Mineral 57 SI

2018 3

LETNIK XI ŠTEVILKA 57 SEPTEMBER 2018 ISSN 1855-5357

TOP 100 PODJETIJ

Industrija gradbenega materiala Gradbeništvo Rudarstvo

RUDARSTVO

Podaljševanje rudarskih pravic in koncesijskih pogodb INTERVJU

Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

WA470-8 WA470-8 WA470-8 UTOVARIVAČ UTOVARIVAČ UTOVARIVAČWA470-8

SNAGA MOTORA 204 kW / 273 HP OPERATIVNA TEŽINA 24.170 - 25.670 kg KAPACITET KORPE 4,1 - 6,0 m³

UTOVARIVAČ NAKLADALNIK

SNAGA MOTORA 204 kW / 273 HP OPERATIVNA TEŽINA 24.170 - 25.670 kg KAPACITET KORPE 4,1 - 6,0 m³

Svestrani radni stroj Svestrani radni stroj Novi Komatsu WA470-8 utovarivač nudi izvanrednu kombinaciju stabilnosti, Novi Komatsu WA470-8 utovarivač nudi izvanrednu kombinaciju stabilnosti, maksimalne snage maksimalne snage i vučne sposobnosti. Vrlo svestran, njegova redizajnirana Komatsu 3 korpa i novi način rada MOČ MOTORJA 204KW 273 TEŽATEŽINA 24.170-25.670 kgKomatsu PROSTORNINA 4,1-6,0 MOTORA 204 kW/Vrlo / 273HP HPDELOVNA OPERATIVNA 24.170 - 25.670 kg KAPACITET 4,1 -m6,0 m³ produktivnost i iSNAGA vučne sposobnosti. svestran, njegova redizajnirana korpaŽLICE i KORPE novi način rada E-light u kombinacijij značajno povećavaju operativnu udobnost, povećanu smanjenje potrošnje goriva.

E-light u kombinacijij značajno povećavaju operativnu udobnost, povećanu produktivnost i Vsestranski delovni stroj goriva. smanjenje potrošnje Svestrani radni stroj SNAGA MOTORA 204 kW / 273 HP OPERATIVNA TEŽINA 24.170 - 25.670 kg KAPACITET KORPE 4,1 - 6,0 m³ Svestrani radni stroj Novi Komatsu WA470-8 utovarivač nudi izvanrednu kombinaciju stabilnosti, maksimalne snage i vučne sposobnosti. Vrlo svestran, njegova redizajnirana Komatsu korpa i novi način rada E-light u kombinacijij značajno povećavaju operativnu udobnost, povećanu produktivnost i smanjenje potrošnje goriva.

- Hrvatska d.o.o.

www.kuhn.hr

Kuhn - Hrvatska d.o.o. · HR-10000 Zagreb, Rakitnica 4 Tel.: 00385 1 2407522 · Fax: 00385 1 2407504 · kuhn-hrvatska@zg.htnet.hr

Novi nakladalnik WA470-8 nudi izjemno kombinacijo stabilnosti, maksimalne moči in vlečne sile. Izjemna Novi KomatsuKomatsu WA470-8 utovarivač nudi izvanrednu kombinaciju stabilnosti, maksimalne snage prenovljena Komastu nakladalna roka v kombinaciji z novim načinom dela E-light, občutno povečaje udobje www.kuhn.hr - korpa Hrvatska d.o.o.način rada ivsestranska, vučne sposobnosti.

Vrlo svestran, njegova redizajnirana Komatsu i novi upravljanja, produktivnost in zmanjšuje porabo goriva.

Kuhn - Hrvatska d.o.o. · HR-10000 Zagreb, Rakitnica 4 E-light u kombinacijij značajno povećavaju operativnu udobnost, povećanu produktivnost i Tel.: 00385 1 2407522 · Fax: 00385 1 2407504 · kuhn-hrvatska@zg.htnet.hr smanjenje potrošnje goriva. komatsu_WA470-8_210x297_hrv.indd 1

komatsu_WA470-8_210x297_hrv.indd 1

-d.o.o.

Hrvatska d.o.o.

14.03.2017 13:08:11

14.03.2017 13:08:1

www.kuhn.hr www.kuhn.si

Blatnica • Obrtna Zagreb, industrijska cona Kuhn - Hrvatska d.o.o. ·1HR-10000 Rakitnica 4 Trzin • 1236 Trzin Tel.: 00385 1 2407522 · Fax: 00385 1 2407504 · kuhn-hrvatska@zg.htnet.hr

WA470-8

komatsu_WA470-8_210x297_hrv.indd 1 1-2_KUHN-KOMATSU_MSLO_0318.indd 1

- Hrvatska d.o.o.

www.kuhn.hr

14.03.2017 13:08:11 25.09.2018. 9:47:57

Kuhn - Hrvatska d.o.o. · HR-10000 Zagreb, Rakitnica 4 Tel.: 00385 1 2407522 · Fax: 00385 1 2407504 · kuhn-hrvatska@zg.htnet.hr

komatsu_WA470-8_210x297_hrv.indd 1

MOBILNA IN STACIONARNA OPREMA ZA DROBLJENJE IN SEJANJE

14.03.2017 13:08:11

UTOVARIVAČ

SWISS MADE SNAGA MOTORA 204 kW / 273 HP OPERATIVNA TEŽINA 24.170 - 25.670 kg KAPACITET KORPE 4,1 - 6,0 m³ Svestrani radni stroj Novi Komatsu WA470-8 utovarivač nudi izvanrednu kombinaciju stabilnosti, maksimalne snage i vučne sposobnosti. Vrlo svestran, njegova redizajnirana Komatsu korpa i novi način rada E-light u kombinacijij značajno povećavaju operativnu udobnost, povećanu produktivnost i smanjenje potrošnje goriva.

- Hrvatska d.o.o.

www.kuhn.hr

Kuhn - Hrvatska d.o.o. · HR-10000 Zagreb, Rakitnica 4 Tel.: 00385 1 2407522 · Fax: 00385 1 2407504 · kuhn-hrvatska@zg.htnet.hr komatsu_WA470-8_210x297_hrv.indd 1

14.03.2017 13:08:11

GIPO AG Kohlplatzstrasse 15, CH-6462 Seedorf T +41 41 874 81 10, F +41 41 874 81 01 Mile Krznaric‘, M +41 79 235 58 68 mile.krznaric@gipo.ch

1-2_GIPO_MSLO_0118.indd 1

VSE ZA KAMNOLOME IN RECIKLIRANJE NA ENEM MESTU – GIPO AG Vec informacij na www.gipo.ch

5.4.2018. 13:46:45

1-2_AMMANN_MSLO_0318.indd 1

25.09.2018. 15:01:50

VSEBINA

Vsebina 6 Novice

30 Reciklaža asfalta

Reciklaža asfaltnega cestišča s postopkom penečega bitumna

14 Analiza

Slovensko gradbeništvo 16 Analiza

Največjih 100 podjetij v gradbeništvu

Največjih 100 proizvajalcev gradbenih materialov

Največjih 50 podjetij v rudarskem sektorju 22 Intervju

Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS 26 Rudarstvo Podaljševanje rudarskih koncesij

36 Case

60. obletnica proizvodnje Case nakladalnikov na kolesih

22

Intervju: Jože Renar direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS

16

Analiza

Gradbeništvo, industrija gradbenih materiala, rudarski sektor

26

Rudarstvo

Podaljševanje rudarskih koncesij

36 Case

60. obletnica proizvodnje Case nakladalnikov na kolesih

4

S E P T E M B E R 2 0 18

SEPTEMBER 2018

38 Caterpillar

Uspešen tandem: plovni bager in Cat generatorski set 40 Komatsu

Nova ultra kratka bagra v Sloveniji Komatsu PC88MR-10 in PC138US-11 43 Bobcat

Mini nakladalnik Bobcat S530 HF SJC 44 Liebherr

Novi bager na gosenicah Liebherr R 920 Compact 46 Yanmar

Novi modeli Yanmar mini bagrov in demperjev v Sloveniji 48 Projekti

Geološka služba za Evropo (GeoERA) 51 Terex|Finlay

Nova sejalnica Terex|Finlay 863 52 Program CEL.KROG

Potencialna uporaba pepelov iz papirniške industrije v asfaltih 56 Projekti

Recikliranje rudarskih in metalurških odpadkov projekt RIS-RECOVER [ 3 2018

]

Impressum MINERAL

Strokovna revija za rudarstvo in gradbeništvo Izdaja Business Media d.o.o.

Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana e-mail: info@bmslovenia.si www.mineral-revija.si Direktor Nenad Žunec, univ.dipl.ing.

Odgovorni urednik Vladimir Železnikar, univ.dipl.ing.rud.

Uredništvo dr. Željko Pogačnik, univ.dipl.ing.geol. dr. Duška Rokavec, univ.dipl.ing.geol. doc.dr. Jože Kortnik, univ.dipl.ing.rud.

Strokovni sodelavci Jasminka Alijagić, Ana Burger, Vilma Ducman, Špela Kumelj, Alenka Mauko Pranjić, Kim Mezga, Snježana Miletić, Ana Mladenovič, Senko Pličanič, Robert Šajn, Jasna Šinigoj, Klemen Teran, Marjan Tušar, Petra Vrhovnik Produktni vodja Cvjetka Špralja Šakić, univ.dipl.oec.

Marketing Maja Levstek maja.levstek@bmslovenia.si Naslovnica / Fotoagencija Shutterstock Tisk Horvat - tisak d.o.o.

Predplačilo Letna naročnina za 6 številk znaša 35 € (Slovenija) e-mail: info@bmslovenia.si Nenaročenih rokopisov in drugih materialov ne vračamo. Pri nas oblikovani oglasi in izdelani fotoliti so last uredništva, zato je vsakršna nadaljnja uporaba brez izrecnega soglasja uredništva nedopustna. Ponatis dovoljen samo z dovoljenjem uredništva in vedno z navedbo vira. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave prispevkov in redaktorskih posegov vanje. Za podatke in navedbe v prispevkih odgovarjajo avtorji osebno. Izvod je dostavljen na podlagi naročil plačnikov oglasov.

Komatsu

Liebherr

Terex | Finlay

[

3 2018

]

Novi bager na gosenicah - Liebherr R 920 Compact

Nova sejalnica Terex|Finlay 863

-

Nova ultra kratka bagra v Sloveniji Komatsu PC88MR-10 in PC138US-11

.

51

r e v i j a

44

S E P T E M B E R 2 0 18

5

m i n e r a l

40

s i

ISSN 1855-5357

NOVICE

Novice Podjetje TRIK d.o.o. - Rogaška Slatina / Podjetje TRIK d.o.o., ki je v lasti skupine GIC GRADNJE d.o.o.

Rogaška in je bilo ustanovljeno leta 1990, letno proizvede več kot 600 tisoč ton kamnitih agregatov. Kamniti agregati, kot so dolomit in andezit že od nekdaj predstavljajo osnovne gradbene materiale in strateške surovine v gradbeništvu, pri gradnjah vseh vrst objektov. V družbi TRIK d.o.o. jih pridobivajo na treh različnih lokacijah, v Poljčanah, Žusmu in v Zagaju. Posebno pozornost namenjajo doseganju maksimalne kakovosti, kar zagotavljajo z dnevnimi preiskavami v lastnih laboratorijih, kontrolo kvalitete in certifikacijo proizvodnje pa za njih izvaja ZAG Ljubljana.

Hardox plošče v novi obliki Okrogle palice Hardox® imajo enake zajamčene lastnosti kot že dobro poznane na obrabo odporne plošče Hardox®. Kot že rečeno palice nudijo enake lastnosti v novi obliki. Na voljo so v premerih od 30 do 100 mm trdote 400 Hb. Palice Hardox so izdelane z gašenjem in kaljenjem z visoko natezno trdnostjo in trdoto, v kombinaciji z izjemno žilavostjo. To prispeva k optimizaciji proizvodnih procesov in olajša varjenje ter upogibanje. Okrogle palice Hardox® so namenjene takojšni uporabi, saj jih po izdelavi ni potrebno dodatno kaliti. Kombinacija izjemne žilavosti odpira nove priložnosti za čvrstejše in tanjše oblike izdelkov. Palice se lahko uporabijo za abrazivna okolja, primeri uporabe so žlice za sejanje, sejalne mreže, osi in vijaki.

CB300 za hitro redčenje gozda Avstrijsko podjetje Westtech, ki proizvaja produkte pod blagovno znamko Woodcraker, namenjenim za obdelavo in manipulacijo lesa, je že dobra štiri leta prisotno tudi v Sloveniji pri zastopniku KP Motor d.o.o. Širok program orodij za manipulacijo v lesni industriji je namenjen tako profesionalnim kot tudi občasnim uporabnikom, ki svojo primarno ali sekundarno dejavnost opravljajo v gozdovih. Pred nedavni je bil dobavljen priključek CB300, ki je največji med ponudbo fleksibilnih rezalnih glav za urejanje krajine. Premer reza za mehki les znaša 350 mm, za trši les pa 300 mm. Priključek je možno montirati na stroj operativne teže od 14 do 22 ton (odvisno od specifikacije stroja). Stranka novi priključek CB300 že s pridom uporablja za manipulacijo z delom v gozdu pri redčenju oz. sečnji dreves.

TRIK d.o.o.

Sv. Florijan 120 SI-3250 Rogaška Slatina E-NASLOV: info@trik-kamenine.si TELEFON: +386 (0)3 818 28 30 www.trik-kamenine.si

1-4_GIC_GRADNJA_MSLO_0318.indd 1

25.09.2018. 14:08:38

Največje kladivo v S ­ loveniji je v Ljubljani /Podjetje Podržaj d.o.o. iz Ljubljane je zelo izkušeno podjetje na področju gradbeništva.

Prav zaradi izkušenj in velikega zadovoljstva s prvotnim naročilom, so se že drugič odločili za nakup 7,5 tonskega kladiva MTB 705. Kladivo je montirano na 85 tonski bager in je za enkrat največje v Sloveniji. Njegova moč se preizkuša v kamnolomu Lukovica.

Kdo bo zmagovalec že vemo!

Kdo vse bo investiral na Brniku Logistični center Cargo-partnerja so sicer začeli graditi že na začetku julija, 30.08.2018 pa je gospodarsko-politična ekipa tudi uradno položila temeljni kamen za 25 milijonov evrov vredno naložbo. Naložbo bodo financirali iz matične avstrijske družbe Cargo-partner, ki je v lasti podjetnika Stefana Krauterja. Krauter je leta 1983 na Dunaju začel s petimi zaposlenimi, zdaj imajo 2.800 zaposlenih od ZDA do Kitajske in poslujejo v 30 državah. Stefan Krauter je sicer sin ustanovitelja znane prevozniške družbe LKW Walter. Kariero je začel pri očetu, nato pa je šel na svoje.

Lani so v logistični družbi Cargo-partner ustvarili približno 700 milijonov evrov prodajnih prihodkov. Za naložbo se ne pričakujejo državne subvencije kot je do sedaj znano. Družba Cargo-partner je že zgradila logistične centre na Dunaju, na Slovaškem in v Bolgariji, a je naložba na Brniku največja doslej. Letos jeseni bodo na drugi strani glavne dovozne ceste na Brniku odprli farmacevtski logistični park družbe Kuehne + Nagel. Zemljišče v bližini letališča so pred kratkim kupili še trije investitorji: Iskra Mehanizmi iz Lipnice pri Kropi, Blažič robni trakovi iz Ljubljane in podjetje Schaffer Rolls, ki ima zdaj sedež v Kranju v nekdanji Savi. Nekaj zemljišč je še na voljo, v igri za nakup sta še dve logistični družbi. Župan Cerkelj Franc Čebulj zato na območju letališča pričakuje 3.500 novih delovnih mest (vir: Finance, foto: Aleš Beno).

4 LETA BREZ SKRBI

GLOBEX S.R.L., Podružnica v Sloveniji, IOC ZAPOLJE I/7, 1370 Logatec - SLOVENIJA Tel.: +386 1 7509295 /// logatec@globexgroup.eu www.globexgroup.eu

NOVICE

Novice Komunala Trebnje d.o.o in Hidromek 140W / Komunala Trebnje d.o.o. je na javnem razpisu sprejela ponudbo podjetja Dehkatrade CETIN d.o.o. za 16 tonski bager na kolesih Hidromek HMK 140W z hidravličnim kladivom MTB 95.

V odločitev jih je prepričalo predvsem izjemna zmogljivost ISUZU motorja, popolna sposobnost upravljanja, zanesljivost ter nizka porabo goriva, enostavno vzdrževanje in udobje operaterja. Skupaj z ostalimi deli opreme je vodilni v svojem razredu. Po nekaj mesecih uporabe so povratne informacije stranke zelo pozitivne. K njihovemu zadovoljstvu botruje prav kvaliteta, ekonomičnost in udobje stroja.

Stroji Yanmar opremljeni z visoko kvalitetnimi orodji

V Luki Koper so izbrali izvajalce za gradnjo serminskega vhoda Serminski vhod v pristanišče bo za 4,15 milijona evrov gradil Kolektor CPG s partnerjema Grafistom in GP Krkom. To je nekoliko več od ocenjene vrednosti javnega naročila (3,8 milijona evrov).

Gre za gradnjo približno 300 metrov cestnih navezav ob novem vhodu, kjer bo v prihodnje zgrajen tudi nov kamionski terminal.

