnih mešanic z različnimi deleži dodanega RA. Pripravili smo osnovno t.i. kontrolno asfaltno mešanico iz svežih materialov.

400

Compaction viscosity (1.7-25 Pa s) 200

Mixing viscosity (1.7-25 Pa s) 0 -20

0

20

40

100

120

140

160

180

Temperature °C

Slika 2: Zniževanje viskoznosti bitumna ter posledično zniževanje temperatur mešanja in vgradnje asfalt zaradi vpliva pomlajevalca.

taran bitumen iz RA, in dodan svež bitumen morajo tvoriti homogeno vezivo, ki enakovredno nadomešča uporabo izključno svežega bitumna. Tako vezivo lahko uspešno uporabimo pri mešanicah asfalta z dodanim RA.

Piroliza in pirolitski produkti Piroliza je starodaven proces, ki ga pri nas poznamo v obliki kuhanja oglja t.i. oglarjenje.

V tehničnem smislu je piroliza proces, pri katerem poteka kemičen razkroj snovi pri povišanih temperaturah in brez prisotnosti kisika.

Odlaganje odpadnih gum na odlagališčih je prepovedano. Proizvodnja gum narašča, to pomeni, da je vsako leto več odpadnih gum, ki jih moramo ustrezno obravnavati. Eden izmed načinov je piroliza odpadnih gum. Piroliza je primeren postopek obdelave odpadnih gum, saj ima majhen vpliv na okolje, hkrati pa pridobimo produkte, ki jih lahko nadalje uporabimo.

Pirolitski produkti so bili v našem delu pridobljeni s postopkom počasne pirolize. Proces pirolize smo spreminjali tako, da smo spreminjali čas trajanja (od 10 min do 150 min) in temperaturo pirolize (od 280 °C do 500 °C).

Dobljene pirolitske produkte smo nato modificirali z različnimi olji in z drobljeno gumo. Konč-

Počasna piroliza (HTT 500 °C)

b. Rezultati ohlajevalnega preizkusa Zaradi dodanega RA se je povečala togost veziva v asfaltni mešanici. Večja togost pomeni slabšo odpornost proti nastanku raz-

Slika 4: Rezultati testa občutljivosti na vodo

Selektivna kondenzacija (350°C)

Osnovni trdni produkt

Homogeniza cija (270 - 300°C) + drobljene odpadne gume

Tekočina brez delcev

V akumiranje (500 mBar )

Alternativni pomlajevalec

Slika 3: Grafičen prikaz postopka izdelave alternativnega pomlajevalca

[

3 2 0 17

]

J U L I J 2 0 17

39

m i n e r a l

-

Odpadne gume

ni pirolitski produkti so bili podobni bitumnu.

Njihove lastnosti smo ovrednotili z mehanskimi testi za določevanje lastnosti bitumna. Na podlagi rezultatov smo se odločili, da je izmed štirinajstih proizvedenih in modificiranih pirolitskih produktov za vlogo alternativnega pomlajevalca, najbolj primeren pirolitski produkt 14.

Grafični prikaz izdelave je prikazan na sliki 3.

Pirolitski produkti lahko vsebujejo visoke

a. Občutljivost asfaltnih mešanic na vodo Na sliki 4 so prikazani rezultati občutljivosti na vodo izražene kot ITSR. Višji ITSR pomeni večjo odpornost asfaltne zmesi na vpliv vode. Vidimo, da se je ITS (indirektna natezna trdnost) zviševala z dodajanjem RA in nekoliko zmanjšala, ko smo dodali tudi pomlajevalec. Asfaltne mešanice so bile po dodanem RA manj občutljive na vodo, saj se je količnik ITSR zviševal. Pri dodatku pomlajevalca nismo zasledili večjega vpliva na ITSR.

s i

-40

.

Consistency

Storbit 18% 600

koncentracije škodljivih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (angl. polycyclic aromatic hydrocarbons, PAH), zato smo najvišjo temperaturo pirolize omejili na 500 °C, kar je relativno nizka temperatura za proces pirolize. Na ta način smo dobili produkt, ki vsebuje nižji delež PAH.

r e v i j a

1000

GRADBENI MATERIALI STROKOVNO DELO

Slika 5: Potek kriogenih napetosti v odvisnosti od temperature

pok zaradi utrujanja. Raziskave smo opravili na kontrolni mešanici in mešanicah z največjim deležem RA, saj 60 % RA predstavlja najslabše razmere za odpornost asfalta pri nizkih temperaturah. Rezultati so prikazani na sliki 5.

Vidimo, da se je porušna temperatura zaradi dodanega RA zvišala, kar pomeni poslabšanje mehanskih lastnosti asfalta. Zaradi dodanega pomlajevalca se je temperatura znižala, odpornost asfaltne mešanice z RA in pomlajevalcem pa je bila torej boljša kot odpornost osnovne mešanice. Porušne napetosti so bile pri testiranih vzorcih podobno velike, največja je bila izmerjena pri vzorcu 60 % RA + poml. Tudi potek kriogenih napetosti pokaže, da so bile pri tem vzorcu napetosti večje kot pri ostalih dveh vzorcih, kar pomen, da z dodatkom pomlajevalca povečamo odpornost asfaltnih plasti na vpliv nizkih temperature.

Zaključki V okviru predstavljene študije smo testirali več pirolitskih produktov in na podlagi rezultatov izbrali najbolj ustreznega za namen ˝alternativnega˝ pomlajevalca.

Rezultati so pokazali, da se občutljivost na vodo asfaltnih mešanic z dodajanjem RA manjša. Količnik ITSR se je namreč večal z vsako stopnjo dodanega RA. Z dodanim pomlajevalcem se občutljivost na vodo ni spremenila. RA je izboljšal adhezijo in kohezijo, pomlajevalec pa ni poslabšal kohezije, čeprav je mehčal bitumen. V vseh primerih se je občutljivost na vodo glede na osnovno mešanico zmanjšala.

Natezna trdnost se je z večjim deležem RA poviševala, kar je v skladu z rezultati občutljivosti na vodo. ITS se je znižala v primeru dodanega pomlajevalca, kar lahko pripišemo ne-

40 J U L I J 2 0 17

koliko poslabšani koheziji.

Rezultati ohlajevalnega testa so pokazali, da RA poslabša lastnosti asfaltnih mešanic, pri čemer se odpornost na nastanek razpok izboljša ob dodatku pomlajevalca do te mere, da ima asfaltna mešanica z največjim deležem RA in pomlajevalcem boljše lastnosti kot osnovna asfaltna mešanica.

Raziskave uporabe recikliranega asfalta in njegova uporaba spodbujajo uporabo odpadnega materiala in na tak način prispevajo k ohranjanju okolja ter zmanjšanju emisij.

Literatura [1] "Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future," 1987. [Elektronski]. Available: http:­// www.un-documents.net/our-common-future. pdf. [Poskus dostopa 2015 Oktober 5].

[2] "6. Okoljski akcijski program," [Elektronski].

Available: http://www.npvo.si/dokumenti/ sesti_okoljski_akcijski_program.pdf. "New EAP - New environment action programme to 2020 - questions and answers,," 2012.

[Elektronski]. Available: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-12-908_en.htm.

[Poskus dostopa 2015 Oktober 5].

[3] "Direktiva 2008/98/ES Evropskega sveta in parlamenta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv," 2008. [Elektronski]. Available: http://eur-lex. europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri= OJ:L:2008:312:0003:0030:SL:PDF. [Poskus dostopa 2015 Oktober 5].

[4] X. Lu in U. Isacsson, "Effect of ageing on bitumen chemistry and rheology," Construction and Building Materials, zv. 16, št. 1, pp.

15 - 22, 2001.

[5] A. Garcia, E. Schlangen, M. van de VEn in G. Sierra-Beltran, "Preparation of capsules containing rejuvenators for their use in asphalt concrete," Journal of hazardous materials, zv. 184, št. 1-3, pp. 603-611, 2010.

[6] N. H. Tran, A. Taylor in R. Willis, "Effect of rejuvenator on performance properties of HMA mixtures with high RAP and RAS content," NAPA Research and Education Foundation, Auburn, Alabama , 2012.

[7] P. Sanders, "Silvia Project Report: Review of Recycling and Rejuvenation Procedures," Sustainable Road Surfaces for Traffic Noise Control, European Commission, 2005.

[8] I. L. Al-Qadi, M. Elseifi in S. H. Carpenter, "Reclaimed Asphalt pavement – a literature review, Research report FHWA-ICT-07-001," Illinois center for transportation, 2007.

[9] J. Brownridge, "The Role of an Asphalt Rejuvenator in Pavement Preservation: Use and Need for Asphalt Rejuvenation," v Compendium of Papers from the First International Conference on Pavement Preservation, Newport Beach, California, 2010.

[10] M. Zaumanis, "Rejuvenator screening study," [Elektronski]. Available: https://sites.google. com/site/martinszaumanis/rap-research/rapphase-1. [Poskus dostopa 5 julij 2016].

[11] J. D. Martinez, N. Puy, R. Murillo, T. Garcia, M. V. Navarro in A. M. Mastral, "Waste tyre pyrolsis - A review," Renewable and Suistanablle Energy Reviews, zv. 23, pp. 179 213, 2013.

[12] A. Chaala, O. G. Ciochina in C. Roy, "Vacuum pyrolysis of automobile shredder residues: use of the pyrolytic oil as a modifier for road bitumen," Resources, Conservation and Recycling, št. 26, pp. 155-172, 1999.

[13] A. A. Yousefi, A. Ait-Kadi in C. Roy, "Effect of used-tire-derived pyrolytic oil residue on the properties of modifed asphalts," Fuel, zv. 75, pp. 975-986, 2000.

[14] A. Chaala, C. Roy in A. Ait-Kadi, "Rheological properties of bitumen modified with pyrolytic carbon black," Fuel, zv. 75, št. 13, pp. 1575-1583, 1996.

[15] C. Roy, A. Chaala in H. Darmstadt, "The vacuum pyrolysis of used tires: End-uses for oil and carbon black products," Journal of Analytical and Applied Pyrolysis, zv. 51, št.

1-2, pp. 201-221, 1999.

[16] D. A. Byrne, Recycling of asphalt pavements in new bituminous mixes, Edinburgh: Napier University, 2005.

[17] R. C. West, "Reclaimed asphalt pavement management: best practices," Federal Highway Administration, 2010.

[ 3 2 0 17

]

V S LOV ENIJ I JE V EČ KOT 70 ODSTOTKOV VOZ IŠČ V SLABE M ST ANJU

STROKOVNA INFORMACIJA

GRADBENIŠTVO

Več sredstev za obnovo cest LANI SO SLOVENSKI ASFALTERJI PROIZVEDLI 1,58 ­ MILIJONA TON ASFALTNIH ZMESI. ČEPRAV JE KOLIČINA ­ ­ POVSEM ENAKA KOT PREDLANSKIM, SE JE PREDVSEM ZARADI VIŠANJA CEN BITUMNA POSLOVANJE PODJETIJ ­POSLABŠALO, A JE BILO ŠE VEDNO POZITIVNO. VIR Finance

[

3 2 0 17

]

JULIJ 2017

.

s i

Predvsem pa si asfalterji želijo predvidljivost in stabilnost. Le s pravočasno objavljenimi razpisi se lahko dela izvajajo pod najboljšimi pogoji med marcem in novembrom. V zadnjih letih je bilo največ del opravljenih v zadnjih mesecih, pred tem jih skoraj ni bilo, kampanjsko delo pa je za vse slabo, drago in se kaže v slabv milijonih ton ši kakovosti.

2,64 Prav tako si industrija asfalta želi več poguma 2,30 2,10 pri odločanju o uporabi no1,80 1,58 1,58 vih tehnologij, ki jih podje1,41 1,28 tja obvladujejo, vendar po 1,11 1,05 njih ni povpraševanja. Henigman opozarja na uporabo manj hrupnih asfaltov, recikliranje, več bi lahko 0 uporabljali tople asfalte in 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 dodatke bitumnov ter asProizvodnja asfaltnih zmesi v obdobju 2007 – 2016, Vir: ZAS faltnim zmesem. »Vsaka od

r e v i j a

Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije, poudarja, da bi lahko letos in v prihodnjih letih Dars in Direkcija RS za infrastrukturo investirala več kot v minulih letih. Direkcija letos cestam namenja 170 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa naj bi vlaganja presegla 200 milijonov evrov. Dars bo po načrtih letos investiral od 160 do 180 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa je prav tako pričakovati povečanje.