Nov vhod naj bi bil odprt na začetku prihodnjega leta, kar bo delno razbremenilo kamionski promet na obstoječem vhodu, vendar bo obstoječi vhod še vedno v uporabi, ker bo nov kamionski terminal zgrajen šele čez kakšni dve leti (vir: ­Finance, foto: Peter Kleva/ Luka Koper).

Gradbeni stroji Yanmar, ki jih dobavi podjetje Smaster d.o.o. so večinoma opremljeni s priključnimi orodji WINKELBAUER in MONTABERT. Visoka kvaliteta priključnih orodij omogoča uporabniku brezskrbno delo na zahtevnejših projektih, ki tudi omogočajo nakup profesionalne opreme. Winkelbauer je direktni partner jeklarne za dobavo HARDOX osnovnega visoko na obrabo odpornega jekla. Montabert pa uporablja zahtevnejšo toplotno in končno strojno obdelavo sestavnih delov.

Z A ST O PNIK Z A P R O IZVO D E Y A N M A R IN M O N T A BE R T V R E P UBL IK I S L O V E N I J I .

O R IG IN A L N I N A D O M E ST N I D E L I, SE R VIS IN P R O D A J A O P R E ME .

SMASTER d.o.o.

IOC ZAPOLJE I 23, 1370 LOGATEC e-mail: igor@smaster.si, gsm: +38640 535 406 1-3_SMASTER_MSLO_0217.indd 1

19.4.2017. 13:40:02

Vabilo na tradicionalno srečanje ob Sv. Barbari Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov – SRDIT, vabi članice in člane Slovenskega rudarskega društva inženirjev in tehnikov SRDIT ter strokovno javnost na 23. tradicionalno srečanje stanovskih kolegov ob Sv. Barbari. Srečanje bo potekalo v prenovljenih prostorih Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehniške fakultete, Aškerčeva 12, v veliki predavalnici P-5 v petek, dne 7.12.2018 s pričetkom ob 9 uri. Ob srečanju bo potekala 24. redna skupščina SRDIT. Stanovsko srečanje se bo po tradiciji zaključilo z družabnim srečanjem članov SRDIT ob knapovski malici. Srečno! Fotografija je iz 22. srečanja ob rudarskem prazniku Sv. Barbari, ki je potekalo dne 1.12.2017 (foto: doc. dr. Jože Kortnik).

Vrednost gradbenih del se je lani povečala s­ koraj za četrtino / Vrednost opravljenih gradbenih del je lani znašala 1,99 milijarde evrov, kar je 24 % več kot predlanskim, kažejo končni podatki državnega statističnega urada. V primerjavi s prvo oceno, ki so jo objavili februarja so na Sursu končni podatek o rasti vrednosti opravljenih gradbenih del popravili za 6,2 odstotne točke navzgor. Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila višja za 35 % in je znašala okroglo milijardo evrov.

Vrednost del na stanovanjskih stavbah je bila višja za 27 %, na nestanovanjskih stavbah pa za 39%.

Vrednost opravljenih gradbenih del, katerih investitorji so bile pravne osebe, je bila za 24 % višja kot leta 2016, vrednost tistih, katerih investitorji so bile fizične osebe, pa je bila višja za 22 % Pravne osebe so največ investirale v gradnjo nestanovanjskih stavb, in sicer 634 milijonov evrov, kar je 38 % več kot predlanskim. Fizične osebe so na drugi strani največ sredstev investirale v gradnjo stanovanjskih stavb, in sicer 186 milijonov evrov, kar je za 15 % več kot leta 2016. Vrednost opravljenih gradbenih del na inženirskih objektih je lani v primerjavi z letom 2016 zrasla za 14 % in je znašala 989 milijonov evrov. Gradbena dela, opravljena na objektih prometne infrastrukture, so bila vredna 559 milijonov evrov (14 % več kot predlanskim), dela na cevovodih, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodih 334 milijonov evrov (24 % več kot predlanskim), dela na industrijskih gradbenih kompleksih pa 51 milijonov evrov (15 % več kot predlanskim). Upadla je le vrednost opravljenih gradbenih del na drugih gradbenih inženirskih objektih, nižja je bila za 28 % (vir: SURS).

NOVICE

Novice Konzorcij Swietelsky bo gradil avstrijsko stran predora Karavanke / Avstrijski upravljavec avtocest Asfinag je podpisal pogodbo z izvajalcem gradnje druge cevi predora Karavanke. Izbrali so najcenejšega ponudnika, to je konzorcij družb Swietelsky (ARGE Swietelsky Tunnelbau in Swietelsky Baugesellschaft), ki bodo predor v dolžini 4,4 kilometra na avstrijski strani zgradil za 89,9 milijona evrov. Upravljavec slovenskih avtocest Dars, ki je objavil razpis za gradnjo slovenske cevi predora hkrati z avstrijskim Asfinagom, je za izvajalca izbrali najcenejšega ponudnika, to je turški Chengis Insaat, ki bi gradil za podobno ceno kot bodo gradili Avstrijci. Naša stran predora je sicer skoraj za kilometer krajša, je pa nekoliko več dela zunaj predora. Predor naj bi bil zgrajen do leta 2023, nato pa bodo staro cev zaprli in jo začeli obnavljati, tako da bo promet po obeh ceveh (vir: Finance, foto: Jure Makovec).

Hidromek HMK 640 WL Podjetje Dehkatrade CETIN d.o.o. iz Ajdovščine, ki zastopa stroje znamke Hidromek, je dostavilo nov nakladalnik-goseničar Hidromek HMK 640 WL. Novi nakladalnik ima nakladalno žlico zmogljivosti 5 m3, poganja ga Mercedesov motor z močjo 324 KS, ZF menjalnik, ZF Aksi in glavno hidravlično črpalko Rexroth. Po opravljenih 1000 delovnih urah je novi lastnik navdušen nad veliko močjo stroja in ekonomično porabo goriva.

Evropi gre na bolje

Hrvaško pristanišče bo gradil GH Holding / Hrvaški sosedje bodo več kot 56 % naložbe v rečno pristanišče Slavonski Brod financirali z denarjem EU, posel v vrednosti 14 milijonov evrov je dobil GH Holding. Konec julija je vodstvo javnega podjetja Lučka uprava Slavonski Brod podpisalo pogodbo s slovenskim gradbenotehnološkim podjetjem GH Holding za gradnjo pristaniške infrastrukture v vrednosti približno 14 milijonov evrov (104 milijone kun), po poročanju hrvaških portalov. Šef Lučke uprave Slavonski Brod je podpisal tudi koncesijsko pogodbo z družbo Mansped, ki bo upravljala pristanišče prihodnjih 15 let ter investirala v proizvodne in skladiščne zmogljivosti. Miklavčičev GH Holding je pred tremi meseci začel graditi tudi bolnišnico v Sisku, projekt je vreden približno deset milijonov evrov, končali jo bodo konec prihodnjega leta. Konec tega leta bodo končali gradnjo sortirnega centra za hrvaško pošto v Zagrebu, projekt je vreden 25 milijonov evrov.

Julija so podpisali tudi pogodbo za največji slovenski gradbeni projekt v tujini, to bo gradnja kliničnega centra v Beogradu, prva faza projekta je vredna 70 milijonov evrov (vir: Finance).

10 S E P T E M B E R 2 0 18

Po skoraj izgubljenem desetletju gre gradbeni dejavnosti v Evropi le na bolje, je prepričana FIEC-a (Evropska federacija gradbene industrije). Iz predstavljene letne statistike je razvidno, da je gradbena aktivnost zrastla za 3,5 % v Evropi v letu 2017, napovedi za leto 2018 pa naj bi predvidevale 2,9 % povečanje. V letu 2017 se je povečala aktivnost na vseh segmentih, tudi v javni infrastrukturi, ki je odvisna od javnih naložb. Vseeno pa še niso razmere kot pred krizo, razen v segmentu stanovanjskih objektov. Kljub izboljšanju razmer gledano v celoti pa ostajajo še vedno velike razlike med posameznimi članicami. Na splošno države Severovzhodne Evrope še vedno delajo bolje, kot tiste na jugovzhodu celine.

Glavne gonilne sile v letu 2017 so bile nedvomno nov segment stanovanjskih gradenj, ki je porasel za 8,6 %, zasebni nestanovanjski segment pa se je povečal za 2,8 %, kar je bil splošni vpliv gospodarskega okrevanja. Po FIEC naj bi bila tudi "zelo dobra novica", da se je začelo okrevanje na področju javnih gradenj, kjer se je obseg aktivnosti povečal za 2,8 %. Čeprav po vsej verjetnosti to ni edino gonilo, je pa dober znak, da je pričela naložbena politika, ki se je začela v okviru komisije Juncker, kazati svoje učinke.

[ 3 2 0 18

]

Slovenija organizira svetovni gradbeni forum Svetovni gradbeni forum bo aprila prihodnje leto v Ljubljani in sicer, v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije ter ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, kar sovpada s stoletnico njune ustanovitve. V Ljubljani se bodo od 8. do 11. aprila udeleženci iz vsega sveta posvetili strokovni tematiki odpornosti stavb in infrastrukture. Vsebina bo razdeljena na šest tematskih sklopov: Energija v 21. stoletju, Izobraževanje in usposabljanje inženirjev ter vloga inženirjev v družbi, Gradbeništvo 4.0, Kulturna dediščina v digitalnem svatu, Upravljanje s tveganji zaradi nesreč, Upravljanje z nepremičninami in informacijsko modeliranje gradenj (BIM). Gradbenega foruma se bodo poleg gradbenih inženirjev in projektantov udeležili še profesorji, študenti, politiki ter investitorji. To bo po letu 2012 že drugi takšen dogodek, ki ga organiziramo v Sloveniji. Takrat se je Svetovnega inženirskega foruma udeležilo več kot 500 inženirjev, politikov in raziskovalcev iz 60 držav (vir: Finance).

Zahtevna gradbena dela zahtevajo dobro delovno orodje Večji gradbeni projekt v Obrtni coni Logatec je tuja investicija japonskega farmacevtskega podjetja. Popolnoma nov objekt bo zrasel na mestu bivše lesne industrije KLI Logatec. Rušilna dela in priprava za gradnjo so bila izvedena s priključnimi orodji MONTABERT in TREVI BENNE. Kratki časovni okvirji zahtevajo profesionalnega izvajalca, ki je primerno opremljen za zahtevna dela. Dobavitelja opreme Kuhn d.o.o. in Smaster d.o.o. sta kvalitetno opravila svojo dobavo in uskladila delovanje opreme.

Kotech d.o.o., Bazoviška ulica 4, 5000 Nova Gorica WWW.KOTECH.SI

T. +386 31 712930 sales@kotech.si

NOVICE

Novice Caterpillar proizvedel že tisoči kamion 797 Ultra-Class / Caterpillar je pred kratkim praznoval proizvodnjo svojega tisočega rudniškega kamiona Cat® 797. Ta velikan ima zmogljivost kar 400 t natovora, zaradi česar je 797F največji kamion pri Caterpillarju in tudi največji kamion za rudarstvo z mehanskim pogonom na svetu. 797 je edini rudniški kamion v tem velikostnem razredu, ki je dosegel mejnik tisoč proizvedenih enot. Prvih tovrstni kamioni so bili izdelani v letu 1999 in še vedno služijo svojemu namenu - z več kot 130.000 delovnimi urami pri kanadskem podjetju, ki se ukvarja s pridobivanjem naftnega peska. Od takrat se je obseg uporabe povečal, kamione se uporablja za delo v rudnikih bakra, premoga in železove rude, predvsem v Severni Ameriki, Južni Ameriki in Avstraliji. Po besedah Sudhansha Singha, direktorja za globalne produkte, je 797 dokazal, da je kos vsem najbolj zahtevnim terenom, od dela na eksterno hladnih in mehkih peščenih tleh visoko na nadmorsko višino do dela globoko pod zemljo v rudnikih bakra v Južni Ameriki. Zaradi tako širokega spektra aplikacij, postavlja 797F proizvodni standard za ultra velike kamione za delo v rudarstvu. To je tudi ključni razlog, zakaj danes na svetu deluje dvakratno število 797 kamionov v primerjavi s celotnim številom vseh konkurenčnih kamionov te kategorije.

Eurocomach ES 85 odšel na Gorenjsko Dehkatrade CETIN d.o.o., ki je zastopnik za gradbeno mehanizacijo Eurocomach, je dobavilo podjetju Megales d.o.o. bager Eurocomach ES 85. Podjetje je eno izmed največjih gozdarskih podjetji na Gorenjskem. Teža stroja je 9 ton neto z nagibnim plugom, poganja ga 4 cilindrski Yanmar motor, trojna inštalacija in vrhunska oprema. Odziv stranke je zelo pozitiven. Navdušeni so nad močjo in hitrostjo stroja zato bo kmalu njihov naslednji nakup zagotovo spet stroj znamke Eurocomach. V uporabo ga je predal direktor podjetja Cetin d.o.o. Huseyin Cetin.

Resna igra Dva skandinavska podjetja, proizvajalec gradbene mehanizacije Volvo CE in Lego Tehnic, sta staknila skupaj svoji glavi, da ustvarita avtonomni koncept nakladalnikov na kolesih. Vse se je začelo kot neformalni »team building« v letu 2016, ki je privedel v idejo za dejanski izdelek Lego Technic. Volvo CE je nato začel preučevati, kako bi lahko koncept postal pravi stroj, kar je rezultiralo v registraciji številnih novih patentov. Zeux, kot je bil model poimenovan, predstavlja tretje sodelovanje med obema podjetjema od leta 2014. Novi izdelek je prvi futuristični stroj, prva dva modela Lego Technic sta bila obstoječa stroja Volvo L350F kolesni nakladalnik in Volvo EW160E bager na kolesih. Arvid Rinaldo, ki je zadolžen pri Volvu za komuniciranje in partnerstva, je ob tem dejal: »To nam je omogočilo, da preizkusimo ideje za nove vrste gradbenih strojev za prihodnost, tako glede funkcionalnosti, obsega, oblikovanja in interakcije«. Sam model se morda zdi na prvi pogled futurističen, vendar avtonomni električni gradbeni stroji že zdaj postajajo realnost.

Mini bager Bobcat odličen za delo v vinogradih

Komatsu z novim bagrom na evropski trg Komatsu Europe je pred nedavnim predstavil novi bager na kolesih PW160-11. Opisan je kot idealen stroj za delovna mesta z omejenim prostorom ali za delo v mestnih območjih. Poganja ga motor EU Stage IV, ki zagotavlja povprečno 4 % manjšo porabo goriva.

Bager je izdelan na podlagi predhodnika tako, da osnovne dimenzije ostajajo enake, njegova delovna teža pa sega od 16,7 do 18,6 t, moč motorja pa znaša 110 kW pri 2.000 vrtljajih na minuto. Komatsujev dizelski oksidacijski katalizator deluje skupaj z motorjem in drugimi komponentami za naknadno obdelavo za večjo učinkovitost in daljšo življenjsko dobo. Novi integrirani sistem selektivne katalitične redukcije dodatno zmanjša emisije NOx za 80 % z uporabo AdBlue. Bager je opremljen tudi z ekskluzivnim Komatsu sistemom za nadzor vodenja opreme z izboljšanimi diagnostičnimi funkcijami. »Precej dela je šlo v prenovo naših enajstih bagrov na kolesih z izjemnim povečanjem raznolikost za kupce,« je povedal Sebastian Zienau produktni vodja za Komatsu Europe.

Bobcat E32 je primeren mini bager za uporabo v vinogradništvu.

V osnovi je mini bager opremljen z priklopom za grabež in pogonom za mulčar. Hitra menjava priključnih orodij omogoča enostavno menjavo. Z mulčarjem se lahko doseže manj dostopna mesta v vinogradu. Z grabežem pa počisti vejevje in ga odloži na kup. Klimatska naprava nudi večje udobje za upravljalca. Vinorodno območje BRDA sledi napredku v pomembnem sektorju kmetijstva. Uspeh ima tako zdravo osnovo.

ANALIZA

GRADBENIŠTVO

V LE TU 2017 SO GOSPO

Slovensko gradbeništvo D

ejavnost gradbeništva v Sloveniji trenutno predstavlja 20.498 subjektov.

Glede na pravno obliko prevladujejo samostojni podjetniki, ki jih je 11.950 (58,30 %), sledijo jim družbe z omejeno odgovor-

nostjo (d.o.o.), ki jih je 8.286 (40,24 %). Podjetij z negativnimi zaznamki na dan zajema podatkov (12. 9. 2018), kot so blokade računov, davčni neplačniki, REK nepredlagatelji in podjetja v insolventnem postopku, je 3.450

oziroma 16,84 %. Po številu podjetij po velikosti prevladujejo mikro podjetja in podjetniki, takih je bilo 15.659 oziroma 76,41 %.

V letu 2017 so gospodarski subjekti v dejavnosti skupno ustvarili 4.872.901.970,13

Powered by

14 S E P T E M B E R 2 0 1 8

[ 3 2018

]

D A RS KI SU B J E K T I V DEJA V NOS T I S K UP NO USTVARILI 4.872.901.970,13 E UR PRIH O D K O V

Statusi podjetij v dejavnosti gradbeništva v Sloveniji 0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000 12.000 14.000 16.000 18.000 20.000

C 76 točk

Standardna Nova

Finančna ocena

Blokirana REK ­Nepredlagatelji Davčni ­neplačniki Pozor

-

V likvidaciji

80 točk

Insolventna

Dinamična ocena

Kazalniki panoge gradbeništa v Sloveniji Kazalniki

2015

2017

Sredstva (€)

4.605.086.015,15

4.505.794.892,33

Kapital (€)

1.378.480.387,71

1.539.432.819,75

Finančne obveznosti (€)

1.495.394.724,73

1.249.870.699,01

Celotni prihodki (€)

4.631.332.748,88

4.872.901.970,13

96.613.118,30

138.776.131,22

45.112

46.157

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (€) Povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju

prihodnje. Analiza večjih podjetij v panogi po Bisnode Succes Indexu izkazuje povprečno uspešnost podjetij.

Opomba Podatki za pripravo analize so bili zajeti na dan 12. 9. 2018. Analiza vključuje podatke o poslovnih subjektih, ki so do tega datuma oddali revidirane podatke o svojem poslovanju ali pa so bili njihovi podatki uporabljeni na podlagi soglasja za objavo nerevidiranih podatkov.

75 točk

Plačilni indeks

-1 81 točk

Bisnode success index

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

15

-

se odražajo v relativno visoki vrednosti prihodkov od prodaje, profitni marži, povprečni plači, dodani vrednosti na zaposlenega in sami rasti prihodkov.

Kazalniki so normirani glede na zmožnost podjetja, ki se izkazuje s sredstvi podjetja (dolgoročna, kratkoročna,...) in številom zaposlenih. Poleg omenjenih kazalnikov na končno vrednost BSX-a vpliva tudi primerjava posameznega podjetja s podobnimi podjetji (glede na velikost, dejavnost in regijo, v kateri je podjetje registrirano). Ocena podjetja tako pomeni, koliko je posamezno podjetje pri izkoriščanju svojih zmožnosti rasti uspešnejše v primerjavi s primerljivimi podjetji v državi. Podjetja, ki jih metodologija zajema, so podjetja z vsaj dvema zaposlenima, več kot 10.000 EUR sredstvi in več kot 100.000 EUR prihodkov od prodaje v zadnjem poslovnem letu (ter 20.000 EUR v predhodnem poslovnem letu). Dostopni morata biti bilanci za zadnji dve poslovni leti.

m i n e r a l

1 Bisnode indeks uspešnosti je mera profitabilnosti in uspešnosti podjetja z vidika vseh deležnikov (lastniki, zaposleni, banke in upniki, država,...). Pozitivni učinki

r e v i j a

.

s i

EUR prihodkov, 138.776.131,22 EUR čistega poslovnega izida ter zaposlovali 46.157 oseb.

Celotna panoga je v primerjavi z letom 2016 pri vseh ključnih finančnih postavkah izkazovala rast, največ pri čistem poslovnem izidu, saj je bil ta v letu 2016 negativen. Panoga je v letu 2017 v povprečju zaposlovala 1.559 zaposlenih več kot v letu 2016.

Celotna panoga v Sloveniji izkazuje v povprečju Bonitetno ocena »C-« kar pomeni povprečno finančno stanje ter povečano verjetnost blokad v

75-79

TOP 100

ŠIFRA DEJAVNOSTI

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

KRAJ

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2017 (EUR)

IME DRUŽBE

CELOTNI PRIHODKI 2017 (EUR)

GRADBENA PODJETJA

Gradbeništvo (SKD F)

1. CGP, d.d.

Novo mesto

141.781.850,68

6.654.544,09

2. POMGRAD d.d.

Murska Sobota

113.491.291,00

657.949,00

304 F 41.200 433 F 41.200

3. KOLEKTOR CPG d.o.o.

Nova Gorica

102.469.238,00

3.027.641,00

440 F 42.110

4. GVO, d.o.o.

Ljubljana

62.296.664,74

3.657.265,77

452 F 43.990

5. GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA d.d. Kranj

54.992.276,76

844.927,60

311 F 42.110

6. STRABAG d.o.o.

Ljubljana

40.945.554,75

727.975,36

126 F 41.200

7. SŽ - ŽGP LJUBLJANA, d.d.

Ljubljana

37.504.006,47

322.623,65

262 F 42.120

8. VOC CELJE d.o.o.

Celje

35.950.564,63

945.318,97

330 F 42.110

9. GIC GRADNJE d.o.o.

Rogaška Slatina

32.687.869,10

585.856,97

91 F 41.200

10. IMP PROMONT d.o.o.

Ljubljana - Črnuče

31.450.344,85

676.085,20

108 F 43.220

11. CPK d.d.

Koper - Capodistria

30.957.737,00

1.059.175,00

287 F 42.110

12. CP PTUJ d.d.

Ptuj

29.184.477,45

1.072.262,26

220 F 42.110

13. MAKRO 5 GRADNJE d.o.o.

Koper - Capodistria

27.378.530,62

380.837,70

71 F 41.200

14. REMONT d.d.

Celje

26.949.358,83

226.555,42

124 F 41.200

15. HC HIDROMONTAŽA d.o.o.

EURO - ASFALT d.o.o. Sarajevo 16. podružnica Slovenija 17. VOLNIK d.o.o.

Maribor

26.651.871,27

2.534.500,90

19 F 42.990

Maribor

26.318.502,41

107.207,40

18 F 41.200

Dekani

26.020.706,21

266.588,59

1 F 42.110

18. KPL d.o.o.

Ljubljana

24.340.915,00

856.056,00

299 F 42.110

19. HIDROTEHNIK d.d.

Ljubljana

24.035.036,43

344.108,58

125 F 42.910

20. TRGOGRAD, d.o.o., LITIJA

Litija

22.914.576,00

2.916.823,00

58 F 42.110

21. GH HOLDING d.o.o.

Ljubljana

21.781.812,14

3.917.809,61

18 F 41.200

22. VARIS LENDAVA d.o.o.

Lendava - Lendva

21.321.594,86

1.127.163,31

219 F 43.990

23. ADRIAING d.o.o. Koper

Koper - Capodistria

20.426.919,84

361.808,06

43 F 41.200

24. AGM NEMEC d.o.o.

Laško

19.385.508,97

1.847.951,15

157 F 42.990

25. NIVO EKO, d.o.o.

Žalec

19.366.124,00

1.046.336,00

117 F 42.910

26. REFLEX GORNJA RADGONA d.o.o.

Gornja Radgona

18.523.055,91 -2.742.254,73

309 F 43.390

27. KOMUNALNE GRADNJE d.o.o.

Grosuplje

16.876.919,00

767.403,00

119 F 42.210

28. GRAFIST d.o.o.

Koper - Capodistria

16.590.736,22

217.478,93

20 F 42.990

29. POMGRAD - CP d.d.

Beltinci

16.328.480,00

374.605,00

101 F 42.110

30. ASFALTI PTUJ d.o.o.

Ptuj

15.303.476,67

1.691.166,90

61 F 42.110

31. SGP GRADITELJ d.d.

Kamnik

14.784.823,82

516.934,56

84 F 41.200

32. CGP - GRADNJE, d.o.o.

Novo mesto

14.387.762,43

8.090,63

130 F 41.200

33. TAMES d.o.o.

Ptuj

14.219.036,35

152.045,32

88 F 43.220

34. ELCOM, d.o.o.

Ljubljana

13.195.564,76

850.121,73

38 F 43.210

35. GODINA d.o.o.

Kozina

12.150.257,09

100.636,31

66 F 42.110

36. MATJAŽ, d.o.o., Petrovče

Petrovče

11.987.165,97

200.961,88

53 F 43.320

37. KOVINAR - GRADNJE ST, d.o.o.

Jesenice

11.819.339,77

140.285,37

46 F 41.200

38. ROHRTECH.SI d.o.o.

Ptuj

11.705.973,59

1.351.348,52

232 F 43.290

39. TELEG-M d.o.o.

Ljubljana - Črnuče

11.594.202,13

988.899,63

159 F 42.220

40. REMONT NG d.o.o.

Žalec

11.585.646,98

218.934,49

34 F 42.110

41. GPI TEHNIKA d.o.o.

Novo mesto

11.026.104,34

364.487,41

41 F 41.200

42. K.TIVOLI d.o.o.

KOMUNALA SLOVENSKE 43.

GORICE d.o.o.

44. GARNOL, d.o.o.

Ljubljana

10.920.453,41

-6.819,93

0 F 41.100

Lenart v Slov. goricah

10.740.906,13

173.956,57

75 F 42.990

Kranj

10.241.166,02

51.611,97

71 F 42.220

45. VGP DRAVA Ptuj d.o.o.

Ptuj

9.725.553,40

537.473,28

111 F 42.910

46. STRABAG AG, Podružnica Ljubljana

Ljubljana

9.698.776,98

777.876,58

0 F 42.110

47. RE-MONT d.o.o.

48. SGP ZIDGRAD IDRIJA d.d.

Ptuj Idrija

9.615.567,00 9.607.663,00

2.072.011,00 343.275,00

F 42.220 32 F 42.990

49. UKRAS-AG, d.o.o.

Preserje

9.525.176,76

117.999,45

89 F 41.200

50. RAFAEL d.o.o. Sevnica

Sevnica

9.460.942,33

469.649,53

61 F 42.110

16 S E P T E M B E R 2 0 1 8

100 naj

podjetij v gra

[ 3 2018

]

seznam podjetij po prihodku v letu 2017

Podatki za pripravo lestvice so bili zajeti na dan 12. 9. 2018. Lestvica vključuje podatke o poslovnih subjektih, ki so do tega datuma oddali revidirane podatke o svojem poslovanju ali pa so bili njihovi podatki uporabljeni na podlagi soglasja za objavo nerevidiranih podatkov.

Velenje

9.082.838,59

231.121,40

316 F 41.200

54. RGP d.o.o.

Velenje

9.018.075,49 -1.291.347,11

109 F 43.990

55. AS - PRIMUS d.o.o.

Cerknica

8.899.928,60

72.089,60

14 F 41.200

56. MARKOMARK NIVAL d.o.o.

GP KRK d.d., Krk, podružnica za gradnjo 57. v Sloveniji 58. P.E.R.T.O. MS d.o.o.

Videm pri Ptuju

8.758.370,69

124.768,55

2 F 41.200

Ljubljana

8.609.750,56

53.855,13

3 F 42.110

Ljubljana

8.555.873,21

61.345,68

1 F 43.990

59. MP Ptuj d.o.o.

Ptuj

8.378.102,73

398.218,63

107 F 43.290

60. GOJO d.o.o.

Ljubljana

8.262.436,25

5.551,44

0 F 43.310

61. KIT-AK, d.o.o.

Rogaška Slatina

8.077.472,53

504.850,80

33 F 42.990

62. ROLTEK d.o.o.

Dob

8.014.952,63

203.947,97

78 F 43.320

63. KM INŠTALACIJE, d.o.o.

Škofja vas

7.977.940,24

221.894,03

47 F 43.220

64. GRADBENO PODJETJE DRAVA, d.o.o.

Ptuj

7.868.082,10

615.602,53

6 F 41.100

65. CBE d.o.o.

Ljubljana

7.866.716,38

557.409,55

21 F 41.100

66. SCHINDLER SLOVENIJA d.o.o.

Ljubljana

7.707.131,51

316.358,87

47 F 43.290

67. ELMONT BLED, d.d.

Zgornje Gorje

7.569.867,03

351.069,77

44 F 43.290

68. DUOL d.o.o.

Brezovica pri Ljubljani

7.543.121,57

126.336,84

22 F 42.990

69. MAPRI PROASFALT d.o.o.

Ljubljana

7.539.666,23

226.597,30

42 F 42.110

70. ALVA d.o.o.

Velika Loka

7.515.693,29

237.402,09

8 F 41.100

71. SLEMENŠEK d.o.o.

Ravne na Koroškem

7.487.600,73

188.903,58

80 F 42.110

72. KOSTMANN d.o.o.

Slovenj Gradec

7.438.879,76

39.106,93

31 F 42.110

23. ANDREJC d.o.o.

Šoštanj

7.130.611,83

437.150,96

28 F 43.120

74. ISM VUZEM d.o.o.

Zavrč

6.985.919,78

408.565,22

130 F 43.990

75. LAVACO, d.o.o.

76. PAGRAS, d.o.o.

Ljubljana

6.885.611,83

141.811,12

45 F 42.110

Novo mesto

6.884.327,05

158.164,79

10 F 41.200

77. KLIMA PTUJ d.o.o.

Ptuj

6.871.361,68

176.044,26

26 F 43.220

78. ENERGOMONT d.o.o.

Ljubljana - Črnuče

6.812.645,25

496.708,64

41 F 43.210

79. PRENOVA - GRADBENIK d.o.o.

Ljubljana - Šentvid

6.762.426,77

93.951,78

49 F 42.210

80. GES, d.o.o.

Celje

6.687.349,95

165.525,77

9 F 41.100

81. ALKAM d.o.o. Kamnik

Kamnik

6.662.451,88

239.320,48

38 F 43.990

82. GITRI d.o.o.

Ljubljana

6.637.667,20

166.876,67

36 F 41.200

83. NANOMONT d.o.o.

6.511.924,74

299.123,09

112 F 41.200

6.510.260,52

1.945,53

48 F 41.200

85. SGD STRDIN d.o.o.

Maribor Šentjanž pri Dravogradu Lovrenc na Pohorju

6.479.382,34

68.208,81

32 F 43.990

86. MALKOM NOVO MESTO d.o.o.

Novo mesto

6.380.648,55

184.735,62

63 F 41.200

87. STINAKO d.o.o.

Maribor

6.367.289,35

287.683,01

58 F 43.220

88. LEGARTIS d.o.o.

Lendava - Lendva

6.343.888,77

118.586,92

49 F 43.990

89. BAUKOM d.o.o.

Ptuj

6.308.117,83

1.145.896,01

62 F 43.210

90. EURO-ASFALT INTERNATIONAL d.o.o.

Maribor

6.251.197,57

12.930,91

6 F 41.200

91. BBA GRADNJE d.o.o.

Ljubljana

6.178.373,50

10.024,98

142 F 43.390

92. TENZOR d.o.o.

Ptuj

6.166.092,00

331.240,00

F 43.210

93. EVIO d.o.o.

Ljubljana

6.143.515,57

2.459,91

0 F 41.100

94. PRANGL d.o.o.

Hoče

6.123.992,07

697.112,01

37 F 43.990

95. ELEKTROMONTAŽA d.d.

Ljubljana

6.093.796,55

335.250,42

28 F 43.210

96. SLOVAKSTAV SK s.r.o., Podružnica Celje Celje

6.080.237,78

-123.168,14

96 F 41.200

97. ASFALT KOVAČ, d.o.o.

98. GRATEL d.o.o.

Planina pri Sevnici Kranj

6.003.317,61 5.957.032,32

488.785,03 571.500,00

33 F 42.110 30 F 42.220

99. KOP BREŽICE d.d.

Brežice

5.889.918,96

5.095,17

81 F 42.110

Ljubljana

5.876.072,00

149.152,00

3 F 41.200

100. ANDE d.o.o.

[

3 2018

]

ŠIFRA DEJAVNOSTI

53. BAPA d.o.o.

84. SGP KOGRAD IGEM ZOD d.o.o.

Opomba

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

20 F 43.220 40 F 43.220

SEPTEMBER 2018

17

s i

U

redništvo revije Mineral je v sodelovanju s podjetjem za poslovne in bonitetne informacije Bisnode d.o.o., pripravilo pregled vodilnih podjetij v gradbenem sektorju v Sloveniji za preteklo leto. Podjetja so razvrščena po skupnih prihodkih na podlagi predloženih računovodskih izkazov za leto 2017 in glede na šifro dejavnosti po SKD.

764.684,70 202.226,94

.

Powered by

9.361.800,28 9.140.837,63

r e v i j a

Redakcija

Luče Novo mesto

-

OBDELAVA

51. BIOMASA d.o.o., Luče 52. NOVOMONT d.o.o.

m i n e r a l

seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (gradbeništvo f) in skupnih p ­ rihodkov v letu 2017.

KRAJ

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2017 (EUR)

adbeništvu

IME DRUŽBE

CELOTNI PRIHODKI 2017 (EUR)

večjih

Gradbeništvo (SKD F)

ŠIFRA DEJAVNOSTI

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

KRAJ

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2017 (EUR)

IME DRUŽBE

CELOTNI PRIHODKI 2017 (EUR)

GRADBENAGRAD. INDUSTRIJA PODJETJA MATERIALA TOP 100

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (SKD C23)

1. KNAUF INSULATION, d.o.o.

Škofja Loka

118.311.325,08

11.585.147,06

391 C 23.990

2. SWATYCOMET d.o.o.

Maribor

86.975.396,73

5.045.625,60

807 C 23.910

3. SILKEM d.o.o.

Kidričevo

65.244.148,75

4.226.189,72

195 C 23.990

4. SALONIT ANHOVO, d.d.

Deskle

59.043.823,90

8.451.399,25

199 C 23.510

5. STEKLARNA HRASTNIK d.o.o.

Hrastnik

57.275.288,68

6.584.196,75

562 C 23.130

6. SEVEN REFRACTORIES d.o.o.

Divača

40.600.736,79

4.370.054,10

57 C 23.200

7. STEKLARNA ROGAŠKA d.o.o.

Rogaška Slatina

35.285.464,00

2.054.346,00

795 C 23.130

8. URSA SLOVENIJA, d.o.o.

IMERYS FUSED MINERALS 9.

RUŠE d.o.o.