Del predvidenih sredstev je namenjen voziščem in voziščnim konstrukcijam, saj so v zadnjih letih zaradi omejenih vlaganj utrpela veliko poškodb. Dars bo letos za ureditev med 35 in 40 kilometri vozišč namenil okoli 35 milijonov. »Veseli nas, da je trend pozitiven, vendar

Vač poguma pri uvedbi novih tehnologij

teh tehnologij in postopkov je bila razvita zato, da uporabnikom in naročnikom prinaša koristi.

Uvajanje teh tehnologij ni preprosto, saj je treba tako na trasi kot v laboratoriju izvajati več aktivnosti, pojavijo se določena tveganja. Vendar širša uporaba dolgoročno prinaša veliko koristi uporabnikom, izvajalcem in širši družbi,« pravi sogovornik.

Na koncu Slovenko Henigman poudarja željo, da bi zaživela celotna gradbena dejavnost, se znebila slabega ugleda in tako odprla vrata za več mladih: »Potrebujemo več vpisov v poklicne, srednješolske in univerzitetne programe, več razvojno-raziskovalnih dejavnosti in digitalizacije. Ta je v gradbeništvu že močneje prisotna pri strojnem in voznem parku in se prek informacijskega modeliranja BIM intenzivno širi tudi v načrtovanje in projektiranje.«

-

Dars in DRSI ključna investitorja

se moramo zavedati, da ima Dars okoli 1.500 kilometrov smernih vozišč, in če bi jih v povprečju obnavljal vsakih 20 let, bi moral vsako leto obnoviti okoli 75 kilometrov. Torej dvakrat toliko kot načrtuje letos,« opozarja predsednik ZAS Slovenko Henigman in dodaja, da bi bila na državnih cestah potrebna še bolj intenzivna vlaganja, saj je več kot 70 odstotkov vozišč v slabem stanju.

41

m i n e r a l

L

etos je v Sloveniji napovedanih več vlaganj javnih in zasebnih naročnikov, zato v Združenju asfalterjev Slovenije pričakujejo povečanje proizvodnje in boljše poslovanje podjetij.

Slabši lanski poslovni izid podjetij gre pripisati predvsem zvišanju cene bitumna, ki je najpomembnejša surovina pri proizvodnji asfalta. Ker med sklenjenimi pogodbami in dejansko izvedbo del oziroma obračunom poteče precej časa, se je večkrat zgodilo, da so bili stroški višji od načrtovanih. Združenje asfalterjev Slovenije pri tem opozarja, da Slovenija, v nasprotju s številnimi drugimi državami, nima bitumenskega indeksa podražitev, s katero bi ceno asfalta prilagodili ceni bitumna.

PREDSTAVITEV

MTB

KLADIVI MTB 500 IN MTB 700 STA ENI IZMED NAJVEČJIH KLADIV TUDI V SVETOVNEM MERILU

MTB

hidravlična kladiva

PODJETJE MTB, SE ŽE VEČ KOT 40 LET UKVARJA Z RAZVOJEM, PROIZVODNJO, VZDRŽEVANJEM IN SERVISOM HIDRAVLIČNIH KLADIV, DELOVNIH PRIKLJUČKOV ZA GRADBENO MEHANIZACIJO TER REZERVNIH DELOV. GRE ZA TURŠKO PODJETJE S SEDEŽEM V ISTANBULU, KI GA JE USTANOVIL MEHMET TUSCUOGLU LETA 1972.

P

odjetje MTB je z visoko kvaliteto svojih produktov in mnogimi izkušnjami skozi leta, pridobilo visok ugled in sloves tako na domačem kot tujem trgu. Prva MTB hidravlična kladiva so bila proizvedena v letu 2002, kot rezultat skupnih študij inženirjev skozi daljše časovno obdobje. K razvoju edinstvenega kladiva pa so pripomogli tudi vplivi samih uporabnikov, katerih mnenja in nasveti so še posebej pomembni pri razvoju končnega produkta. Tako je skozi čas nastalo kvalitetno, učinkovito in s servisom podprto kladivo, ki se z lahkoto meri z ostalimi svetovno znanimi hidravličnimi kladivi, kot eno izmed vodilnih kladiv na svetovnem trgu.

Široka ponudba MTB kladiv Hidravlična kladiva znamke MTB so relativno mlad produkt na trgu, vendar se njihov uspeh zagotovo veča in prepoznavnost raste prav na podlagi izjemno natančne izvedbe in

superiorne udarne moči. MTB se lahko danes pohvali z več kot 20 različnimi modeli od teže 100 kg do 7 ton. MTB 500 (5 ton) in MTB 700 (7 ton) sta ena izmed največjih kladiv tudi v svetovnem merilu.

Cilj podjetja MTB je vsakoletna nadgradnja in proizvodnja novih modelov priključkov, zato se tudi redno udeležuje vseh najpomembnejših sejmov tako doma kot v tujini, kjer s ponosom predstavlja svoje produkte. V prihodnje je želja MTB, nadaljnja uspešna rast na domačem in tujem trgu in tako postati vodilna sila proizvodnje priključkov za vso gradbeno mehanizacijo. Podjetje vse svoje sile usmerjajo v razvoj še boljših in kvalitetnejših proizvodov na podlagi izkušenj in visoke tehnologije z uporabo najkvalitetnejših materialov. Svojo zastopniško mrežo razpredajo po celem svetu, v Sloveniji za njihovo prepoznavnost že skoraj eno desetletje skrbi podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o. iz Ajdovščine.

7 tonsko hidravlično kladivo MTB, ki je obenem tudi največje kladivo, ki ga je podjetje Dehkatrade Cetin dostavilo slovenski stranki v kamnolom.

Kladivo pod vodo, ki zagotavlja vrhunske izkušnje z delom pod vodo že dve leti uspešno služi stranki v Sloveniji.

Vibro plošča MTB. Priključki in kladiva MTB na razstavi Bager Expo 2017.

Sveder MTB.

Drobilno-sortirne klešče MTB.

42 J U L I J 2 0 17

[ 3 2 0 17

]

S V 1 0 0 - 2 A J E K O M P A K TEN IN IZJ EM N O Z MOGLJIV BAGE R Z VE LIKO TRGALN O MO ČJO

in YANMAR SV100-2A ŠTEVILKA PET PREDSTAVLJA ODLIČNO OCENO IN PETI YANMAR V STROJNEM PARKU PRIZNANEGA POMURSKEGA GRADBENEGA PODJETJA IMA LAHKO POVSEM ENAK POMEN. PO PRVEM MESECU UPORABE LAHKO O TEM GOVORI S POPOLNO ZANESLJIVOSTJO.

Premišljena obnova strojnega parka Pomgrad že dalj časa uspešno gradi in obnavlja osnovno jedro gradbene mehanizacije in opreme. Hkrati pa zaposluje tudi lokalne ko-

Trgalna sila bagrskega kraka in žlice

45,8 in 68,5 kN

Globina kopanja

4650 mm

Pretok olja za pogon orodij

60 l/min pri 245 bar

Yanmar SV100-2A Yanmar SV100-2A predstavlja zadnjo in največjo pridobitev iz japonskega proizvodnega programa. Kompakten in zmogljiv stroj z veliko trgalno močjo in dvižno zmogljivostjo lahko uspešno izvaja zahtevna dela. Vzdrževanje v garancijskem roku opravlja pooblaščena servisna delavnica M-Servis Franc Mlinarič. Izven garancijskega roka pa Pomgradova vzdrževalna služba, ki ima vse dostope do navodil in dodatnih servisnih informacij. Partnerski odnos zagotavlja poslovno uspešnost vsem trem sodelujočim in s tem osnovo za prihodnji razvoj.

Nova kabina je izjemno tiha ter opremljena z visoko ločljivim barvnim zaslonom na dotik in vzvratno kamero. Hkrati se ponaša tudi s številnimi možnosti za nastavitve, kontrolo in pregledi, vključno s klimatsko napravo ter parametri motorja ali delovnega orodja.

[

3 2 0 17

]

JULIJ 2017

-

Bager Yanmar SV100-2A je zaradi svoje zmogljivosti kos tudi zahtevnejšim operacijam.

s i

10.000 kg

.

Delovna teža s hidravlično nagibno hitro menjavo Winkelbauer

r e v i j a

YANMAR SV 100-2A

operante in s tem povečuje konkurenčnost ter družbeno odgovornost.

Yanmar z lokalnim zastopnikom SMASTER predstavlja partnerja pri dobavi mini bagrov z vso pripadajočo opremo. Pravi stroj za uspešno opravljeno delo pomeni izmenljivost dodatne opreme in ekonomičnost poslovanja. Hidravlična razdiralna kladiva, grajferji, nagibne planirne žlice, vrtalne naprave in nagibne hidravlične menjave povečujejo univerzalnost na gradbiščih z možnostjo hitre selitve in večje izkoriščenosti opreme.

43

m i n e r a l

P

omursko gradbeno podjetje Pomgrad je podjetje s tradicijo in uspešno zaključenimi gradbenimi projekti v lokalnem okolju, bližnji in daljni okolici, kjer državna meja ne predstavlja ovire. Tradicionalne izkušnje mojstrov in najnovejše inženirsko znanje se prepletajo z mladostno voljo po uspehu in spoštovanju doseženega. Visoke in nizke gradnje, vodnogospodarski objekti ter vzdrževalna dela v okolju in infrastrukturi predstavljajo široko področje delovanje moderno opremljene gradbene operative. Strokovna javnost ob vsakem zahtevnejšem projektu že avtomatsko išče logotip priznanega podjetja, ki nakazuje prisotnost na gradbišču.

Hidravlična nagibna hitra menjava Winkelbauer povečuje univerzalnost stroja in rabo različnih delovnih orodji.

SPONZORIRANA INFORMACIJA

YANMAR

Pomgrad

Č A SOVN I IN TERVAL ELEKTRON SKEGA DETONA T ORJA JE ZN

MINIRANJE

v kamnolomu Solkan - prvič v

STROKOVNO DELO

Miniranje z uporabo elektronskih de V KAMNOLOMU SOLKAN, PODJETJA SALONIT ANHOVO, KAMNOLOMI D.O.O., JE BILO V PETEK, 21. APRILA 2017 OB 11:13 IZVEDENO PRVO MINIRANJE V SLOVENIJI Z UPORABO ELEKTRONSKEGA INICIALNEGA SISTEMA, DATUM KI SE BO ZAPISAL V SLOVENSKO ZGODOVINO MINIRANJA. TEKST Jože Kortnik, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje, joze.kortnik@guest.arnes.si; Mitja Šuligoj, Salonit Anhovo, Kamnolomi d.o.o., mitja.suligoj@kamnolomi.si

M

insko polje kjer se je izvedlo prvo tovrstno miniranje v Sloveniji, je obsegalo 18 vrtin, v katerem je bilo aktivirano 1.188 kg razstreliva in uporabljeno 36 elektronskih detonatorjev E*Star podjetja Austin Powder Company. Izmerjene skupne seizmične hitrosti PVS so bile za okoli 30 % nižje od predhodno izračunanih vrednosti.

Zadnji večji napredek na področju inicialnih sistemov je bil dosežen leta 1973 z odkritjem neelektričnega Nonel inicialnega sistema in nato leta 1990 z odkritjem in razvojem elektronskega inicialnega sistema. Medtem, ko je uporaba neelektričnega Nonel inicialnega sistema v praksi doživela topel sprejem je stroka v primeru uporabe elektronskega inicialnega sistema predvsem zaradi dodatnih potrebnih investicijskih stroških v opremo, v izobraževanje, spremembe filozofije miniranja in višjih stroškov izvedbe ostala hladna. Možnost nastavitve poljubnega časa zakasnitve in znatno natančnejši nadzor časa zakasnitve detonacije v primeru uporabe elektronskega inicialnega sistema omogoča znatno izboljšanje vseh parametrov miniranja, izboljšanje granulacije materiala, nižji nivo seizmičnih valov in predvsem možnost izvedbe miniranj tudi na seizmično občutljivih območjih. Zaradi zniževanja negativnih vplivnih parametrov miniranja na okolje omogoča učinkovitejše pridobivanje in s tem zniževanje celotnih stroškov izkoriščanja mineralne surovine.