10. LAFARGE CEMENT d.o.o.

Novo mesto

27.483.274,76

2.061.899,31

116 C 23.140

Ruše

22.218.593,00

2.932.324,00

70 C 23.990

Trbovlje

18.083.521,00

1.408.487,00

C 23.510

11. MINERALKA d.o.o.

Cerknica

17.172.954,33

1.746.802,36

82 C 23.990

12. KEMA d.o.o.

Puconci

14.748.405,00

92.988,00

92 C 23.990

13. TONDACH SLOVENIJA d.o.o.

Križevci pri Ljutomeru

14.194.915,23

316.256,24

81 C 23.320

14. BAUMIT d.o.o.

Ljubljana

14.007.751,00

-217.542,00

53 C 23.690

15. ERTL GLAS STEKLO d.o.o.

Ribnica

13.250.319,00

526.761,80

101 C 23.110 113 C 23.700

16. MARMOR HOTAVLJE, d.o.o.

Gorenja vas

12.535.725,20

1.250.427,23

17. OBLAK GROUP d.o.o.

Logatec

9.878.555,00

275.264,00

32 C 23.610

18. ETERNIT SLOVENIJA d.o.o.

Deskle

9.787.705,16

67.974,86

113 C 23.650

19. KOGRAD IGEM d.o.o.

Šentjanž pri Dravogradu

9.062.043,67

28.427,92

87 C 23.610

20. ŽIHER d.o.o.

KNAUF INSULATION CUSTOMIZED 21.

SOLUTIONS d.o.o.

22. POMGRAD - TAP d.o.o.

Gorišnica

8.788.029,82

229.132,52

47 C 23.630

Ajdovščina

8.403.014,91

724.331,99

31 C 23.990

Murska Sobota

8.146.648,00

339.509,00

15 C 23.990

23. TLAKOVCI PODLESNIK d.o.o.

Maribor

7.385.875,38

274.609,35

68 C 23.610

24. BRAMAC STREŠNI SISTEMI d.o.o.

Škocjan

7.342.504,22

-21.318,80

58 C 23.610

25. IGM ZAGORJE, d.o.o.

Zagorje ob Savi

7.302.997,24

562.378,31

20 C 23.520

26. GORIŠKE OPEKARNE d.d.

Renče

7.297.509,49

277.301,15

57 C 23.320

27. ARMETON d.o.o.

Sežana

7.221.251,32

213.587,97

56 C 23.690

28. XELLA POROBETON SI, d.o.o.

Kisovec

7.157.123,01

937.681,54

42 C 23.610

29. WIENERBERGER d.o.o.

Ormož

6.891.022,49

94.858,81

49 C 23.320

30. ECOBETON d.o.o.

Prebold

6.493.386,60

460.737,46

46 C 23.630

31. GORENJE KERAMIKA, d.o.o.

Velenje

6.375.361,40

-367.599,63

118 C 23.310

32. TERMOGLAS d.o.o.

Boštanj

6.124.308,22

72.691,86

46 C 23.120

33. CEMENTNI IZDELKI GOREC d.o.o.

Velika Loka

6.036.638,29

445.625,37

34 C 23.610

34. IAK d.o.o.

TOVARNA ASFALTA 35.

KIDRIČEVO d.o.o.

36. DUŠAN KUHAR s.p.

Kresnice

5.273.096,38

382.264,03

52 C 23.520

Kidričevo

4.980.078,04

315.515,96

5 C 23.990

Cerkvenjak

4.933.135,69

171.695,97

17 C 23.630

37. TAČ d.o.o.

Ljubljana - Črnuče

4.851.201,78

550.442,48

5 C 23.990

38. ISOMAT d.o.o.

Mežica

4.813.232,57

168.315,18

52 C 23.990

39. MARMOR, Sežana d.d.

Sežana

4.676.759,61

151.260,71

54 C 23.700

40. PROJEKT BETON d.o.o.

Ljubljana

4.560.622,26

64.132,01

23 C 23.630

41. SCHIEDEL, d.o.o.

Prebold

4.354.971,15

-81.614,65

39 C 23.610

42. ROKAVA d.o.o.

Dekani

4.104.752,54

73.711,67

9 C 23.630

43. BETONTRADE d.o.o.

Ljubljana

4.082.012,71

241.420,00

11 C 23.690

44. RESNIK JANEZ s.p.

Leskovec pri Krškem

3.917.631,88

199.485,59

38 C 23.120

45. MINERAL d.o.o.

Preserje

3.778.660,55

59.607,61

57 C 23.700

46. EKW - KREMEN d.o.o.

Šentjernej

3.730.151,96

257.426,67

14 C 23.200

47. OGM-BI, d.o.o.

48. IGM SAVA d.o.o.

Vrhnika Leskovec pri Krškem

3.532.912,25 3.474.355,99

173.396,09 88.605,62

12 C 23.200 31 C 23.610

49. BORDAX, d.o.o.

Ljubljana - Dobrunje

3.273.620,00

18.743,00

11 C 23.630

50. PGM HOTIČ, d.o.o.

Litija

3.236.084,00

4.654,38

32 C 23.610

18 S E P T E M B E R 2 0 1 8

100 na

proizvajalce

[ 3 2018

]

seznam podjetij po prihodku v letu 2017

3 2018

]

ŠIFRA DEJAVNOSTI

38 C 23.440 15 C 23.910

53. ZOBEC d.o.o.

Šmarje - Sap

2.841.979,51

314.730,33

17 C 23.610

54. EUROCUT d.o.o.

Slovenska Bistrica

2.612.592,92

9.229,81

0 C 23.910

55. KAMNOLOM VERD d.o.o.

ZAGORJE-TEHNOBETON d.d. 56.

Podružnica v Sloveniji 57. OBLAK PGM d.o.o.

Vrhnika

2.590.868,00

25.827,00

18 C 23.990

Ormož

2.371.083,07

25.094,25

0 C 23.610

Logatec

2.183.764,84

3.217,72

8 C 23.610

58. KAMNOSEŠTVO ŽUNKO d.o.o.

Pragersko

2.181.120,18

108.538,99

17 C 23.700

59. ŠIŠKO STEKLARSTVO d.o.o.

Novo mesto

2.129.095,15

331.986,11

20 C 23.120

60. SILKEM PLUS d.o.o.

Kidričevo

2.019.705,00 1.241.636,00

61. ASFALTI SLOVENSKE GORICE d.o.o.

Lenart v Slov. goricah

1.963.720,61

62. INDE, SALONIT ANHOVO, d.o.o.

Deskle

63. SET-TRADE d.o.o.

Moravče

64. EMEND d.o.o.

0 C 23.990

1.960.968,71

36.344,00

59 C 23.610

1.937.950,80

459.979,28

7 C 23.140

Slovenske Konjice

1.937.514,00

81.796,36

15 C 23.910

65. CP ASFALT d.o.o.

Šmartno pri Litiji

1.767.018,70

3.925,51

4 C 23.990

66. MAMUT TIM, d.o.o.

Zreče

1.657.435,95

69.015,13

10 C 23.910

67. TOGO d.o.o.

Slovenske Konjice

1.608.369,66

14.268,79

11 C 23.200

68. BETON PLUS d.o.o.

Radovljica

1.570.730,30

36.144,18

0 C 23.610

69. BOŠTJAN JENIČ S.P.

Škocjan

1.435.005,88

53.556,60

16 C 23.700

70. KEKON d.o.o.

Žužemberk

1.426.860,28

-10.240,69

26 C 23.440

71. STEKLARSKI HRAM d.o.o.

Rogaška Slatina

1.413.614,18

117.506,13

99 C 23.130

72. KRISMA DESIGN STORE d.o.o.

Ljubljana

1.350.696,25

20.659,91

8 C 23.310

73. STEKLARSTVO LOVERČIČ d.o.o.

Črniče

1.345.345,07

142.052,38

15 C 23.120

74. MEDITERAN PRODUKT d.o.o.

Globoko

1.298.280,29

48.495,70

11 C 23.610

75. KBT d.o.o.

76. OMC d.o.o.

Ljubljana

1.257.925,39

82.664,50

6 C 23.910

Ljubljana - Šentvid

1.234.378,22

8.271,91

6 C 23.700

77. PREKLADE d.o.o.

Pragersko

1.224.579,67

15.265,76

10 C 23.610

78. KAMNOSEŠTVO TAVČAR d.o.o.

Sežana

1.178.323,56

326.561,93

7 C 23.700

79. PAAN - PAAN d.o.o.

Gabrovka

1.146.380,55

24.301,11

15 C 23.700

80. STREŠNIKI GOLOB d.o.o.

Mirna Peč

1.094.424,00

162.034,00

6 C 23.610

81. ART-GLAS, d.o.o., Rodik, Kozina

Kozina

1.003.251,09

217.059,97

10 C 23.190

82. JOŽEF JERIČ s.p.

Kranj

999.770,33

25.462,67

14 C 23.700

83. ITALESSE d.o.o.

Koper - Capodistria

994.813,60

82.468,00

2 C 23.190

84. KRILI d.o.o.

Horjul

920.020,17

79.544,43

7 C 23.190

85. TTIJ, d.o.o.

Jesenice

887.861,88

79.565,01

6 C 23.200

86. FRANC JARC s.p.

Medvode

880.923,57

46.740,32

7 C 23.610

87. KAMEN KOCIPER d.o.o.

MARMOR - GRANIT 88.

KAMNOSEŠTVO ČRNČEC MIRO s.p.

89. IMO OBLAK IZIDOR s.p.

Vrhnika

860.336,35

37.998,00

15 C 23.700

Jurovski Dol

843.243,82

1.794,96

12 C 23.700

Horjul

815.577,41

46.534,24

8 C 23.640

90. SGP TIVADAR, d.o.o.

Gornja Radgona

814.468,71

39.178,79

3 C 23.630

91. EUROL d.o.o.

Ajdovščina

812.546,00

10.457,00

9 C 23.910

92. PEČI KERAMIKA, d.o.o.

Novo mesto

810.960,26

-37.051,15

12 C 23.200

93. TIMS LOVŠE d.o.o.

Šentrupert

807.930,47

138.977,50

10 C 23.610

94. GRANIM d.o.o.

Vodice

776.159,09

107,21

23 C 23.700

95. STONEX d.o.o.

Šentjur

771.244,03

187.428,61

9 C 23.700

96. EZS d.o.o.

Grosuplje

731.765,52

69.307,65

5 C 23.990

97. S-PROM TEHNIKA d.o.o.

98. COSTON d.o.o.

Vrhnika Ljubljana

714.673,43 714.531,18

41.254,48 2.243,34

5 C 23.630 17 C 23.610

99. ISKRA BETONARNA d.o.o.

Stahovica

688.684,52

14.511,20

5 C 23.630

Ljubljana

681.794,02

83.393,35

13 C 23.120

SEPTEMBER 2018

19

s i

C 23.990

19.460,89

100. ISO STEKLARSTVO d.o.o.

[

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

46.683,30 67.968,54

.

Powered by

3.212.417,43 2.908.833,43

r e v i j a

Redakcija

Zagorje ob Savi Miren

-

OBDELAVA

51. RC ENEM d.o.o.

52. EKAMANT d.o.o.

m i n e r a l

seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (c23) in skupnih prihodkov v letu 2017.

KRAJ

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2017 (EUR)

ev gradbenih materialov

IME DRUŽBE

CELOTNI PRIHODKI 2017 (EUR)

jvečjih

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (SKD C23)

največjih podjetij v rudarskem sektorju

seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (rudarstvo b) in skupnih prihodkov v letu 2017.

OBDELAVA

Redakcija

Powered by

20 S E P T E M B E R 2 0 1 8

ŠIFRA DEJAVNOSTI

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

KRAJ

ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA 2017 (EUR)

IME DRUŽBE

CELOTNI PRIHODKI 2017 (EUR)

ATLAS COPCO RUDARSKA PODJETJA STRUČNA TOP 100 INFORMACIJA

50

Rudarstvo (SKD B)

1. PREMOGOVNIK VELENJE, d.o.o.

Velenje

2. CALCIT d.o.o.

Stahovica

118.374.403,61 3.404.486,93 1.187 B 05.200 75.713.190,00 5.335.610,00

143 B 08.110

3. TERMIT d.d.

Moravče

19.805.511,45

73.589,30

163 B 08.990

4. RTH d.o.o.

Trbovlje

17.589.505,76

-562.127,45

38 B 05.200

5. POMGRAD - GM d.o.o.

Murska Sobota

7.260.049,00

315.628,00

33 B 08.120

6. SALONIT ANHOVO, Kamnolomi, d.o.o.

Deskle

6.653.749,19

923.493,63

48 B 08.110

7. SEGRAP d.o.o.

Ljutomer

6.143.644,85

6.432,54

104 B 08.120

8. SOLINE, d.o.o.

Portorož - Portorose

5.222.670,64

61.348,39

95 B 08.930

9. MA.CO.T. d.o.o.

Ljubljana

3.892.667,57

30.905,12

7 B 08.930

10. GPN d.o.o.

Ljubljana

3.325.717,31

32.968,93

8 B 08.120

11. APNENEC d.o.o.

Trbovlje

3.229.101,60

206.531,74

10 B 08.110

12. PESKOKOP KEPA d.o.o.

Šmartno pri Litiji

3.167.143,98

323.069,06

19 B 08.120

13. TRIK d.o.o.

Rogaška Slatina

3.159.198,63

195.006,69

13 B 08.110

14. PETROL GEOTERM d.o.o.

KAMTEH GmbH, Predstavništvo Šmartno 15. ob Paki 16. P.G.M. INŽENIRING d.o.o.

Lendava - Lendva

3.148.499,83

377.201,34

45 B 09.100

Šmartno ob Paki

2.919.104,04

311.682,50

10 B 08.120

Sežana

2.857.279,82

405.942,16

15 B 08.120

17. NERINVEST d.o.o.

Piran - Pirano

2.535.571,82

298.105,16

15 B 08.110

18. VEMIMONT MIRAN VERDEL, s.p.

Laško

2.301.506,66

109.191,14

29 B 08.120

19. GEOENERGO d.o.o.

Lendava - Lendva

2.212.307,81

149.800,32

0 B 06.200

20. RASPET d.o.o.

Cerkno

2.023.964,23

121.567,91

13 B 08.120

21. GRAMOZ-AP, d.o.o.

Šmarje pri Jelšah

1.763.397,51

61.822,71

12 B 08.120

22. MARALD-MARSEL d.o.o.

Radlje ob Dravi

1.630.872,36

10.296,00

15 B 08.120

23. AGRAD d.o.o.

Bizeljsko

1.476.024,10

332.623,37

7 B 08.110

24. KREMEN, d.d., Novo mesto

Šentjernej

1.417.916,99

189.889,09

20 B 08.990

25. P-D KREMEN d.o.o.

Šentjernej

1.268.703,25

86.310,76

17 B 08.990

26. DUJARDIN d.o.o.

Ptuj

1.220.902,72

687.390,18

9 B 08.120

27. PESKOKOP UNIVERSAL d.o.o.

Ivančna Gorica

1.199.757,02

274.552,87

10 B 08.120

28. NOGRAD - GM, d.o.o.

Dobrovnik - Dobronak

1.042.655,25

16.762,62

9 B 08.120

29. VERDIS d.o.o.

Slovenj Gradec

1.039.060,15

7.732,08

11 B 08.120

30. MARMAT, d.o.o.

Štore

1.005.887,16

77.066,77

8 B 08.120

31. GRATEX d.o.o.

Laško

969.600,23

104.476,35

10 B 08.120

32. GRADBENI MATERIALI d.o.o.

ASCENT SLOVENIA LIMITED, 33.

PODRUŽNICA LENDAVA 34. BIOMASNI INŽENIRING d.o.o.

Črna na Koroškem

962.818,63

30.091,40

11 B 08.120

Lendava - Lendva

890.179,54 -2.601.742,79

0 B 09.100

Ljubljana

817.642,14

-181.786,52

3 B 08.120

35. RŽV, d.o.o.

Gorenja vas

794.938,67

-23.676,23

4 B 07.210

36. RAJKO ČERIN s.p.

Ljubljana

785.100,26

4.452,14

0 B 08.120

37. TLAKOVEC d.o.o.

Maribor

704.772,88

785,83

17 B 08.120

38. KLUN JOŽE s.p.

Ribnica

665.454,15

174.024,58

3 B 08.110

39. GRAMOZNICA PAČNIK d.o.o.

Libeliče

661.506,19

227.825,82

3 B 08.120

40. SLG d.o.o.

Sežana

642.832,46

53.793,34

4 B 08.110

41. KAMNOLOM JEŽCE, JOŽE ADAMLJE, s.p. Šmartno pri Litiji

522.577,75

216.337,82

1 B 08.120

42. ASCENT RESOURCES d.o.o.

Lendava - Lendva

440.527,92

-119.511,31

5 B 09.100

43. KAMNOLOM ZELŠE d.o.o.

Vrhnika

402.167,43

201.351,90

2 B 08.120

44. MONTANA, d.o.o.

Žalec

377.812,52

-50.393,81

7 B 08.990

45. SUZANA KEPA s.p.

GRAMATEK KAMNOLOM d.o.o. 46. v stečaju 47. ECOENERGETIKA d.o.o.