Uvod Rudarska industrija razvija in vpeljuje nove tehnologije in metode izkoriščanja mineralnih surovin predvsem z namenom izboljšanja po-

44 J U L I J 2 0 17

gojev dela, doseganja večjih učinkov, znižanja stroškov različnih metod miniranja ter zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Najnovejše tehnologije na področju miniranja so usmerjene v razvoj elektronskih (digitalnih) inicialnih sistemov z "znatno zanesljivejšim in natančnejšim časom zakasnitve iniciranja" predvsem z namenom izboljšanja tehničnoekonomskih pogojev ter zmanjšanja negativnih vplivov na okolje [3]. Natančnejši čas zakasnitve in nastavitev časa zakasnitve omogoča minerjem na terenu možnost prilagajanja parametrov miniranja zaradi različnih vplivnih parametrov pri pripravi minskega polja, npr. geometrično odstopanje načrtovanega položaja in dolžine vrtin zaradi geoloških pogojev. Prilagajanje načrta miniranja pogojem na lokaciji minskega polja omogoča izboljšanje varnosti in zagotavljanje ustreznejše granulacije, kar lahko zmanjša stroške transporta z optimalnejšim ciklom nakladanja in transporta, znižanjem stroškov sekundarnega drobljenja na etažah in stroškov drobljenja pri pripravi mineralne surovine za nadaljnjo predelavo. Nadalje omogoča doseganje nižjih seizmičnih hitrosti, doseganje stabilnejših brežin in ohranjanje stabilnega zgornjega roba brežine, kar omogoča varnejše izvajanje rudarskih del. Te izboljšave omogočajo natančnejšo umestitev minskih vrtin za uspešnejšo izvedbo miniranja. Možnost poljubne nastavitve časa zakasnitve omogoča kontrolo hitrosti seizmičnih valov, končne granulacije, kontrolo premeta in profila kupa materiala, večjo produktivnost ter optimiranje uporabljene količine energije razstreliva.

Rudarska dela ostajajo časovno in stroškovno intenzivni procesi, ki zahtevajo podrob-

no predhodno načrtovanje ter sproten nadzor stroškov različnih faz pridobivanja. V svetu so tudi s tem namenom prav zaradi izboljšanje ekonomske učinkovitosti različnih faz izkoriščanja mineralnih surovin in zniževanje stroškov različnih geotehničnih del posamezni izvajalci predvsem pri pridobivanju t.i. plemenitih/žlahtnih kovin pričeli uvajati elektronske inicialne sisteme.

Znatno natančnejši čas aktiviranja in možnost nastavitve časa zakasnitve elektronskih detonatorjev omogoča rudarski industriji nekaj, kar prej ni bila mogoča [1, 2], doseganje večje varnosti pri miniranju, večjo produktivnost in izboljšanje učinka miniranja in ne nasprotno, kot je na primer omejevanje števila intervalov zakasnitev v primeru nadaljevanja uporabe klasičnih inicialnih sistemov z nenatančnimi pirotehničnimi sredstvi zakasnitve. Uporaba elektronskih detonatorjev omogoča izvajanje miniranj tudi v seizmično občutljivih okoljih ter izboljšanje varnostnih pogojev pri uporabi metode vrtanja in miniranja na površinskih rudnikih.

Elektronski inicialni sistem - EIS Najpomembnejši svetovni proizvajalci minsko-razstrelilnih sredstev že od leta 1980 izvajajo intenzivne programe razvoja elektronskih detonatorjev. Prvi elektronski detonator je razvil koncern ICI (Imperial Chemical Industry) Explosives Europe in je bil izdelan v škotskem podjetju Ardeer v Veliki Britaniji. V poizkusnem miniranju je bil prvič uporabljen leta 1988. Začetne raziskave in razvoj elektronskih detonatorjev je sočasno potekal v Veliki Britaniji ter tehničnih centrih koncerna ICI v Južnoafriški Republiki, Avstraliji in Kanadi. Prvi elektronski detonator izdelan v podjetju Ardeer je spadal

[ 3 2 0 17

]

N ATNO BO L J N AT AN ČEN OD OB IČ A JNEG A DETON ATORJA S PIROTEHN IČN IM Z AKASN I L NI M

etonatorjev

[

3 2 0 17

]

J U L I J 2 0 17

45

s i

. r e v i j a

Slika 2.: Elektronski inicialni sistem podjetja Austin Powder Company, Model DBM 1600-2-K, uporabljen v kamnolomu Solkan.

v skupino predhodno programiranih detonatorjev. Prvi elektronski inicialni sistemi so se na trgu pojavili leta 1993.

Danes je na trgu nekaj elektronskih inicialnih sistemov različnih proizvajalcev, ki pa so si sorodni v tem, da za iniciranje minskega naboja uporabljajo elektronske detonatorje. Elektronski detonatorji za razliko od klasičnih pirotehničnih detonatorjev uporabljajo t.i. elektronski zakasnilni element, ki poleg mikroprocesorja vključuje še element za shranjevanje električne energijo - kondenzator (slika 1.).

Mikroprocesor ima v elektronskem detonatorju dvojno vlogo t.j. kontrolo časa zakasnitve in kontrolo prenosa potrebne inicialne energije za vžig/iniciranje vžigalne glavice detonatorja. Osnovna konstrukcijska razlika med elektronskim in klasičnim pirotehničnim detonatorjem [3] je v lokaciji vžigalne glavice. Tako je elektronskem detonatorju vžigalna glavica nameščena za zakasnilnim elementom, medtem ko je v pirotehničnem incialnem sistemu (npr. Nonel cevka in električni detonator) vžigalna glavica nameščena pred zakasnilnim elementom. Druga konstrukcijska posebnost elektronskega detonatorja je v uporabi dodatnega elektronskega elementa za shranjevanje električne energije - kondenzatorja, ki je sestavni del zakasnilnega elementa detonatorja.

Konstrukcijske rešitve in oblike elektronskih detonatorjev se med proizvajalci nekoliko razlikujejo. Elektronski detonator E*Star podjetja Austin (slika 3.) uporablja klasični električni inicialni signal, ki preko krmilne diode sproži polnjenja kondenzatorja. Po posebnem protokolu se nato lahko v spominsko enoto mikroprocesorja vstavi čas zakasnitve in aktivira števec mikroprocesorja. Ko števec mikroprocesorja z digitalnim odštevanjem doseže nastavljen čas zakasnitve, se aktivira inicialno stikalo in energija iz kondenzatorja steče v vžigalno glavico, kar aktivira osnovno razstrelilno polnitev v elektronskem detonatorju. Možne so tudi kombinacije uporabe elektronskih detonatorjev in neelektričnih Nonel cevk (slika 1.). Tu se inicialni signal pretvori v električni impulz s pomočjo ustreznega eksplozivnega

-

Slika 1.: Primerjava pirotehničnega in elektronskega zakasnilnega inicialnega sistema (4).

Slika 3.: Prerez elektronskega detonatorja (desno) in uporabljen E*Star elektronski detonator podjetja Austin (levo).

m i n e r a l

Sloveniji

MINIRANJE STROKOVNO DELO

Slika 4.: Ekipa, ki je izvedla prvo miniranje z uporabo elektronskega inicialnega sistema Austin Powder Company (Model DBM 1600-2-K) v Sloveniji, od leve proti desni Ondrej ČERMÁK (Austin Detonator s.r.o.), Primož JANEŽ, doc.dr. Jože KORTNIK (Univerza v Ljubljani, NTF), Matevž TURK (Proeks d.o.o.), Marjana ŠULIGOJ, Mitja ŠULIGOJ in Edvard ŠULIGOJ (Salonit Anhovo, Kamnolomi d.o.o.).

naboja (booster-ja/ojačevalca), ki je povezan s piezo-keramičnim elementom in kondenzatorjem. Po prejemu toplotnega signala iz Nonelove cevke se aktivira eksplozivni naboj v ojačevalnem detonatorju. Ta nato aktivira piezo keramični element, ki z aktiviranjem omogoči pretok električnega naboja preko krmilne diode in shranjevanje v kondenzatorju.

Uporaba različnih računalniških programskih paketov za predhodno načrtovanje izvedbe miniranja in vpliva miniranja na okolje danes postaja eno osnovnih in nepogrešljivih orodij za izvajanje zahtevnih vrtalno-minerskih del. Uporaba programskega paketa za načrtovanje miniranja, rudarskemu in geotehnološkemu inženirju (minerju) omogoča kabinetno načrtovanje časa zakasnitve, simuliranje miniranja ter izdelavo optimalnega načrta miniranja pred končno predajo načrta miniranja osebju na terenu. Elektronski inicialni sistem omogoča enostavno uporabo programskega paketa za dodatno optimiranje minskega polja v primeru spremenjenih razmer na terenu.

programiranih elektronskih detonatorjih proizvajalec pri izdelavi detonatorja nastavi čas zakasnitve, ki ga kasneje v času uporabe ni več mogoče spreminjati. Minske vrtine so polnjene in vezane v mrežo enako kot v primeru uporabe standardnih inicialnih sistemov.

Največja prednost predhodno programiranih

elektronskih detonatorjev je v možnosti enake izvedbe protokola miniranja kot v primeru uporabe detonatorjev s pirotehničnim zakasnilnim elementom, kar zahteva vodenje podrobne evidence lokacije posameznih detonatorjev v minskem polju in omejeno velikost minskega polja.

Nastavljiv elektronski detonator omogoča nastavitev časa zakasnitve aktiviranja na mestu uporabe. Pri teh detonatorjih nimamo nastavljenega časa zakasnitve. Ti sistemi temeljijo na direktni komunikaciji z detonatorji ter s tem možnostjo nastavitve ustreznih časov zakasnitve pri načrtovanju miniranja in sicer pred in po polnitvi vrtin z razstrelivom ter vse do aktiviranja minskega polja. Sistem omogoča uporabo t.i. elektronskega spomina, ki se lahko uporablja za programiranje inicialnega sistema ves čas do aktiviranja minskega polja.

Zaradi možnosti nastavitve poljubne časovne zakasnitve ga imenujemo 'na mestu uporabe programiran elektronski inicialni sistem' kot 'Elektronski Detonator'.

V različnih strokovnih delih [3, 4] je mogoče zaslediti razvoju elektronskih detonatorjev z možnostjo t.i. "daljinskega programiranja in daljinske sprožitve". Zaporedje signalov za prenos podatkov in sprožitev miniranja se v tem primeru prenaša s pomočjo posebnega kodiranega protokola (encrypted radio frequ-

Vrste elektronskih detonatorjev Elektronske detonatorje delimo v dve osnovni skupini in sicer: •• predhodno programirane elektronske detonatorje ter •• na lokaciji miniranja nastavljive elektronske detonatorje.

Predhodno programirani elektronski detonator je v osnovi zelo podoben običajnim pirotehničnim detonatorjem (električni ali neelektrični Nonel detonatorji). Pri predhodno

46 J U L I J 2 0 17

Slika 5.: Na osnovi t.i. »Signature Hole« analize izračunane in v elektronske detonatorje vgrajene časovne zakasnitve v minskem polju MP1 v kamnolomu Solkan podjetja Salonit Anhovo, Kamnolomi d.o.o.; I-D časovna zakasnitev v vrtini 40 ms, I-H časovna zakasnitev med vrtinami v vrsti 28 ms, I-R časovna zakasnitev med vrstami vrtin 90 ms.

[ 3 2 0 17

]

[

3 2 0 17

]

Uporaba elektronskih detonatorjev omogoča vpeljavo številnih novosti in izboljšav v miniranje. Časovni interval elektronskega detonatorja (±0,01 ms) je namreč znatno bolj natančen, kot je časovni interval običajnega detonatorja s pirotehničnim zakasnilnim elementom (±10% časa zakasnitve detonatorja). Večjo natančnost časovnega intervala omogoča v detonator vgrajen mikroprocesor z elektronskim števcem, ki nadomešča običajno uporabljen pirotehnič-

J U L I J 2 0 17

47

s i

Kako naprej?