48. DUŠAN ŽERJAL s.p.

Šmartno pri Litiji

376.813,46

14.149,43

2 B 08.120

Ljubljana - Šentvid

371.169,13 -1.120.448,43

3 B 08.120

Celje Štanjel

352.615,58 327.201,84

1.897,47 15.300,50

5 B 08.120 4 B 08.120

49. DRAGA d.o.o. Litija

Šmartno pri Litiji

321.592,87

51.224,85

2 B 08.120

50. SNEŽNIK d.o.o.

Ilirska Bistrica

292.529,89

-2.661,62

3 B 08.110

[ 3 2018

]

1-2_SVET STROJEV_M_0418.indd 1

25.09.2018. 15:00:42

JOŽE RENAR, ZGIGM - GZS INTERVJU

Se piše slovenskemu gradbeništvu bolj svetla prihodnost?

V MESECU AVGUSTU SMO SE POGOVARJALI Z MAG. JOŽETOM RENARJEM, DIREKTORJEM ZBORNICE GRADBENIŠTVA IN INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA – ZGIGM PRI GZS, DA NAM ORIŠE TRENUTNO SITUACIJO IN PRIHODNJE DOGAJANJE V GRADBENIŠTVU V SLOVENIJI, PO ZADNJIH DVEH LETIH RASTI.

K

ot direktor ZGIGM pri GZS budno spremljate uradne statistike.

Statistični podatki (SURS) kažejo na visoko rast obsega gradbenih del že dve leti zapored. Bo obseg del ob koncu leta ponovno presegel lanskega in koliko dolgo, naj bi se tak trend visoke rasti še nadaljeval?

Letos pričakujemo podobno rast kot lani.

Rast, sicer nekaj zmernejšo, pričakujemo tudi v letih ki bodo sledila, saj je Slovenija od začetka krize že nabrala zaostanek na področju izgradnje kot tudi vzdrževanja prometne infrastrukture, zamujajo tudi energetski projekti, katerih začetek gradnje prelagamo že vrsto let, tu so še projekti vodne infrastrukture in projekti povezani z okoljem. Pomembno je, da so nam začele rasti tudi zasebne investicije. Želimo pa si, da se trend rasti umiri na obsegu investicij, ki ga je Slovenija sposobna vzdrževati daljše obdobje, da se končno poslovimo od za gradbeništvo uničujočih intenzivnih nihanj obsega dela na trgu. Povprečna letna sprememba obsega izvedenih del v gradbeništvu v Sloveniji je v zadnjem desetletju znaša kar 17,5 %, kar nas uvršča med »najtežje primere« v EU. Politika je končno začela v priznavati t.i. zlato investicijsko pravilo, ki pomeni, da se za državne investicije ne moremo odločati čez noč, na osnovi dnevnih potreb za nabiranje političnih točk, ampak na

22 S E P T E M B E R 2 0 1 8

osnovi šestletnega drsnega investicijskega plana, ki se lahko le še minimalno spreminja.

To je pogoj za kvalitetno načrtovanje, pravočasno zbiranje sredstev in učinkovito izvajanje projektov, ki se odrazi tudi na produktivnosti vseh sodelujočih v gradbeni verigi od projektiranja do izvedbe. In ne nazadnje se to odrazi tudi na kvaliteti delovnih mest v gradbeništvu.

Ministrstvo za infrastrukturo ga je posvojilo in vključilo v svoje investicijske načrte, toda šele realizacija v naslednjih letih bo pokazala ali ga je politika sposobna tudi izvajati.

V zadnjih dveh letih smo ponovno priča porastu novih stanovanjskih objektov. Ta segment gradbenih del trenutno dosega največjo rast. Kako pa je z ostalimi segmenti? Kateri so ključni dejavniki, ki so v zadnjih dveh letih najbolj prispevali k povečanemu obsegu del?

Rastejo vsi segmenti v gradbeništvu, ki jih statistika meri. Toda izjemno visokih indeksov rasti stanovanjske gradnje, ki so se v statističnih podatkih kazali v zadnjih letih, se potem, ko je bila izračunana tudi dejanska vrednost izgrajenih objektov (to običajno sledi ca pol leta kasneje), niso potrdile. Tako je bila dejanska rast stanovanjske gradnje le malo nad povprečjem rasti dejavnosti kot celote.

Bodo dolgoročno razmere na trgu stabilne in kateri ukrepi bi bili po vašem potrebni, da bi Slovenija imela konstanto rast obsega gradbenih del?

Stabilnost trga gradbeništva je v največji meri posledica ravnanja države, saj je sama daleč največji naročnik, poleg tega s svojimi ravnanji vpliva tudi na zasebne investitorje in obseg njihovih investicij. Seveda imajo posredno svoj vpliv tudi gospodarske razmere v svetu. Če se vlada preveč podredi zgolj kratkoročnim pogosto tudi zgolj populističnim potrebam, so tveganja previsokih nihanj obsega dela na trgu ogromna. Slovenija je s hitro rastjo svoje zadolženosti v obdobju krize postala tudi zelo odvisna od investicijskih sredstev iz tujine, tako da jo bo pri stabilizaciji gradbenega trga čakalo še nekaj težje delo, kot v preteklosti, ko ga žal ni opravila dobro.

Kot že rečno že dve leti zapored beležimo visoko rast gradbenih del. So te razmere vplivale na stabilne bilance poslovanja gradbenih podjetij?

Bilance podjetij se izboljšujejo počasi. Še posebej izstopa nizka dodana vrednost na zaposlenega, ki znaša skromnih 29.000 € in predstavlja le 68 % povprečja slovenskih gospodarskih družb. To seveda vpliva na plače, ki so se vedno med najnižjimi med dejavnostmi, saj dosegajo le 76 % povprečja

[ 3 2018

]

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

23

s i

. r e v i j a

Menite, da bo akcijski načrt za uvedbo digitalizacije na področju grajenega okolja naredilo gradbeni sektor bolj urejen in pregleden? Bo to prispevalo k hitrejši in bolj učinkovitejši izvedbi del?

V gradbeništvo tako v svetu mag. Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije kot pri nas digitalizacija prihaja gradbenega materiala pri GZS; (Foto: Tadej Kreft) z določenim zamikom, glede na industrijske panoge. Vzrokov za zaostajanje je več, največ pa na to vpliva zelo individualno načrtovanje in ukrepe, aktivnosti v tem okviru že izvaja izvedba, nizka stopnja standardizacije in s tem ZGIGM? Kako dolgoročno pretvoriti povezani višji stroški na enoto proizvoda ter gradbeništvo v bolj uspešno dejavnost usposobljeni kadri.

- kot eno izmed gonilnih panog gospoDanes digitalizacija intenzivno vstopa v darstva v Sloveniji? gradbeništvo. Tako sistemsko v obliki vedno S kadrovsko problematiko se gradbenibolj celovitega načrtovanja in dokumentira- štvo danes intenzivno sooča. V tem trenutku nja in spremljanja izvedbe, ki vpliva na učin- usposobljenih profilov poklicev, ki jih gradkovitost in kvaliteto dela glavnih udeležencev beništvo potrebuje, v Sloveniji ni moč dobiti gradnje, kot tudi vedno intenzivnejše uporabe v zadostnem obsegu. Poklice v gradbeništvu hitro razvijajočih se komunikacijskih sredstev so kriza in njene posledice močno razvredno(pametnih telefonov), s katerimi razpolaga tile. Žal je tudi javno naročanje, ki ne prepozvedno več zaposlenih, še posebej pa mladih, nava neobičajno nizkih ponudb in socialnega ki vpliva na izvedbeni nivo. Digitalizacija inten- dumpinga pri ponudnikih gradbenih storitev, zivno vstopa tako v procese gradnje kot v pro- privablja na glavna vrata v Slovenijo nelojalno konkurenco, ki svojim zaposlenim zagotavlja cese izobraževanja in usposabljanja.

Ker gre za obsežen in daljnosežen proces, prenizke socialne standarde, ki pa jih naše ki presega vsakodnevne potrebe in ambicije inšpekcije niso v stanju preverjati. To že desepodjetij, je tukaj potreben sistemski pristop, ki tletje povzroča upad zanimanja za gradbene ga lahko izvaja le država. Država (MGRT) se poklice v Sloveniji. To so občutile slovenske je naloge s tem programom lotila, kar pozd- poklicne, strokovne šole in univerze. Zato so ravljamo in podpiramo. Bo pa ob tem pot- kadri za gradbena podjetja danes še posebno rebno popraviti tudi precej zaostalega dela na velik izziv. Za trenutno premoščanje potreb področju kvalitete in standardizacije projektne so postali nujni kadri iz tujine. Na GZS smo dokumentacije, standardiziranih popisov del se tako še posebej angažirali pri poenostavin s tem bolj transparentnih vsebin gradbenih ljanju postopkov za zaposlovanje tujcev, kjer pogodb. Sicer bo navedeno postalo glavni nas podjetja opozarjajo na veliko časovno omejitveni faktor v procesu digitalizacije. nepredvidljivost trajanja postopkov pridobitve delovnih dovoljenj. Tudi podpisani sporazum Kako se bo gradbeništvo v obdobju o zaposlovanju državljanov BiH po informarasti soočilo s kadrovsko problematiko? cijah iz podjetij ne prinaša hitrejših postopVemo, da je ta sektor že sedaj kadrov- kov. Pripravlja se tudi sprememba Zakona o sko podhranjen na vseh izobrazbenih čezmejnem zaposlovanju tujcev, kjer pričakunivojih. Verjetno je kriza v gradbeništvu jemo, da bomo prišli do učinkovitejših rešitev. v preteklosti prispevala k temu. Kakšne Na daljši rok pa pričakujemo, da se bo tudi

-

Letos aprila je bila sprejeta nova avtentična razlaga 631. člena Obligacijskega zakonika. Ta naročniku projekta nalaga večje obveznosti do popačila podizvajalcev na njihovih projektih. GZS ZGIGM to novo razlago močno podpira. Menite, da zaradi nje ne bo več prihajalo do primerov, da bo projekt zaključen podizvajalci pa bodo ostali brez evra v žepu? Ali se sploh, da v naši Sloveniji narediti takšen pravni sistem, da do tega v prihodnje ne bi več prihajalo?

Ta razlaga je prav gotovo vsaj v določeni meri postavila osnovno podjetniško logiko na pravo mesto. To kar se nam je neredko dogajalo pri projektih na javnem naročanju, ki so bili naročeni po neobičajno nizkih cenah, kjer je obstajala visoka verjetnost, da glavni izvajalec projekta za takšno ceno ni sposoben izvesti ter na koncu ne bodo poplačani vsi podizvajalci in dobavitelji, je nedopustno, škodljivo in sramotno za državo.

Ta bi morala biti prvi zgled vsem ostalim investitorjem. In na koncu so žal neredki investitorji celo prišli do praktično dokončanega objekta za ceno, ki ni pokrila stroškov izvedbe.

Vse to je šlo na račun oškodovanih ali celo propadlih številnih podjetij, ki so se nahajala nekje nižje v verigah podizvajalcev in dobaviteljev. Takšna ravnanja so zelo negativno vplivala na ugled države kot poštenega naročnika. Ob tem pa se v javnosti ustvaril vtis o nepoštenih izvajalcih, ki so za vse to krivi. Naročniki pa so bili prikazani kot njihove žrtve, ki so glavnemu izvajalcu vse pošteno plačali, na koncu pa ta ni plačal naprej podizvajalcem, kar pa ni njihov problem. Toda izvajalca vedno izbere naročnik, zato mora za svojo slabo izbiro sam nositi tudi posledice. Kakor nam je povsem jasno in razumljivo v zasebnem življenju, saj imamo Slovenci bogate investitorske izkušnje pri izgradnji lastnih hiš, da nam brez izjemno povečanih tveganj ne bo nihče zgradil hiše za 50 % običajne cene. In da so tveganja tako visoka, da lahko ostanemo brez denarja in brez hiše.

Zato je naročanje po neobičajno nizkih ponudbah s strani usposobljenega naročnika, ki sklepa pogodbo za objekt več milijonske vrednosti, zelo neodgovorno in nova interpretacija

631. člena, del odgovornosti za takšne odločitve prenaša tudi na naročnika. Seveda tu trčimo ob sistem javnega naročanja, ki javne naročnike k takšnim ravnanjem tudi danes, kljub nekaterim izboljšavam, še vedno spodbuja.

m i n e r a l

plač v gospodarskih družbah v Sloveniji. Toda, kljub temu da so plače nizke, stroški dela predstavljajo previsok delež v dodani vrednosti družb saj ta znaša kar 73 %, medtem ko je povprečje pri vseh družbah v Sloveniji 60 %.

To pa je vrednost, ki se ji je gradbeništvo približevalo le v letih pred krizo.

JOŽE RENAR, ZGIGM - GZS INTERVJU

država po zgledu zahodnoevropskih članic resneje vključila v trajno razreševanje problematike zaposlenih v gradbeništvu z ustanovitvijo paritetnega sklada za gradbeništvo, ki bo zmanjšal vpliv nelojalne konkurence na trgu in zmanjševal tveganja tako za podjetja kot zaposlene, ki so daleč previsoka, glede na ostale dejavnosti. Zgled učinkovitih avstrijskih rešitev je blizu, skupaj s sindikatoma gradbenih dejavnosti SDGD pri ZSSS in PERGAM, OZS in nekaterimi podjetji, smo letos na dveh predstavitvah avstrijskega modela urejanja delovnih razmerij v gradbeništvu pri avstrijskih sindikalnih kolegih uspeli globje seznaniti z njihovimi rešitvami, ki so posledica učinkovitega socialnega dialoga. Ne vidim razloga, da ne bi podobnih rešitev uporabili tudi pri nas.

Da bo gradbeništvo postalo uspešnejše bodo potrebne spremembe sistemskega okvira za njegovo poslovanje. Potrebno bo zagotoviti stabilnejši trg naročil, omejiti delovanje nelojalne konkurence, zmanjšati tveganja poslovanja podjetij v gradbenih verigah tudi z uravnoteženimi pogodbenimi razmerji in sprejeti rešitve za boljšo ureditev trga dela v gradbeništvu, ki bodo primerljive z državami prve petnajsterice v EU (paritetni skladi). Bolj natančno pa smo predstavniki gradbeništva to formulirali v obliki zahtev Prve in Druge strateške konference za trajnostno gradbeništvo lansko leto na GZS, ki so dostopne na spletu.

24 S E P T E M B E R 2 0 1 8

Pred nedavnim smo le dobili novo vlado, ki že obljublja izboljšave na področju infrastrukture in boljšo realizacijo gradbenih projektov. Ena izmed prioritet je seveda tudi drugi tir, ki ga bo skušala nova vlada financirati brez sodelovanja drugih držav. Naj bi to pohitrilo gradnjo?

V tem trenutku hitenje z izgradnjo drugega tira ni neobhodna potreba gradbeništva, to je bila pred slabimi desetimi leti, preden se je začel množičen propad slovenskih gradbenih podjetij z bogatimi referencami na tem področju. Trenutno, in verjamemo še nekaj naslednjih let, ima gradbeništvo dobro zasedene svoje kapacitete, zato je danes to predvsem problem države, če želi še naprej uspešno izkoriščati svojo odlično geografsko danost v mednarodnem tranzitu blaga. Odločitev o financiranju je v rokah države, nanjo nimamo vpliva in ne vemo kakšen vpliv na dinamiko izgradnje bi to imelo.

Drugo cev v karavanškem tunelu bo gradilo turško podjetje, saj je bila njihova ponudba najcenejša med prijavljenimi. V oči bode vrednost njihove ponudbe (89,3 milijona evrov brez DDV) v primerjavi z DARS-ovo oceno projekta (143,3 milijona evrov brez DDV). Koliko je to po vašem mnenju objektivna ponudba?

Upamo, da bo drugo cev Karavanškega predora gradilo slovensko podjetje, tako kot pred tridesetimi leti prvo. Če jo bo gradilo tuje podjetje je to slab pokazatelj o razvojni sposobnosti in ambicioznosti tako Slovenije kot njenega gospodarstva. To, da imamo v Sloveniji številne strokovnjake, ki so samostojno izvajali izgradnjo zahtevnih predorskih objektov Sloveniji prav na tem in na podobnih mestih, ko sami najbolje poznamo geološke značilnosti, bi moralo imeti pri izbiri izvajalcev izrazito prednost.

V Sloveniji bi morali biti sposobni prepoznavati tudi nacionalni gospodarski interes v lastni izvedbi gradbenih projektov , ki je danes izgubljen v populizmih za dnevno rabo v medijih in v politiki. V gradbeništvu v Sloveniji predstavljajo stroški dela v povprečju 50 % vrednosti izvedenih projektov. Stroški dela slovenskih podjetij ostanejo pretežno v Sloveniji in polnijo naše blagajne za zdravstvo, pokojnine in javni sektor.

Tako mora biti tudi javnemu sektorju v interesu, da gradbene posle dobijo domači izvajalci, podizvajalci in dobavitelji. In tudi 20 % cenejši tuji izvajalec ne odtehta učinkov na slovensko blagostanje, ki jih ima domača izvedbena operativa. In v primeru Karavanškega predora bi se morali tudi zamisliti, kaj je z nami narobe, da se moramo ukvarjati s temi vprašanji in zakaj je našim severnim sosedom to prizaneseno.

[ 3 2018

]

POTREBUJETE KAKOVOSTEN VSESTRANSKI MINI BAGER? KI JE UČINKOVIT IN ZMOGLJIV TER VAREN?

Našli ste ga: To je Cat® Mini hidravlični bager Obrnite se na nas in ponudili vam bomo najboljšo rešitev.

Teknoxgroup Slovenija d.o.o.