.

Prvi znani poskusi uporabe elektronskih detonatorjev v Sloveniji segajo v leto 2012, ko se je v kamnolomu Razdrto načrtovalo uporabo elektronskega inicialnega sistema Davey Bickford. Žal so se ti napori zaradi različnih vzrokov, tudi zaradi takratne t.i. gospodarske krize, izjalovili.

Kot prvo miniranje z uporabo elektronskega inicialnega sistema v Sloveniji je bilo izvedeno 21. aprila 2017 ob 11:13 v kamnolomu Solkan podjetja Salonit Anhovo, Kamnolomi d.o.o.. Minsko polje MP1 (slika 5. in 6.) je skupaj obsegalo 18 vrtin, v dveh vrstah po 9 vrtin, v katerem je bilo aktivirano skupaj 1.188 kg razstreliva in uporabljeno 36 elektronskih detonatorjev E*Star podjetja Austin Powder Company, s 33 kg razstreliva na ms interval. Izračunane in v elektronske detonatorje vgrajene

Literatura [1] KORTNIK, J., BRATUN, J. (2010): Use of Electronic Initiation Systems in Mining Industry, RMZ - Materials and Geoenvironment, vol. 57, no. 3., pp. 403-414.

[2] KORTNIK, J., BRATUN, J. (2010): Uporaba elektronskih inicialnih sistemov v rudarstvu, Mineral, številka 6/2010, pp. 20-22.

[3] SHARMA, P.D. (2009): Electronic detonators - Results in substantial techno-economic benefits for large mining operations, Mining Engineers Journal, India, February 2009. http://miningandblasting.wordpress.com/ [4] WATSON, J.T. (2000): Developments with Electronic Detonators. http://www.dynonobel.com/NR/rdonlyres/A0AB000BAA62-4E2E-9891-815BA2BACA1C/0/ ElectronicDetonators.pdf

r e v i j a

Prvo miniranje z uporabo elektronskih detonatorjev v Sloveniji

časovne zakasnitve so znašale 40 ms med nivoji v vrtini, 28 ms med vrtinami v vrsti in 90 ms med vrstami vrtin (slika 5.).

Izmerjena skupna seizmična hitrost PVS na aktualnih merilnih mestih (oznaka MM na sliki 6.) je bila za okoli 30 % nižja od s predhodno izvedenimi izračuni predvidenih vrednosti.Poleg manjše izmerjene skupne seizmične hitrosti PVS je bila, po vizualni oceni, dosežena tudi ugodnejša razpršitev in ustreznejša granulacijska sestava odminiranega materiala, kar pa bo potrebno s podrobnejšimi analizami s programskim paketom WipFrag še dokazati.

-

ency protocol) s čimer preprečimo zlorabe na terenu. Ta možnost dolgoročno odpravlja uporabo električnih žic in s povečuje varnostno razdaljo med točko vžiga in minskim poljem.

m i n e r a l

Slika 6.: Kamnolom Solkan podjetja Salonit Anhovo, Kamnolomi d.o.o., z vrisanimi lokacijami seizmičnih meritev in minskim poljem MP1.

ni zakasnilni element. Poleg številnih prednosti elektronskih inicialnih sistemov pa je njegova največja pomanjkljivost sprememba protokola miniranja, dodatni stroški investicije v opremo, relativno zahtevno dodatno izobraževanje in višja cena elektronskih detonatorjev.

Praktični primer uporabe elektronskih detonatorjev v kamnolomu Solkan in že več kot dvajsetletna uporaba elektronskega inicialnega sistema v praksi v svetu potrjujeta prednosti uporabe elektronskih detonatorjev pred običajnimi detonatorji s pirotehničnim zakasnilnim elementom. Prednosti se odražajo tako v doseganju ustreznejše granulacije, manjših stroških drobljenja in s tem v manjših skupnih stroških pridobivanja, kot tudi manjših vplivih na okolje in s tem možnostih uporabe na seizmično občutljivejših ter gosteje poseljenih območjih.

Na povpraševanje po določenem izdelku na trgu danes vplivajo predvsem trije elementi: nizka cena, enostavna uporaba in zanesljivost oz. vzdržljivost izdelka. Rudarska industrija je vseskozi primorana k zniževanju stroškov proizvodnje in doseganju večjih okoljskih standardov, zato je pričakovati, da se bodo z postopno zamenjavo klasičnih pirotehničnih inicialnih sistemov z elektronskimi inicialnih sistemov tudi znižale cene elektronskih detonatorjev, kar pa je odvisno predvsem od prepričanja uporabnikov o prednostih uporabe elektronskih inicialnih sistemov. Naraščanje povpraševanja po uporabi elektronskih inicialnih sistemov v praksi miniranja v prihodnje je v veliki meri odvisna tudi od nadaljnjega razvoja tehnologij, zadovoljevanja vse zahtevnejših potreb in zahtev uporabnikov ter doseganju vse zahtevnejših okoljskih standardov pri izkoriščanju mineralnih surovin v urbanih okoljih - urbano rudarjenje.

stereo-naklad

PREDSTAVITEV

LIEBHERR

P

roizvajalec gradbene mehanizacije Liebherr je pred nedavnim trgu predstavil dva nova modela stereo-nakladalnika na kolesih, ki ju odlikujejo zmogljive komponente in inovativno diagonalno hlajenje, ki zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Preizkušen stereo krmilni sistem omogoča visoko produktivnost, še posebej v zaprtih prostorih.

Oba nakladalnika na kolesih bosta na voljo za kupce v drugi polovici leta 2017. Pri Liebherrju pa se bodo vsekakor potrudili, da bosta tekom leta predstavljena na različnih sejmih in razstavah.

Svojevrstna nakladalnika Močan in preizkušen pri Liebherrju izdelan hidrostatični pogonski sistem omogoča stalen pospešek. Za operacije, ki zahtevajo daljše vozne razdalje, Liebherr ponuja kot opcijo model "Speeder" za oba nova nakladalnika L 514 in L 518. Pri tej opciji lahko oba modela dosežeta največjo hitrost pri 40 km/h, kar omogoča strojniku prihraniti časa pri vožnji iz ene na drugo lokacijo.

L 514 stereo-nakladalnik na kolesih je še posebej primeren za delo v komunali, gradnji cest in velja za zanesljivega pomočnika v

različnih aplikacijah. Večji nakladalnik L 518 je popolnoma nov model v Liebherrjevi ponudbi nakladalnikov na kolesih in je namenjen za uporabo v industriji. Lahko deluje s kolesi iz polne gume za uporabo v industriji recikliranja.

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov je v skladu s Stage IV / Tier 4f glede emisijskih standardov in je "svojevrstna" inovacija v tem tržnem sektorju. Kombinacija dizelskega oksidacijskega katalizatorja (DOC), filtra za trdne delce (DPF) in selektivne katalitične redukcije (SCR) zelo učinkovito zmanjšuje emisije škodljivih snovi.

Vsestranska in zmogljiva nova Liebherr stereo-nakladalnika L 514 in L 518 ŽE VEČ KOT 20 LET VELJAJO LIEBHERR STEREOLOADERS (STEREO-NAKLADALNIKI) ZA ZANESLJIVE IN VSESTRANSKE STROJE. ENAKO VELJA TUDI ZA NAJNOVEJŠA MODELA L 514 IN L 518, KI PONUJATA STROJNIKU DODANO VREDNOST PREKO ŠTEVILNIH INOVACIJ, KOT STA Z-VPETJE PREDNJE NAKLADALNE ROKE IN PROSTORNA KABINA. VEČ INFORMACIJ O NJIMA TER OSTALIH INOVACIJAH SLEDI V NADALJEVANJU PREDSTAVITVE.

L 514 stereo-nakladalnik velja za zanesljivega pomočnika v različnih aplikacijah (gradnji cest, komunali,...)

48 J U L I J 2 0 17

[ 3 2 0 17

]

a l n i k a l 5 1 4 i n l 518 p o n u j a t a v e č o k r e t n o s t i i n v i š j e p r e k u c n e o b r e m e n i t v e

L 518 je popolnoma nov model v Liebherrjevi ponudbi nakladalnikov na kolesih in je namenjen za uporabo v industriji.

odvajanje toplote iz motorja. Sistem zagotavlja ravno pravšnjo količino hladilne zmogljivosti, s čimer se zmanjša porabo goriva in emisija hrupa. Hladilni sistem je lociran neposredno za kabino, ki je najčistejša točka na nakladalniku.

Tako pozicioniran hladilnik vleče bolj čist zrak, ki izboljša življenjsko dobo sistema in zmanjšuje stroške vzdrževanja.

Moč motorja (kW / HP)

8,860

78 / 106

L 518

6,550

1.7

9,190

78 / 106

*Emisije izpušnih plinov so nižje od mejnih vrednosti emisijskih standardov Stopnje IV / Tier 4f.

Stereo krmiljenje V središču novih dveh nakladalnikov je stereo krmilni sistem, kombinacija artikuliranega krmiljenja z zadnjo osjo je tipična značilnost za Liebherrjeve modele v tej kategoriji strojev. Tak sistem zagotavlja visoko stopnjo okretnosti v primerjavi z nakladalniki s konvencionalnim krmiljenjem. L 514 in L 518 imata bistveno manjši obračalni krog in se ju zato lahko uporablja v zelo tesnih prostorih značilnih za delo v mestnih središčih, kjer je okretnost stroja zelo pomembna. Takšno krmiljenje omogoča tudi več stabilnosti in preprečuje prevrnitev stroja pri večjih obremenitvah. Zato sta zmožna oba nakladalnika L 514 in L 518 premikati težja bremena od primerljivih nakladalnikov v istem velikostnem razredu.

Novo Z-vpetje Novo Z-vpetje sprednje nakladalne roke pri novih dveh modelih stereo-nakladalnikov, zagotavlja največjo silo v vseh operacijah. Prav tako zagotavlja visoke trgalne sile v spodnjem delu roke, kar je prednost pri zemeljskih delih, ne nazadnje pa ga odlikuje tudi velika držalna sila v zgornjem delu roke. Slednje je pomembno pri delu s težko opremo, kot so vi-

[

3 2 0 17

]

soke izstresne nakladalne žlice ali žlice s hidravličnimi vilicami. Nov Z-vpetje omogoča strojniku natančno upravljanje stroja in varno delo z nakladalnimi vilicami v celotnem območju dviga. Ta značilnost je ključna, zlasti pri komunalnih delih ali pomožnih opravilih v gradbeništvu in cestogradnji. Z novim Z-vpetjem lahko strojnik uporablja vse delovne priključke enako produktivno (krtača za pometanje cestišča, snežni plug ipd.).

Zmogljive in robustne komponente Kot že omenjeno lahko nova modela z veliko zanesljivostjo opravljata širok spekter nalog v različnih aplikacijah. Da je to omogočeno, je Liebherr veliko vložil v robustnost v različnih pogledih. Dober primer je avtomatska zapora diferenciala, ki zagotavlja izjemen oprijem tudi na zahtevnem terenu. Robustni osnovni dizajn, komponente iz visoko kakovostnega jekla in preizkušena hidravlika zagotavljajo zanesljivost ne glede na to, kakšno operacijo izvaja nakladalnik.

Na novo razvit hladilni sistem pri L 514 in L 518 zagotavlja visoko stopnjo produktivnosti.

Ta usmerja hladen zrak diagonalno skozi celoten prostor motorja, kar zagotavlja optimalno

J U L I J 2 0 17

49

.

Operativna teža (kg)

1.5

r e v i j a

Velikost žlice (m³)

5,750

-

Prekucna teža (kg) L 514

Pri družbi Liebherr so veliko truda vložili, da je upravljanje L 514 in L 518 čim bolj intuitivno.

Jasno postavljenje ergonomske kontrole ponujajo enostavno sledenje gibanju, prav tako pa so vsi upravljavski vzvodi vgrajeni v sedež strojnika, da se zagotovi čim bolj enostavno rokovanje, ki prihrani čas in poveča prilagodljivost. Široka lestev z nedrsečimi stopnicami in velike ograje vodijo v prostorno in udobno kabino. Udobje je okrepljeno z vrati kabine, ki se odpro za 180 ° ter volanom, zaslonom in sedežem, ki jih je mogoče individualno prilagoditi. Zahvaljujoč se velikim vetrobranskim oknom in prenovljeni kabini, ponujata nova modela izjemno vidljivost na vse strani. Strojnik ima popoln pogled na vse, kar je v neposredni bližini. Močni žarometi zagotavljajo dobro vidljivost v temi in se lahko individualno prilagojeni po želji stranke.

Pri Liebherrju je varnost strojnika vedno na prvem mestu. To se odraža tudi v oblikovanju L 514 in L 518 stereo-nakladalnika. Kompakten pokrov motorja ima jasne linije za lažji nadzor strojnika nad strojem. Poleg tega je motor zaščiten s pokrovom pred umazanijo, ki ga popolnoma pokriva. Ko se pokrov odpre je možen varen dostop do vseh ključnih komponent motorja na licu mesta. Motor je prečno vgrajen na zadnjem delu nakladalnika in zato služi kot naravna protiutež. Takšna oblika zagotavlja optimalno razporeditev teže, kar se posledično kaže v višjih prekucnih obremenitvah in v bolj agilnemu upravljanju. Vse informacije o predstavljenih nakladalnik so na voljo pri podjetju KP Motor iz Ljubljane, ki je uradni zastopnik za gradbeno in industrijsko mehanizacijo znamke Liebherr na področju Slovenije.

m i n e r a l

Ključi tehnični podatki za L 514 in L 518 stereo-nakladalnika (standardna verzija)

s i

Inovativna oblika

PREDSTAVITEV

GIPO

D R O BIL NA E

GIPO uspešno nadaljuje sodelovanje

PODJETJE FA-ST D.O.O. IZ NOVEGA MESTA IN GIPO AG, ŠVICARSKI PROIZVAJALEC OPREME ZA DROBLJENJE, SEJANJE IN RECIKLIRANJE RAZLIČNIH MATERIALOV, NADALJUJETA SODELOVANJE Z NAKUPOM NOVE DROBILNE ENOTE GIPOREC R 100 C GIGA.

L

etos aprila je podjetje FA-ST d.o.o., ki ima sedež v Novem mestu, povečalo svoji strojni park z nakupom še ene drobilne enote GIPOREC R 100 C GIGA, prvo tako enoto je kupilo pred dobrimi štirimi leti.

50 J U L I J 2 0 17

Za novi nakup se je odločilo zaradi dobrih preteklih izkušenj z drobilno-reciklažno opremo znamke GIPO in seveda zaradi povečane potrebe po drobljenju in recikliranju gradbenih odpadkov.

Zgodovinski pregled opreme GIPO pri podjetju FA-ST d.o.o.

GIPOREC R 100 C dobavljen leta 2008

GIPOSCREEN RR 100 dobavljen leta 2011

GIPOREC R 100 C GIGA dobavljen leta 2013

GIPOREC R 100 C GIGA dobavljen leta 2017

[ 3 2 0 17

]

EN OTA G I P OR E C R 1 0 0 C G IG A JE OP REM LJE N A Z N AJN OVE JŠO TE H N OLOGIJO DROBL JENJA

Tehnični podatki GIPOREC R 100 C GIGA Transportna širina 2.500 mm Dolžina cca.

17.000 mm

Višina

3400 mm

Teža brez sita

43 t

Udarni drobilec

Sodobna in učinkovita tehnologija drobljenja Gre za najsodobnejšo in najučinkovitejšo dro­bilno enoto s sitom in integriranimi vračanjem nadfrakcij v tovrstnem razredu opreme na svetu. Opremljena je s široko paleto opreme za proizvodnjo kvalitetnega končnega produkta ter maksimalno izrabo vhodnega materiala kot je, naravni kamen, armiran beton, asfalt in različni mešani gradbeni odpadki mineralnega izvora.

GIPOREC R 100 C GIGA je opremljen s

sistemom za izločanje lažjih materialov (plastika, les, tekstil, različne izolacije, itd.), magnetom za izločanje železa, daljinskim upravljalnikom, tračnimi tehtnicami, odstranjevalcem jalovine, kompresorjem, sistemom za mokro odpraševanje, sitom in integriranim sistemom za vračanje nadfrakcij.

Drobilna enota GIPOREC R 100 C GIGA je idealen partner za aplikacije kot je drobljenje naravnega kamna in reciklaža betona, asfalta ter mešanih gradbenih odpadkov

Udarni premer rotorja

1.200 mm

Širina rotorja

970 mm

Hitrost rotorja

25 - 42 m/s

Velikost vhodne odprtine

970 x 800 /920 mm

Končna velikost zrna min.

0/20 mm

Končna velikost zrna max.

0/200 mm

Dizelski motor

CAT C9 261 KW /350 KS

in odpadkov pri rušenju objektov. Drobilno potrojenje ima v procesu proizvodnje vrsto prednosti, definiran končni produkt, ki ga določa velikost sita, možnost dela z večjim razmikom v mlinu zmanjšuje obrabo in porabo goriva. Prava granulacija končnega proizvoda se doseže s hitrostjo rotorja ter z velikostjo primarnega in sekundarnega razmika v mlinu, pri čemer se dobi kvaliteten končni produkt, ki izpolnjuje vse zahteve in je v skladu s predpisanimi standardi.

r e v i j a

.

s i

GIPOREC R 100 C GIGA na sejmu Minex 2017 v Zagrebu

3 2 0 17

]

JULIJ 2017

51

m i n e r a l

[

-

Nagrada organizatorja sejma Minex 2017 za najzanimivejši eksponat.

HYUNDAI PREDSTAVITEV

Novi Hyundai kompaktni bager R

R30Z-9AK HYUNDAI RAZŠIRJA SVOJO PONUDBO KOMPAKTNIH BAGROV S PREDSTAVITVIJO NOVEGA MODELA R30Z-9AK, KI JE IMEL SVOJO SVETOVNO PREMIERO LETOS NA SEJMU SAMOTER 2017 V VERONI, ITALIJA.

52 J U L I J 2 0 17

30Z-9AK je kompaktno zasnovan bager v VIO izvedbi, kar dopušča operaterju delo v zelo ozkih predelih, kot so ozke ulice v notranjosti mestnih središč. Novi bager je zadnji Hyudajev mini bager, ki je izjemno kompakten, lahek stroj, ki prinaša dodatno uporabnost in učinkovito delo. Ta čisto nov model je nasledil model R27Z-9. Njegova operativna masa znaša 2880 kg in namenjen vsem, ki potrebujejo zanesljiv in produktiven stroj.

Poganja ga zanesljiv, učinkovit in tih Kubota D1305 motor z močjo 18.1 kW ob 2,350 vrtljajih na minuto. Motor Kubota D1305 je kompakten dizelski več cilindrski vodno hlajen industrijski motor, ki upošteva zadnje EU standarde glede emisij.

[ 3 2 0 17

]

R30Z-9A K NUDI E N OSTAVN O UPRAVLJAN JE V VSE H POGL ED IH Izboljšan hidravlični sistem R30Z-9AK-jev hidravlični sistem je natančno izdelan za hitro delovanje z odličnim nadzorom.

Stroj je izdelan tako, da so stroški upravljanja minimalni na dolgi rok, zaradi šob, ki imajo dolge intervale mazanja (250 ur) s polimernimi trakovi, ki so odporna na obrabo in zmanjšujejo hrup. Filtri za hidravliko z dolgo življenjsko dobo (1000 ur) in nova hidravlična olja prav tako z dolgo življenjsko dobo (5000 ur), vključno s bolj učinkovitim sistemom hlajenja in integriranim sistemom pregrevanja, podaljšujejo servisne intervale in nižajo stroške vzdrževanja. Kot opcijo ponuja bager R30Z-9AK štiri smerno hidravlična kontrolo.

Zaslon v kabini Digitalni zaslon pri bagru R30Z-9AK vključuje sedem opozorilnih indikatorjev, za produktivno in udobno upravljanje. Na zaslonu operater spremlja vse podatke o stroju kot so, pritisk olja v motorju, napolnjenost akumulatorja, temperatura hladilne tekočine, količina goriva itd. Vsi ti podatki dajejo strojniku vse informacije o trenutnem stanju stroja.

Lahko in preprosto vzdrževanje

Udobna in prostorna kabina Skoraj tri tone težak bager je opremljen z udobno, prostorno in vzdržljivo kabino, ki je bila ergonomsko izdelana z zmanjšano stopnjo hrupa in dobro vidljivostjo.

Strojnik z lahkoto prilagodi Poganja ga učinkovit in tih motor sedež in naslonjala za roke, v Kubota D1305 z močjo 18.1 kW. za njega najbolj ugoden položaj. Pedala so postavljena tako, da je več prostora za dostop v kabino.

Dodatni prostor za odlaganje osebnih stvari s ključavnico je spravljen in enostavno dostopen izpod operatorjevega sedeža. Na kabini so drseča okna, ki se lahko odprejo in so tako varna v odprti poziciji in omogočajo boljše zračenje ter vidljivost.

R30Z-9AK je bil izdelan tako, da je enostaven za upravljanje v vseh pogledih, tudi kar se tiče dostopnosti pri vzdrževanju. Vse lopute, pokrovi in nape so izdelane tako, omogočajo popolno odprt dostop do vseh ključnih komponent in servisnih točk na licu mesta.

Vse informacije o predstavljenem novem bagru so na voljo pri podjetju Lager KMineral iz Celja, ki je uradni zastopnik za Hyundai gradbeno mehanizacijo za Slovenijo.

Udobna, prostorna in vzdržljiva kabina, ki nudi dobro vidljivost.

Močna konstrukcija Kabina R30Z-9AK je opremljena z močnejšimi vendar tanjšimi cevmi, ki povečujejo varnosti in izboljšajo vidljivost. Strukturna celovitost je bila preizkušena z metodami FEM (Finite Elements Method) in dolgoročnimi testi vzdržljivosti.

[

3 2 0 17

]

. r e v i j a

-

Novi bager R30Z-9AK je izjemno kompakten in lahek stroj (dobre 3 tone težak) primeren za delo v prostorsko omejenih območjih.

JULIJ 2017

53

m i n e r a l

Sistem varnostne ključavnice novega kompaktnega bagra deluje tako, da bi preprečili izhod iz kabine medtem, ko hidravlični sistem obratuje. Ko sta varnostna ročka in leva konzola obrnjeni navzgor hidravlični sistem ne deluje. Nagibajoča leva konzola je narejena tako, da omogoča lažji vstop in izstop iz kabine.

Novi stroj ima tudi funkcijo avtomatskega reguliranja hitrosti vožnje in tako višjo potovalno hitrost, zniža motor avtomatsko, ko le-ta zazna večjo obremenitev in ponovno pospeši, ko je obremenitev manjša.

s i

Varnostne funkcije R30Z-9AK

CATERPILLAR PREDSTAVITEV

Bagra poganja motor Cat C4.4 ACERT™ z močjo 112 kW, ki je v skladu s EU Stage IV standardom.

N

ova bagra na kolesih imata kompakten radij, a to ne pomeni, da bi Caterpillar delal kompromise pri moči, zmogljivosti ali stabilnosti - stroja sta namreč enako močna, zmogljiva in stabilna v primerjavi z drugimi stroji serije F brez kompaktnega radija.

Novi modeli s kompaktnim radijem nudijo velik nabor različnih konfiguracij, vključno z različnimi izvedenkami podvozja, rok ter različnimi dolžinami podaljškov rok za lažje opravljanje raznovrstnih del. Široki koti obračanja koles in optimalni obračalni krog lajšata manevriranje in poenostavljata vodenje stroja. Ročica za upravljanje dodatno pomaga upravljavcu pri manevriranju s strojem, saj mu omogoča, da lahko z obema rokama drži ročici in nadaljuje z delom tudi, ko se stroj premika.

Raznolikost "nosilcev delovnih orodij" M315F in M317F sta skonstruirana tako, da lahko uporabljata veliko različnih delovnih orodij, saj imata vse potrebne sisteme za menjavo priključkov, vključno s pomožnimi hidravličnimi cevmi, hitro spojko in nadzornim sistemom v nekaj sekundah.

Za še večjo funkcionalnost in lažje manevriranje, sta lahko oba bagra tovarniško pripravljena za namestitev novega CAT tiltrotatorja, ki omogoča direktno nameščanje priključkov in 360 - stopinjsko obračanje ter nagibanje.