Pod jelšami 10, 1290 Grosuplje, Tel.: (01) 781-82-10, gsm: +386 31 475 591, +386 31 317 184 contact-si@teknoxgroup.com, www.teknoxgroup.si ©2018 Caterpillar, vse pravice zadržane. CAT, CATERPILLAR, njihov pripadajoči logotip, "Caterpillar Yellow" in Power Edge blagovna znamka, kot tudi združena blagovna identiteta pripadajo blagovni znamki Caterpillar in jih ni mogoče uporabljati brez dovoljenja.

RUDARSTVO STROKOVNA INFORMACIJA

Podaljševanje rudars 1. del

TEKST

dr.sc. Senko Pličanič in dr.sc. Željko Pogačnik

V PRISPEVKU ŽELIVA PREDSTAVITI VPLIV RUDARSKE ZAKONODAJE NA IZVAJANJE RUDARSKIH DEL IN NJENE EKONOMSKE UČINKE S KATERIMI SE BODO NOSILCI RUDARSKE PRAVICE SOOČALI V PROCESU PODALJŠEVANJA KONCESIJSKIH POGODB. V PRVEM DELU PRISPEVKA SO PREDSTAVLJENA ZATEČENA IZHODIŠČA, MEDTEM KO JE V DRUGEM DELU PRIKAZANA PRIMERJAVA ZATEČENIH TER PREDLAGANIH SPREMEMB ZAKONODAJE TER NJEN, PO NAJINEM MNENJU, EKONOMSKI VPLIV NA IZVAJANJE RUDARSKIH DEL.

V

letu 2021 in 2022 se bodo iztekle rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin 130 koncesionarjem (pridobili so jih v letih 2001 in 2002), ki upravljajo skupaj s preko 200 nahajališči mineralnih surovin.

1. Izhodišče V obdobju po pridobitvi rudarskih pravic za izkoriščanje so se z ZRud-1 in omenjenimi novelami zakona pogoji za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje zelo zaostrili, prav tako tudi pogoji za pridobitev novih rudarskih pravic za izkoriščanje. Večina imetnikov omenjenih rudarskih pravic za izkoriščanje (v na-

26 S E P T E M B E R 2 0 1 8

daljevanju: imetniki obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje) zato ne bo mogla izpolniti vseh predpisanih pogojev za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje, kar pomeni, da je ogroženo tudi nadaljevanje njihove gospodarske aktivnosti. Pri tem je potrebno navesti, da je z dejavnostjo pridobivanja mineralnih surovin neposredno povezanih več kot 7.000 delovnih mest, gospodarske družbe pa letno ustvarijo za približno milijardo EUR prihodkov.

Poleg neposredne škode za prizadete gospodarske subjekte bi bila v tem primeru posredna škoda še bistveno večja, saj so mineralne surovine ključnega pomena za izvajanje cele

vrste drugih dejavnosti kot so gradbeništvo, industrija, kmetijstvo in drugo.

Večina imetnikov obstoječih rudarskih pravic je pridobila rudarsko pravico (in sklenila koncesijsko pogodbo) v času veljavnosti prej veljavnega Zakona o rudarstvu (ZRud)1 , ki za podaljšanje koncesije ni določal posebnih pogojev. ZRud ni urejal podaljšanja rudarske pravice – glede tega in nekaterih drugih vprašanj, povezanih z rudarsko pravico, je odkazoval na uporabo zakona, ki ureja koncesijo na naravnih dobrinah. Ta zakon je bil takrat veljavni Zakon o varstvu okolja2, ki pa prav tako ni urejal podaljšanja koncesije na naravnih dobri-

[ 3 2018

]

N UJN OST SPREMEMBE Z AKON A O RUDARST V U

ce vložena najmanj šest mesecev pred potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena • na pridobivalnem prostoru še obstajajo zaloge mineralne surovine • koncesionar izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje • ima koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču ter ima soglasje morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih za podaljšanje rudarske pravice • je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora • s koncesijskim aktom določena skupna količina mineralne surovine, za katero se je podelila rudarska pravica, še ni izkoriščena • s podaljšanjem ne bo prekoračen rok iz 3. točke 37. člena ZRud-1 (čas trajanja rudarske pravice je lahko največ 50 let) • je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih zaradi rudarskih del.

ZRud-1 določa še, da mora nosilec rudarske pravice v vlogi za podaljšanje rudarske pravice: • navesti podatke o nosilcu rudarske pravice in zakonitih zastopnikih (skladno s 1. in 2. točko petega odstavka 35. člena ZRud-1) • navesti podatke o prostorskem aktu, namenjenem rudarstvu, iz 151. člena ZRud-1, s katerim se ureja območje predlaganega pridobivalnega prostora (tak prostorski akt je prostorski načrt občine) • priložiti dokazila o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču za predlagano obdobje podaljšanja rudarske pravice • priložiti potrjen elaborat o zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1, iz katerega je razvidno, da na pridobivalnem prostoru še obstajajo zaloge mineralne surovine ter da količine iz koncesijskega akta še niso izkoriščene • priložiti revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelan v

2. Vloga občine pri upravljanju z mineralnimi surovinami: Vloga občine pri odločitvi koncedenta o podaljšanju koncesijskega razmerja oziroma podaljšanju rudarske pravice je torej po veljavnem ZRud-1 bistveno večja kot je bila po ZRud. Po ZRud občina pri odločitvi koncedenta o podaljšanju koncesijskega razmerja oziroma podaljšanju rudarske pravice ni imela takšnega pravnega položaja kot ga ima po veljavnem ZRud-1 – koncedent je bil pri odloča-

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

27

-

nadaljevanju: ZVO.

3 Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 - ZZLPPO, 127/2006 - ZJZP, 38/2010 - ZUKN, 57/2011 – v nadaljevanju: ZGJS.

m i n e r a l

1 Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 56/1999, 110/2002 - ZGO-1, 115/2002, 46/2004, 114/2006 - ZUE, 68/2008, 61/2010 - ZRud-1– v nadaljevanju: ZRud. 2 Uradni list RS, št. 32/1993, 44/1995 - odl. US, 1/1996, 9/1999 - odl. US, 56/1999 - ZON, 22/2000 - ZJS, 67/2002 - ZV-1, 10/2004 - odl. US, 41/2004 - ZVO-1 – v

r e v i j a

.

nah, temveč je glede tega in drugih vprašanj, povezanih z koncesijo na naravnih dobrinah, odkazoval na uporabo zakona, ki ureja koncesije za gospodarske javne službe. Zakon, ki ureja to področje (in je še danes) Zakon o gospodarskih javnih službah3. Vendar tudi ta zakon ne ureja posebej podaljšanja koncesije javne službe, v 39. členu, v katerem ureja vsebino koncesijske pogodbe, določa le, da pogodbeni stranki s koncesijsko pogodbo lahko uredita tudi podaljšanje koncesije.

Pogodbene stranke so bile pri ureditvi vprašanja podaljšanja koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin oziroma podaljšanja rudarske pravice omejene le z določbo tretjega odstavka 13. člena ZRud, ki je trajanje rudarske pravice časovno omejil – vezal jo je na čas, ki je normalno potreben za gospodarno izkoriščanje določene mineralne surovine (določene količine oziroma zaloge te mineralne surovine) na določenem območju, pri čemer je bil ta čas omejen na največ petdeset let – zakon pa je dopuščal tudi daljše obdobje, če zaradi velikih vlaganj v izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju, in ob rednem in dobro izvedenem izkoriščanju, ni bilo mogoče izčrpati predvidenih zalog v pridobivalnem prostoru. Omenjene določbe ZRud ter ZVO in ZGJS v zvezi s podaljšanjem koncesije je (bilo) treba razlagati tako, da je Vlada RS kot koncedent odločila, da se koncesijsko razmerje oziroma rudarska pravica podaljša, če sta bila izpolnjena dva temeljna pogoja: • da mineralna surovina še ni bila izkoriščena oziroma, da so še obstajale njene zaloge in • da skupni čas trajanja koncesijskega razmerja oziroma rudarske pravice ni presegal 50 let (pri čemer je bila možna že omenjena izjema).

ZRud-1 pa za podaljšanje trajanja rudarske pravice oziroma podaljšanje koncesije določa vrsto novih pogojev. Določa, da se rudarska pravica lahko podaljša ob izpolnitvi vrste pogojev, in sicer da: • je bila vloga za podaljšanje rudarske pravi-

s i

skih koncesij

skladu z ZRud-1, v katerem so upoštevane zaloge mineralne surovine, ki skladno s koncesijskim aktom še niso izkoriščene.

ZRud-1 določa, da Ministrstvo za infrastrukturo preveri skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora z zahtevo, ki jo naslovi na pristojno občino. Ta ugotavlja skladnost s primerjavo predloga pridobivalnega prostora in njegove rabe v rudarskem projektu z vsebinami in zahtevami iz prostorskega akta. V primeru ugotovljene skladnosti občina izda potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora. V primeru ugotovljene neskladnosti občina izda potrdilo, v katerem navede, da predlagani pridobivalni prostor ali njegova raba ni skladna s prostorskim aktom.

O podaljšanju veljavnosti rudarske pravice odloča Ministrstvo za infrastrukturo, pri čemer odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice izda, če ugotovi, da: • je nosilec rudarske pravice do zdaj izvajal rudarsko pravico na predpisan način in v skladu s koncesijsko pogodbo • so za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice izpolnjeni zgoraj opisani pogoji • če za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice ni omejitev po določbah ZRud-1.

Za imetnike obstoječih rudarskih pravic sta še posebej problematična pogoja iz zgoraj navedene četrte in pete alinee, torej: • da mora imeti koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču (to pa pridobi bodisi z lastninsko pravico na teh zemljiščih ali z ustrezno pogodbo z lastniki teh zemljišč) ter • da mora občinski prostorski načrt dopuščati nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin.

RUDARSTVO STROKOVNA INFORMACIJA

nju o podaljšanju omejen le z določbo tretjega odstavka 13. člena ZRud, ki je trajanje rudarske pravice časovno omejil.

Vloga občine je bila po ZRud večja v okviru postopka podelitve koncesije oziroma rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin. V okvir tega postopka je morala Vlada RS, skladno z določbami tretjega odstavka 15. člena ZRud pridobiti mnenje občinskega sveta občine, na območju katere se je nahajala mineralna surovina, o nameravanem izkoriščanju mineralne surovine. Če je šlo za podelitev rudarske pravice na območju urbanih naselij, pa je Vlada RS, skladno z določbo tretjega odstavka 18. člena ZRud, rudarsko pravico lahko podelila le s soglasjem občinskega sveta.

ZRud v primeru, ko je šlo za podelitev rudarske pravice izven območja urbanih naselij, ni določil, da je Vlada RS vezana na omenjeno mnenje občinskega sveta. To pomeni, da bi Vlada RS lahko podelila rudarsko pravico kljub morebitnemu negativnemu mnenju občinskega sveta (ki bi takšno mnenje izdal v primeru, ko občinski prostorski načrt ne bi omogočal prostorske ureditve, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin). Vendar pa v tem primeru imetnik rudarske pravice te ni mogel uresničiti, ker ni mogel pridobiti dovoljenja za poseg v prostor, s katerim bi lahko svojo rudarsko pravico uresničil4.

Opisana ureditev podaljšanja koncesije oziroma podaljšanja rudarske pravice v ZRud je torej pomenila, da je bila Vlada RS kot koncedent pri odločitvi o podaljšanju koncesijskega razmerja oziroma časa trajanja rudarske pravice popolnoma samostojna.

Veljavna zakonska ureditev v ZRud-1 je torej takšna, da v primeru, če občina v prostorskem načrtu omeji ali izključi prostorske ure-

28 S E P T E M B E R 2 0 1 8

ditve, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin, država ne more podeliti rudarske pravice na tem območju in je prav tako ne more podaljšati.

Pri tem naj poudarimo, da občina pri pripravi prostorskega načrta ni povsem svobodna – v delu, ki ga obravnavamo, je vezana na smernice ministrstva, pristojnega za mineralne surovine, glede omogočanja prostorskih ureditev, namenjenih izkoriščanju mineralnih surovin. Ministrstvo pa je pri določanju smernic vezano na Državno rudarsko strategijo (ZRud-1 jo ureja v 9., 10. in 11. členu) oziroma je bilo pred tem vezano na državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami (5. člen ZRud), splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami (6. člen ZRud) in na načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami (7. člen ZRud).

Omenjeni t.i. policy akti predstavljajo temeljni okvir za upravljanje z mineralnimi surovinami v Republiki Sloveniji. Predstavljajo tudi temelj oziroma podlago za prostorsko načrtovanje, kar pomeni, da jih morajo občine upoštevati pri sprejemanju prostorskih načrtov.

ZRud-1 namreč v 11. členu jasno določa, da je državna rudarska strategija strokovna podlaga pri izdelovanju in sprejemanju dokumentov urejanja prostora ter da morajo občine za svoja območja v svojih razvojnih dokumentih načrtovati potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključevati v prostorske akte, namenjene rudarstvu.

Občine morajo torej svoje prostorske načrte pripraviti in sprejeti na podlagi rudarske strategije5. Poleg te obveznosti občin pa bi se moral prenos določb rudarske strategije (in drugih t.i. policy aktov) v prostorske načrte občin, kot to določa Zakon o prostorskem načrtovanju , izvajati tudi preko smernic in mnenj, ki jih v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta občini daje pristojno ministrstvo.

Za razmerje med državo in občino v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev, namenjenih izkoriščanju mineralnih surovin, je ključnega pomena določba 38. člena ZRud1, ki določa, da je za zemljišča pridobivalnega prostora, ki jih določa rudarski koncesijski akt, mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem na njih ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin. V postopkih priprave in

sprejemanja prostorskih aktov pa mora biti zagotovljeno sodelovanje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

V zvezi s vprašanjem vloge občine pri odločanju o podaljšanju koncesijskega razmerja oziroma podaljšanju rudarske pravice se zastavlja tudi širše vprašanje ustreznosti zakonske ureditve razmerja med pristojnostmi države in občin pri upravljanju z mineralnimi surovinami v ZRud-1 in posredno tudi v Zakonu o prostorskem načrtovanju oziroma Zakonu o urejanju prostora , ki je pričel veljati 1.6.2018. Menimo namreč, da je vloga občin pri odločanju o podelitvi rudarske pravice oziroma pri odločanju o njenem podaljšanju kot jo ureja ZRud-1 prevelika, saj lahko s tem, da v prostorskem načrtu omejijo ali prepovejo posege v prostor, kljub omenjenim jasnim zakonskim določbam, saj ZRud-1 občine ne sankcionira v primeru, da ravna v nasprotju z omenjenimi določbami ZRud-1 in spremeni svoj prostorski načrt tako, da onemogoči izkoriščanje mineralnih surovin.

V dosedanji praksi se je pogosto pokazalo, da občine v svojih prostorskih aktih prostorske ureditve, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin, umeščajo v prostor v nasprotju z usmeritvami iz Državne rudarske strategije – torej v nasprotju z usmeritvami države. V takšnih primerih država ne more zagotoviti izvajanja svojih pristojnosti upravljanja z mineralnimi surovinami (na primer podeliti ali podaljšati rudarske pravice za izkoriščanje).

Kljub temu, da ZUreP-2 ponovno uvaja nadzor ministrstva, pristojnega za urejanje prostora nad zakonitostjo predloga OPN in OPPN (v okviru tega nadzora bo omenjeno ministrstvo presojalo, ali je občina v postopku priprave OPN in OPPN upoštevala smernice in mnenja državnih nosilcev urejanja prostora, torej tudi ministrstva, pristojnega za rudarstvo – kar pomeni, da bo lahko država »ustavila« OPN ali OPPN, v katerem občina omenjenih smernic in mnenj ne bi upoštevala), menimo, da je za zagotovitev celovitega in učinkovitega upravljanja z mineralnimi surovinami, za katere je pristojna država, bolj primerno, da je za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih izkoriščanju mineralnih surovin, pristojna država in ne občine.

Država namreč lahko zagotovi enotno in učinkovito upravljanje z mineralnimi surovinami (za kar je pristojna že po veljavnem zakonu), le tako, da ima, poleg drugih pristojnosti (dovoljevanje, nadzor, urejanje raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin) tudi pristojnost umeščanja prostorskih ureditev, namenjenih izkoriščanju mineralnih surovin v

[ 3 2018

]

5. Pomen pojmov

Glede na pogosto uporabo pojma »nahajališče (ležišče, lokacija) mineralnih surovin« v veljavnem zakonu, v Državni rudarski strategiji in v podzakonskih aktih, izdanih na podlagi ZRud-1 menimo, da je treba jasneje opredeliti pojma »pridobivalni prostor« in »rudniški prostor« ter nato tudi pojem »nahajališče (ležišče, lokacija) mineralnih surovin.

V nadaljevanju bo predstavljena vsebina vezana na upravljanje z mineralnimi surovinami, pravna narava Državne rudarske strategije, sodelovanje javnosti pri sprejemanju Državne rudarske strategije, uskladitev rudarske knjige z aktom, na podlagi katerega je bila pridobljena rudarska pravica za izkoriščanje mineralnih surovin ter nujne spremembe ZRud-1 (bistveni cilji in njihovi ekonomski učinki, načela in poglavitne rešitve ter predviden gospodarski učinek na izkoriščanje mineralnih surovin).