Moč in zmogljivosti Cat C4.4 ACERT™ motor z močjo 112 kW dosega EU Stage IV emisijske standarde in ima integriran čistilni sistem, ki ne potrebuje

Nova CAT

M315F

CAT M315F IN M317F STA NOVA B NAJNOVEJŠIH BAGROV NA KOLESI OPERATIVNI STROŠKI IN UDOBJE. ROPS kabina ima sistem visokega pritiska kar preprečuje prodor prahu, hrupa in vibracij.

54 J U L I J 2 0 17

večjega vzdrževanja, le periodično polnjenje tekočine za čiščenje izpušnih plinov.

Za čim nižjo porabo goriva samodejno skrbi sistem za nadzor hitrosti motorja, ki zniža število vrtljajev motorja, ko stroj ne potre-

[ 3 2 0 17

]

nova bagra iz serije f s kompaktnim radijem obračanja

Široki koti pri obračanju koles in optimalni obračalni krog olajšujeta upravljanje stroja.

Oba nova bagra (M315F in M317F) lahko uporabljata veliko različnih delovnih orodij.

ROPS kabina ima sistem visokega pritiska kar pomeni, da preprečuje prodor prahu, hrupa in vibracij. Prednost je tudi dobra vidljivost iz kabine. K temu pripomorejo velika steklena vrata, ogledala, ki pokrivajo velik kot in veliko stekleno strešno okno. Vidljivost v bolj temnih okoljih pa izboljšujejo številne LED luči.

M315F in M317F imata kot standardno opremo tudi tempomat za vožnjo ter avtomatsko aktivacijo zavor in blokado nihajoče osi, ko se operater ustavi in prične z delom. Avtomatska blokada obračanja kupole in blokada hidravličnih komand med potovanjem pa nadomešča potrebo po sorniku za blokado kupole.

Upravljanje s strojnim parkom

buje optimalne moči za delovanje in sistem za avtomatsko zaustavitev motorja v prostem teku. Poleg tega Eco način zniža hitrost motorja, kar pa ne vpliva na moč in zmogljivost motorja.

[

3 2 0 17

]

Udobje in varnost M315F in M317F imata enako udobno in pro­ storno kabino kot ne-kompaktni modeli, vključujoč avtomatsko klimatsko napravo, nastavljiv volanski drog, sedeže in ročice za upravljanje.

JULIJ 2017

55

.

Vzdolžno postavljen motor v novih modelih ima sistem za hlajenje na sprednjem delu, ki je dostopen s tal, prav tako pa so s tal dostopne tudi vse ostale točke za opravljanje dnevnega vzdrževanja. Avtomatsko centralno mazanje je standardno.

Več informacij o predstavljenih bagrih je na voljo pri podjetju Teknoxgroup Slovenija iz Grosuplja, ki je uradni zastopnik za opremo Caterpillar v Sloveniji. Z veseljem vam bodo pomagali!

s i

Servisiranje

r e v i j a

BAGRA NA KOLESIH S KOMPAKTNIM RADIJEM, KI SPADATA V SKUPINO IH SERIJE F. ODLIKUJE JU OKRETNOST, VISOKA ZMOGLJIVOST, NIZKI

-

F in M317F

m i n e r a l

T bagra na kolesih

Cat LINK tehnologije kot je Product Link™, napreden telemetrični sistem, ki preko brezžične povezave zagotavlja konstanten tok informacij, vključujoč lokacijo, delovne ure, porabo goriva, čas prostega teka in kode, preko katerih se beležijo posebni dogodki. Podatki, ki so zbrani s Product Linkom so dostopni preko spletnega vmesnika Visionlink® in so ključni za pridobivanje informacij, ki so podlaga za sprejemanje pravočasnih in na dejstvih baziranih odločitev. Posledično se izboljša učinkovitost na delovišču, poveča produktivnost in zmanjšajo stroški.

PREDSTAVITEV

KOMATSU

Nov hibridni bager Komatsu

v rangu 22 ton DRUŽBA KOMATSU EUROPE INTERNATIONAL PREDSTAVLJA NOVI HB215LC, OKOLJU PRIJAZNI 22 TON TEŽAK HIBRIDNI BAGER Z VRHUNSKO TEHNOLOGIJO.

N

ovi hibridni bager je bil zasnovan tako, da v primerjavi z običajnim bagrom PC210LC-11 prihrani do 20 % pogonskega goriva. Trenutno podatki KOMTRAX™ za stroje, ki se na Japonskem uporabljajo od februarja 2016 dalje, kažejo, da je družba Komatsu ta cilj dosegla.

Hibridna tehnologija že skoraj 10 let pri Komastu V letu 2008 je družba Komatsu dala na trg prvi hibridni bager v zgodovini industrije.

Od takrat so vsi stroji, ki so opremljeni s hibridno tehnologijo Komatsu, skupaj opravili 10.000.000 delovnih ur. Danes se po vsem svetu uporablja že 8500 hibridnih bagrov Komatsu. Novi bager HB215LC ima motor v skladu z EU Stopnjo IV in zelo nizko raven hrupa. S tem družba Komatsu s svojimi prizadevanji in s svojo lastno zavezo prispeva k bistvenemu zmanjšanju onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo gradbeni stroji.

Napredna tehnologija kot je še ni bilo Bager z vgrajenim štirivaljnim motorjem moči 110 kW dopolnjuje revolucionarni hibridni sistem družbe Komatsu, ki zagotavlja dodatnih 53 kW moči. Kinetična energija, ki nastane pri zaviranju rotacijskega gibanja, se spremeni v električno energijo. Ta se odvaja skozi razsmernik in shranjuje v kondenzatorju Komatsu z veliko zmogljivostjo. Če se število obratov dizelskega motorja zaradi večje delovne obremenitve poveča, hibridna kontrolna naprava poskrbi, da je dana na voljo shranjena energija, kar je v pomoč motorju obračalnega mehanizma pri obračanju kabine. Ta energija, ki je zaradi hibridnega sistema dodatno na voljo, povečuje moč dizelskega motorja ali poganja električni motor obračalnega mehanizma.

56 J U L I J 2 0 17

Hibridni sklopi imajo posebno petletno garancijo ali garancijo za 10.000 delovnih ur. Vsi sklopi naprave in motor v skladu z EU Stopnjo IV so optimalno krmiljeni in medsebojno usklajeni glede na uporabo. Tako krmilni sistem Komatsu skrbi za izredne prihranke pogonskega goriva in manjši odtis CO2, ne da bi se učinkovitost stroja zaradi tega zmanjšala. Kot vsi bagri družbe Komatsu tudi novi hibridni bager zagotavlja veliko moč dviganja in stabilnost ter hitre in zmogljive postopke obračanja. Izboljšani tok olja je v podporo hitrim kombiniranim gibanjem in s tem prispeva k večji produktivnosti.

Komatsu CARE™ in KOMTRAX™

Komatsu CARE™, brezplačni program vzdrževanja za Komatsujeve kupce in

KOMTRAX™, telematski sistem Komatsu, omogočata odlično upravljanje flote in vzdrževanja ter preprečujeta uporabo naprav osebam, ki za to niso pooblaščene. Razen tega ta dva sistema zagotavljata maksimalno učinkovitost in minimalen čas uporabe.

Motor Komatsu v skladu z EU Stopnjo IV Z vgradnjo katalizatorja SCR in z uporabo AdBlue® je bilo mogoče emisije NOx novih motorjev v skladu z EU Stopnjo IV še dodatno zmanjšati. Z visoko razvitim elektronskim krmiljenjem motorja za uravnavanje preskrbe z zrakom, vbrizgavanja pogonskega goriva, izgorevanja in obdelave izpušnih plinov se optimizira učinkovitost motorja, hkrati pa se zmanjša ko-

[ 3 2 0 17

]

G A RA NC IJA Z A KON KURE N ČN OST JE LAH KO LE – HYBR ID

KOMTRAX™ telematski sistem Komatsu, omogoča odlično upravljanje flote in nadzor nad vzdrževanjem stroja.

ličina izpušnih plinov. Razen tega daje sistem na razpolago izboljšano diagnostično funkcijo za iskanje napak. Kupci imajo korist zaradi manjše porabe pogonskega goriva ob nespremenjeni veliki učinkovitosti. Komatsu v nove motorje še naprej vgrajuje turbopuhala Komatsu z variabilno geometrijo (KVGT) in napravo za vračanje izpušnih plinov (AGR), da bi s tem dosegel daljšo življenjsko dobo sklopov in še preciznejše uravnavanje temperature izgorevanja in toka zraka v motorju.

Veliko udobja in enostavno upravljanje

Komatsu CARE™, brezplačni program vzdrževanja za kupce strojev Komastu.

Kabina bagra HB215LC zagotavlja udobno in mirno delovno okolje, v katerem lahko voznik dela z maksimalno produktivnostjo. Serijsko vgrajene krmilne palice s proporcionalnim krmiljenjem priključkov zagotavljajo izjemno precizno uporabo stroja. Z optimiziranim krmiljenjem motorja in s sistemom sklopke ventilatorja dosega bager HB215LC ekstremno nizke ravni hrupa. Posebej za hidravlični bager zasnovana kabina voznika ROPS je za več trdnosti in zaščite izdelana z ojačitvami v obliki cevi v strukturi kabine. Viskozni blažilniki sidrišča kabine zmanjšujejo vibracije v kabini na minimum. Sedež voznika z zračnimi vzmetmi, serijsko izdelanim ogrevanjem sedeža in z visokim hrbtnim naslonom zagotavlja skupaj z na novo zasnovanimi, prilagodljivimi nasloni za roke še več udobja. Razen s serijsko vgrajenim radijskim sprejemnikom je mogoče s pomočjo avdio priključka glasbo iz eksternih naprav poslušati po zvočniku v kabini. Nadalje sta na voljo tudi dva 12-voltna električna priključka.

Funkcije nadzornega sistema so bile razširjene. S tem, ko 7-inčni barvni prikazovalnik vi-

soke ločljivosti v širokozaslonskem formatu prikazuje informacije v 26 jezikih, je zagotovljena možnost uporabe naprave v globalnem okviru. Da bi storilnost naprave optimalno prilagodili posameznim zahtevam uporabe, lahko voznik enostavno izbira med šestimi različnimi načini obratovanja. Novi nadzorni sistem prikazuje med drugim tudi napolnjenost AdBlue®, ekološka opozorila, poročila o uporabi, porabo pogonskega goriva in druge podatke o uporabi. Za še večjo varnost se slika serijsko vgrajene kamere za vzvratno vožnjo prikazuje na standardnem zaslonu in vozniku omogoča, da si lahko področje neposredno za strojem ogleda v vsakem trenutku. Druga, stranska kamera je na voljo kot posebna oprema.

Prijazno vzdrževanje Da bi izpade in čas mirovanja bagra HB215LC zmanjšali na minimum, omogoča tudi udoben dostop do vseh mest vzdrževanja. Zaradi večje varnosti je novi model na obeh straneh kabine opremljen z oprijemali za roke. Vzporedna namestitev hladilnika in hladilnika hidravličnega olja, poenostavlja vzdrževanje in servisiranje. Stroj je opremljen z ekskluzivnim Komatsu nadzornim sistemom EMMS za upravljanje in spremljanje stroja (Equipment Management and Monitoring System), ki je s svojimi modernimi funkcijami za diagnosticiranje v pomoč vozniku in tehničnemu osebju pri nadzorovanju stroja ter pri iskanju napak. Nadzorni sistem EMMS nadzoruje vse pomembne sisteme, opozarja na potrebo po preventivnem vzdrževanju in skrajšuje čase diagnosticiranja in čase izpadov oziroma mirovanja stroja. Več informacij o novi KOMATSU pridobitvi prejmete lahko pri zastopniku za KOMATSU podjetju KUHN d.o.o. iz Trzina.

Motor je v skladu z EU Stopnjo IV.

Komponente hibridnega sistema

[

3 2 0 17

]

Zmanjšana poraba goriva.

JULIJ 2017

57

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

Tretja preizkušena generacija tehnologije Komatsu hibridnega sistema.

RUBBLE MASTER PREDSTAVITEV

Neomejen potencial

RM 120GO! ČETRT STOLETJA JE ŽE MIMO, ODKAR JE GERALD HANISCH Z ENIM REVOLUCIONARNIM PRODUKTOM USTVARIL NOV TRG: NJEGOVI M ­ OBILNI DROBILCI IMAJO V KOMPAKTNEM FORMATU NOV IZPOPOLNJEN NAČIN DELOVANJA, UČINKOVITOSTI TER TRAJNOSTI. SEDAJ, 25 LET KASNEJE, JE RUBBLE MASTER PREDSTAVIL SVOJ NOV VODILNI PRODUKT, DROBILEC RM 120GO.

N

ovi drobilec RM 120GO odlikuje odlična zmogljivost in visoka kontinuiteta proizvajanja materiala. Drobilec nudi neprekinjeno prepustnost do 350 t/h, kar katapultira podjetje RUBBLE MASTER v novo ligo. S tem novim drobilcem postavlja RUBBLE MASTER nove kriterije v delovanju, zmogljivosti, enostavnim vzdrževanjem, učinkovitostjo ter inovativnem oblikovanju. RM 120GO! ima le 35 ton, kar pomeni, da je najbolj kompakten drobilec v svojem razredu.

Edinstven drobilni sistem z odličnim končnim produktom Nova različica "Release sistema" zagotavlja še bolj homogeno končno zrno v normalnem delovanju, ter zanesljivo izmikanje materialov, kateri niso lomljivi. Drobilec

Izjemna učinkovitost S pomočjo dizelsko-električnega koncepta pogona omogoča RM 120GO! takojšnji direkten zagon.

Za izjemno učinkovitost skrbi tudi optimiziran sistem geometrijskega drobljenja, ki omogoča širok izbor materiala za drobljenje. Visoko kakovosten končni produkt je rezultat posebnega oblikovanja stroja za drobljenje, ki je hkrati tudi stroškovno zelo učinkovit in okolju prijazen - vse to so prednosti drobilca RM 120GO!

58 J U L I J 2 0 17

[ 3 2 0 17

]

DRO B I L E C R M 1 2 0 GO NUDI NA DP OV P RE ČN O Z MOGLJIVOST IN POPOLN O Z AN E SLJIV O ST

MODULARNI POGONSKI KONCEPT Na podlagi platformne strategije dovoljuje nov koncept vgradnjo različnih motorjev, za različne regije.

IZVEDBA ZA TRD KAMEN

AKTIVNO DROBLJENJE

Za raznoliko uporabo je to najboljša rešitev: Optimiran stroj za obrabo in optimizirana prepustnost za srednje trd kamen.

Večjo kapaciteto drobljenja zagotavljajo integrirani vibracijski kanali, aktivno nerjaveče jeklo v različnih velikostih.

ENVIRO PAKET Za zmanjševanje hrupa ter prahu na občutljivih območjih.

GO! SMART

KONFIGURACIJA VIBRACIJSKIH KANALOV Različne velikosti vibracijskih kanalov ter optimizirana dolžina odprtine za nalaganjem, omogočajo perfektno nalaganje.

DODATNA FAZA Drobilec lahko poskrbi za dodatno stopnjo drobljenja, ta je namenjena za drobljenje naravnega kamna.

[

3 2 0 17

]

Zelo enostavno vzdrževanje Najkrajši čakalni čas je dosežen z enostav-

no postavitvijo in enostavnim vzdrževanjem vseh modelov, prav tako tudi z optimizacijo zapiralnih delov. "Ground Based Service" omogoča upravljavcu stroja optimalno dostopnost do vseh ključnih komponent iz tal.

JULIJ 2017

59

-

torjev, ki se lahko enostavno upravljajo na nadzorni plošči.

m i n e r a l

je izdelan tako, da se obrabne plošče menjajo v najkrajšem možnem času. Tako lahko drobilec po izbiri opremimo za recikliranje ali drobljenje naravnega kamna. Podprta je tudi nastavljivost treh različnih hitrosti ro-

r e v i j a

.

s i

Prenos podatkov je možen tudi na daljavo na vse komercialne pametne telefone/naprave, v treh različnih izvedbah: Basic, Plus in Premium.

IVECO STRALIS X-WAY PREDSTAVITEV

Tipičen primer uporabe modela X-Way je dostava gradbenega materiala na gradbišče, kjer se zahtevajo dobre vozne lastnosti, zmogljivost in visoka nosilnost.

Manjkajoči člen STRALIS X-WAY JE NOV IVECOV LAHKI TEŽKI TOVORNJAK, KI SE POLEG CESTE DOBRO ZNAJDE TUDI V MANJ ­ZAHTEVNIH OFF-ROAD VOZNIH RAZMERAH. TEKST Dubravko Majetić FOTO Iveco

T

a novi tovornjak je tisto, kar je manjkalo med težkim Stralisom in off-road specialcem Trakkerjem. Potreboval je nekaj, kar drugi že imajo, nekaj, kar bo dostavljalo tovor po cesti in si hkrati upalo peljati po neurejenem terenu ter dostaviti tovor v samo središče gradbišča.

Nekaj vmes Stralis X-Way bi glede na napovedi moral združiti moč Trakkerjevega podvozja z elementi varnosti in gospodarnosti novega

60 J U L I J 2 0 17

Stralisa XP. Brezhiben na cesti in brezkompromisen zunaj nje. Stralis X-Way bi moral biti vozilo, katerega nosilnost in vozne zmogljivosti bodo razveselile lastnika in voznika.

Po prvih napovedih bo imela različica Super Loader v izvedbi pogona 8x4 maso samo 9 ton, kar je najmanjša številka na trgu.

Model Stralis X-Way lahko dobimo s standardnimi in že dobro znanimi Stralisovimi kabinami. Tu je kratka kabina AD (Active Day) z nizko streho in spalna kabina AT (Active Time) z nizko ali srednje visoko streho. Za tis-

[ 3 2 0 17

]

BREZHIB E N N A CE STI IN BRE Z KOMPROMISE N Z UNAJ NJE

Cursor 9

8,7

Cursor 11

11,1

Cursor 13

12,9

Tretiranje izpuhov

Smart EGR

+ 100 Nm

Pri (v/min)

+50 Nm

Navor (Nm)

+ 10 KM

Pri (v/min)

Moč (kW/ KM)

Prostornina (l)

Oznaka motorja

Motorna ponudba Euro 6

228/310

1.675-2.200

1.300

1.100-1.675

Hi-SCR

-

243/330

1.700-2.200

1.400

1.100-1.655

Hi-SCR

-

265/360

1.600-2.200

1.650

1.200-1.530

Hi-SCR

-

294/400

1.655-2.200

1.700

1.200-1.655

Hi-SCR

-

309/420

1.600-1.900

2.000

900-1.550

Hi-SCR

-

338/460

1.600-1.900

2.150

925-1.500

Hi-SCR

-

353/480

1.600-1.900

2.300

925-1.500

Hi-SCR

X

375/510

1.600-1.900

2.300

900-1.525

Hi-SCR

-

419/570

1.600-1.900

2.500

1.000-1.575

Hi-SCR

X

te izbirčne, ki iščejo največje udobje, pa je Iveco napovedal tudi svojo najbolj razkošno največjo spalno kabino AS (Active Space) novega Stralisa XP.

Ponudba motorjev Dovolj je reči samo Ivecov pogonski sklop, pa kupci že vedo, da gre za vrhunski izdelek.

V ponudbi za model Stralis X-Way so na voljo poznani Cursorjevi motorji prostornine 9, 11 in 13 litrov. Kot smo že napisali, so motorji osveženi z enim samim ciljem, in sicer, da se doseže čim več moči pri čim manjši porabi. Da bi to dosegli, je zmanjšano trenje gibljivih delov motorja, uporablja se novo olje z nižjo viskoznostjo, Iveco pa uporablja tudi pametne periferije, ki se aktivirajo, ko je motor najmanj obremenjen. To se nanaša na ventilator hladil-

in radarski sistem vzdrževanja oddaljenosti vozila. Sistem je že dokazal 11,2-odstotno zmanjšanje porabe goriva pri Stralisovi različici XP. Tu je tudi pametni zavorni sistem, ki opozarja in deluje v primerih, ko obstaja nevarnost trčenja z drugim vozilom. Euro 6 se še vedno izdeluje z znano tehnologijo Iveco Hi-SCR. Da bi še dodatno zmanjšali emisije CO2 in s tem porabo, sta dva motorja dobila sistem Smart EGR (Cursor 11-480 in Cursor 13-570), ki ima 8-odstotni delež vračanja izpušnih plinov, kar pa ni namenjeno urejanju emisij izpušnih plinov, temveč optimizaciji delovanja motorja. Omeniti moramo še sistem preprečevanja predolgega delovanja v prostem teku, ki je na voljo za vse Cursorjeve motorje Euro 6.

nega sistema, alternator, ki se uporablja predvsem na spustih, nanaša pa se tudi na nov kompresor zraka in variabilno črpalko krmila. Motorji so kombinirani z novim avtomatiziranim menjalnikom Hi-Tronix, ZF-ovim TraXon. Ta se uporablja tudi z GPS-prediktivnim tempomatom novega imena Hi-Cruise, ki združuje sistem Eco-roll

Pri mešalnikih betona je pomemben vsak kilogram nosilnosti, zato bo X-Way dobra alternativa Trakkerju.

X-Way bo na voljo v velikem številu različnih konfiguracij, kar bo navdušilo izdelovalce nadgradenj.

Zlato za kakovost proizvodnje tako visoko nagrado. Zlata medalja je osvojena v konkurenci 64 globalnih proizvodnih obratov. Prodaja novega Ivecovega modela Stralis X-Way se začne septembra letos, Iveco pa upa tudi na dobro uvrstitev vozil v izboru International Truck of the Year.

[

3 2 0 17

]

JULIJ 2017

61

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

Model Stralis X-Way bodo izdelovali v Madridu v tovarni, ki je pred kratkim prejela veliko priznanje za kakovost celotnega proizvodnega procesa.

Gre za zlato medaljo za World Class Manufacturing (WCM). To je prvi proizvodni obrat CNH Industry, ki je prejel

NATURA 2000 STROKOVNO DELO

Ali je nahajališče lahko

vrste in kaj se iz tega la NA OBROBJU BIZELJSKEGA ŽE PREKO 30 LET OBRATUJE PESKOKOP KREMENČEVEGA PESKA, KI JE HKRATI TUDI OBMOČJE KJER USPEŠNO VSAKO LETO GNEZDI ENA NAJLEPŠIH IN NAJREDKEJŠIH PTIC PRI NAS PO IMENU ČEBELAR. TEKST Dušan Klenovšek

P

eskokop kremenčevega kamna iz obrobja Bizeljskega je v delovanju že več kot 30 let in v tem času so se menjavali tudi lastniki (od Rudnika Globoko do IGM Zagorje). Leta 1985 je domačin, Vlado Balon v vertikalnih odkopnih stenah opazil poskuse gnezdenja enega najbolj barvitih in redkih predstavnikov ptičjega sveta pri nas – čebelarja (Merops apiaster). O dragoceni najdbi je obvestil ornitologa, Andreja Hudoklina, ki je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave. Z koncesionarjem sta stopila v stik in vsa leta do dandanašnjih dni so se uspešno dogovarjali, da je bila dinamika odkopa prilagojena potrebam čebelarja. Niso zahtevne in je bil zato dogovor zlahka dosežen in tudi spoštovan. Zato na območju peskokopa uspešno gnezdi vsako leto med 15 in 50 parov čebelarjev.

Brneči stroji in kamioni na delovišču ne motijo ptic Čebelar je ptica selivka, ki prileti k nam konec aprila in se proti koncu julija začne vračati proti jugu. Je družabna ptičja vrsta, ki rada gnezdi kolonijsko, če so le razmere za to primerne. Seli se vzdolž rečnih strug in išče sveže erodirane rečne peščene ali zemeljske brežine. Če le ni material preveč sipek, začnejo v vertikalne stene kopati gnezdilne rove. Le ti

Veliki pupek (Triturus carnifex)

Breguljka (Riparia riparia)

Gramoznice v odkopnih stenah so dom za redke in ogrožene vrste ptic.