4 Ob tem naj omenimo, da imetniku rudarske pravice za izvajanje rudarskih del, neposredno namenjenih izkoriščanju mineralnih surovin, po veljavnih predpisih (ZRud-1 in Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/2002, 97/2003 - odl. US, 46/2004 - ZRud-A, 47/2004, 41/2004 - ZVO-1, 45/2004 - ZVZP-A, 62/2004 - odl. US, 92/2005 - ZJC-B, 111/2005 - odl. US, 93/2005 - ZVMS, 120/2006 - odl. US, 126/2007, 108/2009, 61/2010 - ZRud-1, 76/2010 - ZRud-1A, 20/2011 - odl.

US, 57/2012, 110/2013, 101/2013 - ZDavNepr, 22/2014 - odl. US, 19/2015 – v nadaljevanju: ZGO-1) ni več treba pridobiti dovoljenja za poseg v prostor.

5 To velja tudi za t.i. policy akte z drugih področij (upravljanje z vodami, varstvo narave, itd.). Pravni sistem prostorskega načrtovanja občin je namreč v ZPNačrt (in tudi v novem ZUreP-2) urejen tako, da omenjeni akti predstavljajo temeljno podlago za prostorsko načrtovanje občin.

6 Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 - skl. US, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUUJFO– v nadaljevanju: ZPNačrt.

7 Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 - skl. US, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUUJFO– v nadaljevanju: ZPNačrt.

8 Uradni list RS, št. 61/2017 (v nadaljevanju: ZUreP-2).

9 Tudi ZPNačrt občine ne sankcionira, če ta ne upošteva smernic (in mnenj) državnih nosilcev urejanja prostora, med katere sodi tudi Ministrstvo za infrastrukturo. ZUreP-2 ponovno uvaja nadzor ministrstva, pristojnega za urejanje prostora nad zakonitostjo predloga OPN in OPPN – v okviru tega nadzora bo omenjeno ministrstvo presojalo, ali je občina v postopku priprave OPN in OPPN upoštevala smernice in mnenja državnih nosilcev urejanja prostora, torej tudi ministrstva, pristojnega za rudarstvo. To pomeni, da bo lahko država »ustavila« OPN ali OPPN, v katerem občina omenjenih smernic in mnenj ne bi upoštevala.

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

29

s i

Pravni položaj imetnikov obstoječih rudarskih pravic, ki so te pridobili v času veljavnosti ZRud je torej v zvezi s podaljšanjem trajanja rudarske pravice oziroma podaljšanjem koncesije bistveno slabši kot ob sklenitvi koncesijske pogodbe.

Ob tem naj opozorimo, da po našem mnenju ZRud-1 s tem, ko za podaljšanje koncesije določa vrsto pogojev, ki jih zakon, na podlagi katerega so imetniki obstoječih rudarskih pravic te pridobili (torej ZRud), ni določal, ne posega v njihove pridobljene pravice (v tem primeru bi šlo za t.i. pravo retroaktivnost).

ZRud- 1 namreč s tem ni posegel v njihovo rudarsko pravico.

Menimo pa, da predstavlja opisana ureditev pogojev za podaljšanje koncesije v ZRud1 poseg v njihova upravičena pravna pričakovanja (gre za t.i. nepravo retroaktivnost). V koncesijskih pogodbah, ki so jih imetniki rudarskih pravic sklenili z Vlado RS, je namreč določeno, da se rudarska pravica oziroma koncesija podaljša pod pogoji, ki jih določa ZRud. Imetniki rudarskih pravic, ki so te pridobili pod pogoji, ki jih je določal ZRud, so torej upravičeno pričakovali, da bodo za podaljšanje njihovih rudarskih pravic veljali pogoji iz ZRud. Zato menimo: • da je treba ZRud-1 spremeniti in drugače urediti omenjena pogoja za podaljšanje ru-

.

4. Pravni položaj imetnikov obstoječih rudarskih pravic

r e v i j a

Tudi vprašanje pravice opravljati rudarska dela je bilo v ZRud urejeno drugače: to pravico je imetnik rudarske pravice pridobil na podlagi posebnega dovoljenja (pristojnega ministrstva ali upravne enote) – podlaga zanj je bila, kot v veljavni ureditvi, lastninska pravica na določenem zemljišču znotraj pridobivalnega prostora ali ustrezna pogodba z lastnikom.

V praksi imetniki rudarske pravice na določenem pridobivalnem prostoru pridobivajo posamezna zemljišča znotraj pridobivalnega prostora v last oziroma sklenejo z lastnikom takšnega zemljišča ustrezno pogodbo postopoma, sledeč dinamiki izkoriščanja zalog mineralnih surovin: ko so zaloge mineralnih surovin na določenem zemljišču znotraj pridobivalnega prostora izčrpane, pričnejo z izkoriščanjem zalog mineralnih surovin na naslednjem zemljišču.

Omenjeni pogoj, ki ga določa ZRud-1, po katerem mora imeti koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, pravico izvajati rudarska dela na zemljiščih že ob vložitvi vloge za podaljšanje koncesije, je za obstoječe imetnike rudarskih pravic zelo problematičen, saj predstavlja nakup posameznih zemljišč oziroma sklenitev ustrezne pogodbe z njihovimi lastniki za obstoječe imetnike rudarskih pravic precejšen, nekontroliran strošek, ki bi ga lahko razporedili na celotno obdobje trajanja koncesije in ga bomo v drugem delu prispevka natančneje predstavili.

Veljavna ureditev je zato, glede na omenjeno postopnost izkoriščanja posameznih zemljišč znotraj pridobivalnega prostora, po našem mnenju neustrezna.

Zato menimo, da je bolj ustrezna zakon-

darskih pravic za vse tiste, ki so ob uveljavitvi ZRud-1 že imeli rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin, • da je je iz omenjenih razlogov neustrezna tudi sistemska ureditev pristojnosti za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih izkoriščanju mineralnih surovin in izkazovanja pravice opravljati rudarska dela,, • da je treba omenjeni vprašanji v zakonu urediti drugače ne le za imetnike obstoječih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin, temveč tudi v primeru podelitve (in podaljšanja) novih pravic.

V praksi se je pokazalo, da je neustrezna tudi zakonska ureditev nekaterih drugih vprašanj, ki se nanašajo na upravljanje z mineralnimi surovinami oziroma so neposredno povezana s pravnim položajem imetnikov obstoječih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin oziroma se nanašajo na izkoriščanje mineralnih surovin.

-

3. Pravica opravljati rudarska dela

ska ureditev, ki bi imetniku rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin omogočala, da pravico opravljati rudarska dela pridobi kasneje - šele preden bi nameraval dejansko pričeti z opravljanjem rudarskih del na določenem zemljišču pridobivalnega prostora in ne že ob sklenitvi koncesijske pogodbe oziroma ob vložitvi vloge za podaljšanje rudarske pravice.

m i n e r a l

prostor. Takšna je tudi veljavna zakonska ureditev upravljanja z drugimi naravnimi viri (vode, gozdovi).

STROKOVNO DELO

RECIKLAŽA ASFALTA

RECIKLIRANJE ASFALTA S HLADNIM POSTOPKOM NA KRAJU SAMEM, IMA VEČ PREDNOST

Reciklaža asfaltnega cestišča s postopkom penečega bitumna KONEC JUNIJA JE PODJETJE RO-TEHNOLOGIJA D.O.O. IZVEDLO NA BREZOVICI PRI LJUBLJANI DVODNEVNI SEMINAR NA TEMO „RECIKLIRANJE ASFALTNEGA CESTIŠČA S POSTOPKOM PENEČEGA BITUMNA”.

30 S E P T E M B E R 2 0 1 8

P

reden podrobneje opišemo sam potek seminarja, bi najprej predstavili samo temo seminarja – reciklaža asfaltnega cestišča. Reciklaža je postopek obnove asfaltnega cestišča, ki je vedno bolj prisoten v našem prostoru. Razlogov za to ni potrebno iskati: prihranek finančnih sredstev in energi-

[ 3 2018

]

TI PRED TRADICIONALNO TEHNOLOGIJO VGRADNJE NOVO PROIZVEDENE ASFALTNE MEŠANICE

Wirtgen WR250i opravi glavnino dela pri postopku hladne reciklaže s penečim bitumnom – rezkanje, drobljenje, mešanje z dodajanjem vode in veziva.

Osnovni tehnični podatki stroja Wirtgen WR 250i Delovna širina

2,400 mm

Moč motorja

571 kW / 777 KS

Delovna teža

31.700 kgw

Delovna globina pri stabilizaciji

do 560 mm

Delovna globina pri reciklaži asfalta Kapaciteta pri stabilizaciji Kapaciteta pri reciklaži asfalta

20 - 25 cm od 2.000 do 12.000 m2/dan od 700 do 1.200 m2/dan

je, ponovna uporaba materialov, ki jim je potekla življenjska doba, zmanjševanje onesnaževanja okolice, manjše obremenitve deponij odpadnih materialov itd.

Asfalt je primarni material za izdelavo cest in hkrati je to material, ki vsebuje visoko kvalitetne komponente in je s tem zelo zanimiv za postopek reciklaže.

[

3 2018

]

. r e v i j a

-

Recikliran material s strojem WR 250i

SEPTEMBER 2018

31

m i n e r a l

Recikliranje asfalta lahko razdelimo glede na mesto izvedbe postopka in glede na uporabljeno tehnologijo. Tako glede na mesto izvedbe recikliranja ločimo: • recikliranje asfalta v asfaltnih obratih („in plant”), • recikliranje asfalta na samem cestišču („in situ”).

Glede na uporabljeno tehnologijo ločimo: • hladni postopek recikliranja („cold recycling”), • vroči postopek recikliranja („hot recycling”).

Posvetili se bomo recikliranju asfaltnega ce-

s i

Recikliranje asfalta

RECIKLAŽA ASFALTA STROKOVNO DELO

stišča s hladnim postopkom na samem cestišču („cold in situ recycling”). Ta postopek ima številne prednosti v primerjavi s tradicionalnim vgrajevanjem asfalta zmesi: ni sušenja in gretja agregatov, s čimer privarčujemo energijo in zmanjšamo izpust plinov v atmosfero; komponente starega asfaltnega cestišča se v največji meri ohranijo; varčujemo z naravnimi materiali; dobljen reciklirani material je kvaliteten in visoke nosilnosti; vpliv na posteljico cestišča je minimalen; obstoječa višina cestišča se ne spremeni; skrajša se čas izvedbe del; odvoz in dovoz materiala na gradbišče je minimalen; stroji, ki se uporabljajo, se gibljejo na enem voznem pasu, na drugem voznem pasu se promet odvija lahko nemoteno; recikliran material oz. reciklirano vozišče je v zelo kratkem času sposobno prenesti prometne obremenitve; finančni prihranki so lahko zelo veliki.

Postopek recikliranja asfaltnega cestišča s hladnim postopkom na samem cestišču („cold in situ recycling”) Postopek se izvaja s postrojenjem strojev, ki se gibljejo eden za drugim v t.i. „vlaku reciklaže”.

Faze postopka so: • rezkanje zgornjega sloja poškodovanega asfalta, • dodajanje novih frakcij agregatov, če je potrebno tudi dodajanje novih veziv (npr. cement), • mešanje obstoječega asfalta in tampona v določeni globini z novimi, dodanimi frakcijami s postopkom penečega bitumna, pri čemer nastaja kvaliteten reciklirani material, v

cest in hitrih cest, državnih in lokalnih cest.

Glavni del postopka hladne reciklaže se odvija v stroju za recikliranje – reciklatorju. Reciklator je opremljen z mešalno komoro, v kateri se nahaja rezkalni boben za rezkanje in mešanje materiala. V komori se nahajajo tudi posebni injektorji za vbrizg bitumna in vode. V komori se obstoječi asfalt in tampon zmeljeta in mešata z vezivom, vodo in bitumnom. Najvažnejša lastnost tako dobljene mešanice je zelo dobra nosilnost.

Kot vezivo se uporabljajo ena ali več naslednjih komponent: cement, vodno-cementna mešanica, bitumenska emulzija in v našem primeru peneči bitumen.

Peneči bitumen – vezivo velikega potenciala Površina poškodovanega cestišča pred začetkom del: poleg vidnih površinskih poškodb so raziskave pokazale tudi poškodbe v globini cestišča.

tej fazi dodajamo tudi bitumen in vodo, • niveliranje recikliranega materiala z grederjem, • utrjevanje recikliranega materiala z valjarji.

Po končani fazi recikliranja asfaltnega cestišča, ki se odvija v enem prehodu vlaka reciklaže, lahko po cestišču začasno spustimo promet. Pred dokončno predajo cestišča v promet se izvede še asfaltiranje obrabne plasti in samo markiranje cestišča.

Potrebno je poudariti, da je ta postopek recikliranja asfaltnega cestišča primeren za vse vrste cestišč, od visoko obremenjenih avto-

Hladna reciklaža s penečim bitumnom je v svetu priznana tehnologija in tudi pri nas prihaja vedno bolj v središče pozornosti tako pri investitorjih kot tudi pri izvajalcih del v programu vzdrževanja cestišč. S tehnologijo hladne reciklaže dosežemo visokokvalitetne in trajne osnovne nosilne sloje. Kot del cestiščne konstrukcije je material, pridobljen s hladno reciklažo, idealna osnova za nosilnost cestišč, na katere po končanem postopku hladne reciklaže vgradimo še obrabno plast asfalta.

Za nastanek penečega bitumna se uporablja standardni bitumen s temperaturo približno 175 °C. Peneči bitumen nastane na način, da se v vroči bitumen pod visokim pritiskom dodaja majhna količina vode in zraka. Zaradi visoke temperature voda v trenutku izpari in zato nastane bitumenska pena, ki ekspandira do v 20

Pogled na osrednji del reciklirnega vlaka, ki med delom zavzema širino enega voznega pasu, sosednji (nasprotni) pas ostaja odprt za promet.

32 S E P T E M B E R 2 0 1 8

[ 3 2018

]

Osnovni podatki o gradbišču Objekt: R1-219/1240 Golobinjek – Bistrica ob Sotli od 4,000 km do 8,996 km Dolžina: 4,996 km Investitor: Direkcija RS za ­infrastrukturo Nadzor: Inštitut za gradbene ­materiale IGMAT d.d.

Izvajalec: VOC Celje d.o.o.

Stanje ceste pred reciklažo: Vidne površinske poškodbe vozišča, delno mrežasto razpokano cestišče Zgoraj 8-10 cm asfaltne prevleke Pod tem 50 cm rahlo zmlet d ­ olomitni drobljenec

Izgled cestišča po recikliranju.

večjo prostornino, kot jo ima sam dodani bitumen. Na takšen način se nastala bitumenska pena vbrizgava preko posebnih injektorjev v mešalno komoro. Peneči bitumen se zelo dobro veže s hladnim in vlažnim materialom.

Dobimo t.i. bitumenski stabilizirani material – BSM.

Lastnosti BSM (bitumensko stabiliziranega materiala)

Notranja struktura Hladne mešanice, proizvedene s postopkom penečega bitumna, se obnašajo kot

Postopek: Hladna reciklaža s penečim bitumnom do globine 20 cm Receptura: Mešanica obstoječega materiala in dodanega materiala Rezkan obstoječi asfalt 45 % Rezkan obstoječi tampon 55 % Dodani cement 1,5 % Dodani bitumen B70/100: 2,4 % Voda: 2,5 % Uporabljeni stroji: Reciklator Wirtgen WR250i Posipalec Streumaster RW10000 Zemeljski valjar Hamm H16i z jež bandažo Statični valjar na pnevmatikah Hamm GRW 280

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

33

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

Dobre možnosti obdelovanja so ena izmed posebnosti BSM. pri zadostni vlažnosti ne obstaja časovna omejitev za proces utrjevanja

BSM. BSM se lahko na daljši rok tudi skladišči. Naslednja pomembna lastnost je, da po utrjenem BSM lahko takoj spustimo promet.

V mnogo primerih se utrjena reciklirana plast enostavno prevleče z obrabno plastjo asfalta.

Kasnejše vzdrževanje se lahko izvede le z zamenjavo obrabne plasti, same reciklirane plasti pa ni potrebno zamenjavati. To pomeni tudi nižje stroške vzdrževanja.

RECIKLAŽA ASFALTA STROKOVNO DELO

gradbeni material s konstantnim notranjim trenjem med zrni, vendar z občutno povečano kohezijo in čvrstostjo. Kot že napisano, je eden od nazivov za tako mešanico tudi z bitumnom stabilizirani material ali BSM. Pri BSM mešanica zrn niso ovita z bitumnom, ampak gre za homogeno mešanico bitumenskega veziva in agregata. Količina bitumna v mešanici je med 1,5 % in 2,5 % (masnega deleža mešanice). Po končanem utrjevanju dobimo material z dobro fleksibilnostjo in z visoko nosilnostjo. Dobri končni rezultati so bili dokazani v praksi po celem svetu.

Predavatelja Dave Collings in Martin Diekmann sta delila svoje bogate izkušnje s številnimi udeleženci. Število udeležencev na gradbišču je potrdilo, da je tema seminarja dobro izbrana.

Seminar »Recikliranje asfaltnega cestišča s postopkom penečega bitumna« Eden vodilnih proizvajalcev opreme za recikliranje cestišč s hladnim postopkom je nemško podjetje Wirtgen GmbH, del skupine Wirtgen Group. Wirtgen vlaga velika sredstva v razvoj tehnologije, od strojev preko laboratorijske opreme do praktičnih prikazov delovanja teh strojev in opreme po celem svetu.