62 J U L I J 2 0 17

[ 3 2 0 17

]

V SLO V E N I J I I N DRŽA V A H EV ROP S KE SKUPN OSTI JE ČE BE LAR Z AVAROVAN A V R ST A

o habitat „Natura 2000“

ahko naučimo?

kačjih pastirjev, pa tudi velikih hroščev, škržatov, metuljev, čmrljev in tudi čebel). Zaradi pomanjkanja primernih gnezdilnih sten, pa tudi zmanjševanja števila velikih žuželk (vsesplošna kemizacija okolja, predvsem pa kmetijstva), so čebelarji postali zelo redki. Posledično so v Sloveniji in državah Evropske skupnosti zavarovana vrsta. Njihov obstoj se skuša zagotoviti tudi znotraj območij Nature 2000. Je namreč ena od vrst, za katere so se države EU obvezale, da jih ohranijo.

Peskokop na Bizeljskem je naravna vrednota državnega pomena

Čaplja kvakač (Nycticorax nycticorax)

čebelarja primernih gnezdilnih sten vse manj.

Pomanjkanje gnezdilnih habitatov pa marsikje rešujejo gramoznice in peskokopi v bližini rek. Čelne stene odkopov so primerna zamenjava za izginule erodirane rečne odseke.

Brneči stroji in kamioni na delovišču ptic ne motijo pri njihovem vsakdanjiku. Reko še vedno koristijo kot lovno območje (največ ulovijo

Peskokop Brestanica, ki gosti sokola selca.

[

3 2 0 17

]

Sokol selec (Falco perregrinus)

JULIJ 2017

63

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

segajo tudi meter ali več v globino. Vertikalna stena čebelarju omogoča večjo varnost pred plenilci jajc in mladičev. Grozijo jim seveda podori sten, pa tudi narasle vode ob daljših deževnih obdobjih. Žal smo ljudje struge večine nižinskih vodotokov regulirali - meandre izravnali, brežine pa »stabilizirali« s kamnitimi ali celo betonskimi oblogami. Zato je za

Vrnimo se k bizeljskim čebelarjem. Njihovo prisotnost vsako leto spremljajo ornitologi iz že omenjenega Zavoda RS za varstvo narave ter predvsem Kozjanskega regijskega parka.

Prva leta po odkritju je bila prisotnost čebelarja v kraju zaradi prizadevanj že omenjenega Vlada Balona tako velika, da se je v kraju organizirala v junijskem času čebelarju namenjena celodnevna prireditev (z imenom Čebelarjev Kvip kvip). Izdana je bila zloženka, šolarji so ustvarjali likovne izdelke, organizirano je bilo vodeno opazovanje. Ob nenadni smrti Balona je prireditev žal usahnila, o pomenu čebelarja pa govori tudi podatek, da Občina Brežice njegovo silhueto izkorišča v promocijske namene (obcestne table na robu občine, promocijsko gradivo). Peskokop je bil zaradi velikih neporaščenih peščenih površin z nekaj z vodo zalitimi kotanjami izredno zanimiv še za nekatere druge živalske vrste. Številni so hro-

NATURA 2000 STROKOVNO DELO

Čelne stene odkopov so primerna mesta za gnezdenje čebelarja.

šči brzci, ki postanejo najbolj aktivni pri temperaturi 40°C. Med tekanjem po vročih tleh iščejo onemogle žuželke. V vlažnem pesku mlak je bila najdena naša najmanjša vrsta kobilice (pritlikava krtovka), ki po videzu spominja na mravljo. V mlakah se razmnožujejo kačji pastirji (hrana za čebelarje), pa tudi evropsko ogrožena in zavarovana zelena rega (Hyla arborea) in veliki pupek (Triturus carnifex), ki je tudi t.i.

Natura 2000 vrsta. Zaradi prisotnosti mnogih redkih in zavarovanih vrst je bilo območje peskokopa razglašeno tudi za geološko in zoološko naravno vrednoto državnega pomena (ident. številka 1930).

V vseh minulih letih se je spreminjala dinamika odkopa v »čebelarjevem« peskokopu.

Obsežna odkopna dela so v zadnjih letih povsem zamrla. Ker tovrstni material trenutno ni tržno zanimiv, proizvodnja že več kot pet let stoji. Stene so na srečo dovolj visoke in kompaktne, da se v tem času niso zrušile. Gola tla so se v tem času povsem zarasla z grmovno in drevesno vegetacijo. A to čebelarjev ne moti - tudi v letu 2017 je opaziti preko 30 gnezdečih parov. Prihodnost peskokopa v tem trenutku ni jasna – bo koncesionar skušal podaljšati le to ali bo na območju nastalo turistično rekreativno območje, kot si ga zamišlja lastnik

nekaterih parcel. Naravovarstveniki smo ga uspeli navdušiti nad čebelarjem, tako da načrtuje postavitev »info centra«, katerega glavna atrakcija bo prav on.

Rudarjenje ustvarja habitat za redke vrste

Poznamo še nekaj primerov, ko je rudarjenje ustvarilo primeren habitat za redke in ogrožene vrste. Gramoznice ob reki Savi med Krškim in Brežicami v odkopnih stenah gostijo poleg čebelarja še vodomca (Alcedo atthis) in breguljko (Riparia riparia). Obe vrsti sta zelo redki, zavarovani (vodomec tudi Natura 2000 vrsta). Izkoriščena polja, ki so zalita s podtalnico, so bila prepuščena naravni sukcesiji. Nastali so pravi nadomestki uničenih rečnih rokavov in mrtvic, primeren življenjski prostor za mnoge ogrožene vrste. Naj omenim samo želvo močvirsko sklednico (Emys orbicularis) in čapljo kvakač (Nycticorax nycticorax) kot vrsti, ki jih skušamo ohraniti na območjih Natura 2000.

Peskokopi, kot je na primer tisti pri železniški postaji v Brestanici ali na Logu pri Sevnici pa po drugi strani omogočajo možnost za gnezdenje drugim vrstam ptic. Poleg marsiko-

Vodomec (Alcedo atthis)

64 J U L I J 2 0 17

Čebelar (Merops apiaster)

mu nadležnih krokarjev (Corvus corax) so tu odlične možnosti za sokola selca (Falco perregrinus) in največjo med sovami, veliko uharico (Bubo bubo).

Površinski kopi, tako gramoznice, kot peskokopi in kamnolomi lahko v krajino vnesejo nov tip življenjskega okolja, ki privabi nekatere že omenjene redke, ogrožene in zavarovane živalske vrste. Zato je smiselno že v fazi načrtovanja obratovanja in saniranja območja po končanih delih poleg rudarske zakonodaje misliti tudi na (potencialni) naravovarstveni pomen. Ustvarjene vertikalne stene in nove vodne površine bi veljalo ohraniti ter tako prispevati k dolgotrajnemu preživetju redkih in zavarovanih živalskih vrst. Ne nazadnje se na ta način lahko dejavnost znebi mnenja, da s svojimi aktivnostmi negativno vplivajo na okolje. Prav nasprotno, celo naravovarstveno pomembna so lahko.

Zelena rega (Hyla arborea)

[ 3 2 0 17

]

M INI B A G ER B OBC AT E 10 - VE LIKA POMOČ Z A MAJH N A OPR AV IL A

Uspešno sodelovanje

BOBCAT E10 Delovna teža

1150 kg

Širina podvozja

710 in 1100 mm

Globina kopanje in višina iztresa

1820 mm

Hidravlična instalacija

z dodatnim hladilnikom hidravličnega olja

U

spešna sanacija, predelava in novogradnja v omejenem času in prostoru pogojuje uporabo kompaktne strojne opreme, ki zaposlenim pri podjetju Zidarstvo Maučec omogoča doseganje visoko zastavljenih ciljev. Podjetju je dodaten zagon prispevala hči, ki že uspešno opravlja poletno prakso iz gradbene stroke.

Vsak Bobcat za svoje delo Pomemben dobavitelj opreme je podjetje DIMEH iz Logatca, ki na slovenskem tržišču zastopa proizvode Bobcat in pri Zidarstvu Maučec uporabljajo že štiri različne modele. Vsakega za svoje delo. Tri različne mini bagre eno, dve in tri tone dopolnjuje še mini nakladalec S450 opremljen z vilicami, nakladalno žlico, pometalno napravo in mešalno žlico za beton. Tovorna vozila so opremljena s tovornimi prikolicami, ki zagotavljajo hiter in varen transport na gradbišča.

V zadnjem času podjetje trgu lahko ponudi več enodružinskih hiš, ki jih finalizirajo skladno s prodajo končnim kupcem. Izdelek je prav prijetna in moderna bivalna enota, ki bi si jo želela vsaka mlada družina. Celoten projekt je lahko šolski primer kako se lahko tržišču ponudi cenovno sprejemljivo in moderno bivanjsko okolje, ki mladim lahko omogoči zaslužen razvoj.

Mini bager Bobcat E10 V podjetju DIMEH so prav ponosni, da lahko dobavljajo opremo iz prodajnega programa Bobcat. Zadnja pridobitev, mini bager Bobcat E10 se že uporablja pri sanaciji in obnovi cerkve v Beltincih. Mini bager s kladivom nadomešča ročno razdiranje tlakov in sten. Hitreje opravljeno delo z manj človeškega napora je rezultat stalne skrbi lastnika po boljših delovnih razmerah za zaposlene.

Za hiter in varen transport so sva tovorna vozila opremljena s tovornimi prikolicami.

r e v i j a

.

s i

Nakladalec Bobcat S450.

Zidarstvo Maučec je družinsko gradbeno podjetje, katerega uspešna sanacija, predelava in novogradnja pogojuje uporabo kompaktne strojne opreme.

SPONZORIRANA INFORMACIJA

ZIDARSTVO MAUČEC IZ GANČANOV JE MANJŠE DRUŽINSKO GRADBENO PODJETJE, KI JE MANJŠE SAMO PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH. PO OPREMI PA SPADA V SAM VRH SLOVENSKEGA GRADBENIŠTVA GLEDE NA KONČNE IZDELKE, KI JIH LAHKO PONUDIJO.

BOBCAT

z Bobcat

3 2 0 17

]

JULIJ 2017

65

m i n e r a l

[

-

Zadnja pridobitev podjetja Maučec je mini bager Bobcat E10.

www.kamion-bus.si

Edini pravi naslov, ko gre za gospodarska vozila!

kamioni avtobusi nadgradnje dostavna vozila tehnika sledenje vozil zakonski predpisi trg

Naročite se na revijo Letna naročnina za revijo Kamion&Bus (6 številk): 20 € (DDV in poštnina za Slovenijo vključena) Oddelek za naročnino: Business Media d.o.o., Ljubljana, tel./fax.: +386 1 518 11 25, e-pošta: info@bmslovenia.si

AMMANN VALJARSKA TEHNIKA , ... GARANCIJA ZA USPEH! KONTAKTI prodaja: Florjan Pančur, 041 656 660, florjan.pancur@kuhn.si servis in dobava rezervnih delov: Miha Jaklič, 041 348 444, miha.jaklic@kuhn.si vodja servisnega oddelka: Borut Zdolšek : 041 780 100, borut.zdolsek@kuhn.si

1-2_KUHN_AMMANN_MSLO_0115.indd 1

18.11.2015. 14:17:36

NAJEMITE MINI BAGER CAT! DOBILI BOSTE IZVRSTEN STROJ PO NAJBOLJŠI CENI! Model 302.2D že od 39 € Model 303.5E2 CR že od 50 €

Model 305E2 CR že od 58 € Model 308E2 CR že od 85 €

Za prevoz je poskrbljeno.

Za več informacija in ogled nas pokličite ali obiščite!

Teknoxgroup Slovenija d.o.o.

Pod jelšami 10, 1290 Grosuplje Tel.: (01) 781-82-10, gsm: +386 31 475 591, +386 31 317 184 contact-si@teknoxgroup.com, www.teknoxgroup.si ©2016 Caterpillar, vse pravice zadržane. CAT, CATERPILLAR, njihov pripadajoči logotip, "Caterpillar Yellow" in Power Edge blagovna znamka, kot tudi združena blagovna identiteta pripadajo blagovni znamki Caterpillar in jih ni mogoče uporabljati brez dovoljenja.