Zaradi želje približati postopek hladne reciklaže s penečim bitumnom uporabnikom v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, je slovensko podjetje Ro-tehnologija d.o.o. skupaj s svojim partnerjem podjetjem Ro-technologies AG organiziralo seminar na temo hladne reciklaže s penečim bitumnom.

Številne udeležence seminarja sta pozdravila Mladen Rožanić (desno, RO-technologies AG) in Marko Balkovec (levo, RO-tehnologija d.o.o.).

Med udeleženci iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine so bili investitorji, predstavniki državnih cest, projektanti, laboratoriji in seveda izvajalci.

34 S E P T E M B E R 2 0 1 8

Seminar je bil izveden 26. in 27. junija 2018. Teoretični del je bil izpeljan prvi dan na Brezovici pri Ljubljani. Naslednji dan je bil na sporedu praktični del z ogledom gradbišča hladne reciklaže s penečim bitumnom na državni cesti R1-219/1240 Bistrica ob Sotli – Golobinjek. Predavatelja sta bila strokovnjaka za reciklažo, Dave Collings, svetovalec podjetja Loudon International iz Južnoafriške republike, in Martin Diekmann, Recycling Product Manager iz Wirtgena. Na začetku sta udeležence pozdravila Mladen Rožanić iz Ro-technologies AG in predstavnik gostitelja, Marko Balkovec iz Ro-tehnologije d.o.o.

Zelo zanimiva tematska predavanja je z zanimanjem spremljalo veliko število udeležencev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Še posebej poudarjamo, da so se seminarja udeležili tako investitorji, predstavniki državnih cest, projektanti, laboratoriji in seveda izvajalci.

Predavatelja Dave Collingsa smo zaproDave Collings, Loudon sili za komentar: »Navdušila me je visoka International, stopnja zanimanja udeležencev in njihovo Južnoafriška predznanje, kar je bilo razvidno tudi iz poRepublika. gosto zelo natančnih vprašanj, ki so nama jih zastavili.« Martin Diekmann je dodal: »Zanimanje za najnovejši razvoj Wirtgenovih strojev, opreme in tehnologije je bilo zelo veliko. Osebno sem zelo zadovoljen z organizacijo praktičnega dela. Gradbišče je bilo odlično organizirano, tudi končni rezultati so bili odlični.« Številni udeleženci so nam potrdili dobro izvedbo seminarja in izrazili željo po več takšnih teoretičnopraktičnih seminarjih. Seveda bomo poskušali v prihodnosti še organizirati takšMartin Diekmann, ne seminarje, samo tematiko pa bomo Product Manager – prilagodili udeležencem. Več o bodočih seRecycling, Wirtgen minarjih si boste lahko prebrali na spletni GmbH. strani www.rotech.si .

[ 3 2018

]

PREDSTAVITEV

CASE

O

CASE praznuje 60 let proizvodnje nakladalnikov na kolesih

PROIZVAJALEC GRADBENE OPREME CASE TO LETO OBELEŽUJE 60. OBLETNICO PROIZVODNJE NAKLADALNIKOV NA KOLESIH. VSE SE JE ZAČELO Z MODELOM W9, KI JE BIL PRVI CASE NAKLADALNIK S POGONOM NA VSA ŠTIRI KOLESA.

Ob 60-letnici so pokrove nakladalnikov potiskali z orlom, ki je zaščitni znak strojev CASE.

K

ot že uvodoma rečeno, je leto 2018 prav posebno leto za CASE, saj praznuje 60. obletnico proizvodnje nakladalnikov na kolesih. Leta 1958 je bil proizveden prvi nakladalnik na kolesih W9, ki sta mu sledila, prav tako štiri kolesno gnana modela W10 in W12, ter W5 s pogonom na prvi kolesni par. W serija je skozi 60. in 70. leta rasla, vključno z »mamutom« 15 tonskim W26, ki je bil predstavljen leta 1968. W26 je bil prvi CASE-ov zglobni nakladalnik in takrat največji

36 S E P T E M B E R 2 0 1 8

nakladalnik na tržišču. Vsi nakladalniki serije W so imeli kabino montirano na prednjem delu stroja.

Serija 21 postavila nov mejnik S predstavitvijo modela 621 leta 1981 je celotna linija CASE nakladalnikov napredovala v serijo 21, robustnejša konstrukcija stroja pa je dobila tudi bolj moderno kabino montirano na zadnjem delu šasije. Serija 21 je bila racionalizirano razvita, na način uporabe

enakih komponent na več modelih, kar je postalo tudi vodilo celotnega podjetja s prehodom v 21. stoletje. Nadaljevale so se poglavitne inovacije v produktivnosti, servisiranju in udobju operaterja. S serijo F je ta linija težke gradbene mehanizacije tudi prva, ki je vstopila v ekološki standard Tier 4 z rešitvijo brez filtra trdnih delcev (DPF), zgolj s sistemom SCR, ki uporablja AdBlue tekočino. Serijo 21 so dopolnili z novimi modeli, vključno s kompaktnimi mini nakladalniki.

[ 3 2018

]

O B 60. OBLETNICI NAKLADALNIKOV NA KOLESIH, NUDI CASE KUPCEM 4 LETA GARANCIJE

Serija G je zadnja CASE serija nakladalnikov na kolesih, ki je osvojila tudi prestižno nagrado Good Design™ v kategoriji Industrijskega dizajna.

Zadnja serija G osvojila številna priznanja Zadnja G serija CASE nakladalnikov ponuja modele z močjo motorja med 141 in 347 KM, z dvižno nosilnostjo v žlici med 3.9 in 10.2 tonami in prostorninami žlic med 1.9 do 5.5 m3. Serija G je osvojila številna priznanja, vključno s prestižno nagrado Good Design™ v kategoriji Industrijskega dizajna. CASE 60. obletnico proizvodnje prvega nakladalca obeležuje na način, da so lansirali kampanjo »Pro Tech« v kateri kupcem nakladalnikov v osnovni ceni ponujajo 4 letno garancijo na pogonske sklope in hidravliko, ter prav tako 4 letno brezplačno uporabo satelitskega sistema za daljinski nadzor delovanja stroja.

Nakladalnik W5 s pogonom na prvi kolesni par.

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

37

. r e v i j a

-

CASE je okroglo obletnico proslavil letos na sejmu Intermat v Parizu, kjer je poseben del razstavnega prostora namenil nakladalnikom. Posebej za to obletnico so nakladalnike opremili z oznakami, ki označujejo ta jubilej, pokrove motorjev pa so potiskali z orlom, ki je zaščitni znak strojev CASE. Tudi v Sloveniji so se CASE nakladalniki dobro prijeli, saj poleg varčnosti in trpežnosti ponujajo upravljalcu veliko udobja in varnosti.

Slovenski zastopnik za stroje CASE, Globex S.r.l, podružnica v Sloveniji iz Logatca, pa z nenehnim investiranjem v poprodajno službo vsem uporabnikom zagotavlja brezskrbno delo. Prav prikaz zaupanja v nakladalce CASE s 4 letno garancijsko dobo je vodilo uporabnikom za lažjo odločitev k nakupu.

s i

Jubilejna poslikava strojev

m i n e r a l

W26 je bil prvi CASE-ov zglobni nakladalnik in največji takratni nakladalnik na tržišču.

CATERPILLAR PREDSTAVITEV

Uspešen tand

plovni bager in Cat genera

Podjetje Epson d.o.o. je za lastne potrebe kupilo plovni bager, ki je edini te vrste v Sloveniji. Poganja ga generatorski set Cat DE550, s katerim tvorita odličen tandem.

PODJETJE CATERPILLAR SPADA MED NAJVEČJE PROIZVAJALCE ELEKTRIČNIH AGREGATOV NA SVETU. ŽE OD 1939 CAT® DIZELSKI ­ ­ELEKTRIČNI AGREGATI DOBAVLJAJO ELEKTRIČNO ENERGIJO B ­ OLNICAM, JAVNIM VODOVODOM, ELEKTRARNAM, KAMNOLOMOM, LADJAM IN POSAMEZNIKOM.

38 S E P T E M B E R 2 0 1 8

[ 3 2018

]

GENERATORSKI SET DE550 IMA NIZKO PORABO GORIVA, KI SE GIBLJE MED 20 IN 30 LITRI

em:

ator set

C

at električni agregati so zanesljivi, grajeni po vodilnih svetovnih standardih, visoko učinkoviti, imajo nizko porabo goriva in dosegajo globalne emisijske standarde ter ponujajo velik razpon moči, vse od 7,6 pa do 14.040 ekW. Vsak električni agregat je oblikovan, konstruiran in proizveden za doseganje optimalne zmogljivosti z nizko porabo goriva. Vse komponente so testirane individualno, končni izdelek pa je testiran nad 100 % obremenitvijo. Poganjajo jih zanesljivi Cat dizelski in plinski motorji, ki zagotavljajo varčno porabo goriva in dolgo življenjsko dobo ter ustrezajo veljavnim predpisom glede emisij izpušnih plinov.

Plovni bager za izkop gramoza Podjetje EPSON d.o.o., ki se že 30 let ukvarja z nizkimi gradnjami in izkopom materiala, je nedavno kupilo plovni bager z namenom izkopa lastne surovine (gramoza) v Kidričevem. Plovni bager je edini tovrstni stroj v Sloveniji in za svoje delovanje potrebuje veliko električne moči. Ker na lokaciji ni električne energije, so se odločili za nakup generatorskega seta DE550. Za tovrstne plovne bagre so tipična velika nihanja porabe električne energije, kar pomeni, da so potrebovali močan agregat, ki je sposoben zagotoviti dovolj moči, hkrati pa biti dovolj varčen pri porabi goriva, zato so se obrnili na Teknoxgroup Slovenija d.o.o., zastopnika za Cat energetske sisteme v Sloveniji. Takšne agregate sicer uporabljajo bolnišnice, letališča in podobne ustanove, kjer je oskrba z energijo nujna tudi v skrajnih primerih.

Generatorski set DE550 Kot vsi Cat modeli, je tudi agregat DE550 opremljen s kontrolno enoto generatorskega seta, ki skrbi za zaščito delovanja in omogoča enostavno upravljanje in pregled nad delovanjem. Enota je popolnoma opremljena z vsemi potrebnimi prikazi parametrov, stanj, napak, prikaz pa se vrši na digitalnem zaslonu s signalnimi LED diodami.

Vgrajeno ima visoko zmogljivo izklopno stikalo, avtomatski regulator napetosti ter zmogljiv hladilni sistem, ki skrbi za hlajenje dizelskega motorja pri zunanji temperaturi do 50°C, zanesljiv zagon agregata pa zagotavljajo zaganjač, alternator in visoko zmogljive baterije. Prav tako se lahko agregat DE550 pohvali z dvojno filtracijo. Gumijasti blažilci vibracij poskrbijo, da se vibracije ne prenašajo na okolico, njegovo robustno ohišje pa poskrbi za odlično zvočno izolacijo ter odpornost na vremenske razmere.

Po dosedanjem obratovanju so v podjetju z nakupom agregata DE550 več kot zadovoljni, predvsem pa so presenečeni nad nizko porabo goriva, ki se giblje med 20 in 30 litri. Nakup omenjenega agregata jim omogoča nemoteno delovanje, saj se je leta izkazal za zelo zanesljivega, obratovalni stroški pa so ob takšni porabi goriva še nižji kot predvideno.

Za svetovanje in več informacij se obrnite na predstavnika podjetja Teknoxgroup Slovenija d.o.o., pooblaščenega zastopnika za Cat energetske sisteme za Slovenijo.

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

39

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

Generatorski set DE550 - zagotavlja veliko moči hkrati pa je vračen pri porabi goriva

PREDSTAVITEV

KOMATSU

BAGRA PC88MR-10 IN PC138US-11 S KRATKO NADGRADNJO I

Nova ultra kratka bagra v Sloveniji Komatsu PC88MR-10 in PC138US-11 NOVA KOMPAKTNA BAGRA PC88MR-10 IN PC138US-11, SREDNJEGA RAZREDA STA REZULTAT IZKUŠENJ, STROKOVNOSTI IN TEHNOLOGIJE, KI SI JIH JE PRIDOBIL KOMATSU V VEČ KOT 90 LETIH. ZASNOVANA IN RAZVITA STA BILA S POZORNOSTJO, NENEHNO USMERJENO NA POTREBE KUPCEV IN NJIHOVIH STROJNIKOV Z VSEGA SVETA.

J

aponski izdelovalec strojev Komatsu, žanje visoko prodajo zadnje različice izjemno popularnih bagrov v Sloveniji, modela PC88MR-10 in PC138US-11.

Bagra sta uporabniku prijazna stroja z vrhunskimi delovnimi karakteristikami v svojem razredu in ozkim radijem obračanja.

Posledično se strojnik osredotoči le na delo brez skrbi, da se ne bi med vrtenjem stroja zadel v okoliške objekte.

Izdelana za delo na omejenem prostoru Delovanje gradbene mehanizacije v zelo naseljenih in na prostorsko omejenih področjih je lahko za izvajalca precejšen izziv. Za tak izziv pa je potrebno tudi pravo orodje oz. stroj, ki tak izziv naredi izvedljiv. Komatsu s svojima izpopolnjenima modeloma, bagrom goseničarjem PC88MR-10 in PC138US-11 s kratko nadgradnjo in z majhnim obračalnim radijem ponuja orodje, narejeno za delo na omejenem prostoru, ki pomaga rešiti izziv. S takim strojem je strojnik kos nalogam tam, kjer delo z običajnim bagrom lahko predstavlja nevarnost, torej na cestah, v urbanih področjih in kjerkoli drugje, kjer je delovni prostor omejen.

Ključna karakteristike Zgradba kabine, narejena po ISO standardih in v kateri vlada nizka stopnja hrupnosti, je narejena in nameščena tako, da zagotavlja maksimalno varnost in udobje uporabnika. Velika vlečna in obračalna

40 S E P T E M B E R 2 0 1 8

PC88MR-10

[ 3 2018

]

N Z MAJHNIM OBRAČALNIM RADIJEM, STA IDEALNA ZA DELO NA OMEJENEM PROSTORU

[

3 2018

]

PC138US-11

SEPTEMBER 2018

41

. r e v i j a

Kot smo že omenili, so produktivne zmožnosti stroja precej boljše kot pri klasičnih modelih. Za pogon služi nov motor znamke Komatsu z močjo 50,7 kW za PC88MR-10 in 72,6kW za PC138US-11. Povečana je moč hidravličnega sistema ob 7 % manjši porabi goriva, motor pa zadovoljuje vse zahteve

-

Povečana moč in produktivnost

ekologov po čistoči in nizki hrupnosti in je skladen z najnovejšo EU regulativo Stage 3B. Z novim modelom PC138US-11 in z dolžino roke 2,5 m se lahko dvigne za 1.000 kg težje breme, kot s klasičnim modelom PC130, s kopalno žlico se lahko seže 8.300 mm daleč, zakoplje pa 5.480 mm globoko. Pri vsem pa bo v pomoč Komatsujev nadzorni sistem SelfDiagnostic System, ki omogoča več delovnih nastavitev stroja. Nov velik TFT (Thin Film Transistor), večbarvni 7-palčni, prikazovalnik skrbi za resnično pregledno odčitavanje podatkov. Omogoča natančno in enostavno predstavitev najpomembnejših delovnih parametrov. Preko že znanega visoko zmogljivega EMMS programa se lahko nadzira vse funkcije bagra, hkrati pa se na njem nastavlja delovne zahteve za stroj in priključna orodja. Vidljivost ekrana je s pomočjo tekočih kristalov izboljšana in omogoča vidnost pod različnimi koti in svetlobo. Stikala oziroma tipke so mehke in natančno delujoče, prikazovalnik pa omogoča branje v 10 svetovnih jezikih – tudi v slovenščini. Kontrolni program prikazuje nivo in količine olja v motorju in hidravličnem sistemu, temperaturo hladilnih tekočin, polnost baterij, pretočnost zraka do hladilnikov, opozarja na potrebo po menjavi olj in čistilcev ob določenih intervalih itd. Preko monitorja se lahko

m i n e r a l

sila omogočata uspešno delovanje tudi na visečih terenih. Poleg tega pa ga oblikuje zelo majhen obračalni krog, ki znaša vsega 3,46 metra ali manj. To pomeni, da lahko stroj nemoteno dela na eni ali drugi polovici cestišča, širokega 7 m. Novost je tudi aluminijast oljni hladilnik, ki zagotavlja dobro toplotno prevodnost in regulira temperaturo olja brez dodatnega povečevanja vrtljajev vetrnice hladilnika, kar pa tudi pripomore k manjši hrupnosti stroja. Povečana, glede na predhodnik, je tudi nakladalna višina žlice, prav tako pa tudi doseg roke, kar pripomore k boljšim rezultatom dela. Kratek zadek stroja z novim 360 stopinjskim KomVision sistemom pa zagotavlja varno delo tako, da upravljalcu ni potrebno nenehno nadzorovanje prostora okoli stroja. Bagra pa odlikuje tudi izjemna stabilnost kar nudi velike dvižne zmogljivosti.

s i

Novi bager PC138US-11 lahko dvigne za 1.000 kg težje breme, kot klasični model PC130.

CASE PREDSTAVITEV

Nov velik TFT (Thin Film Transistor) prikazovalnik skrbi za resnično pregledno odčitavanje podatkov.

Kabina je pri obeh novih modelih velika in nudi dovolj prostora po višini in širini.

neposredno izbira optimalen tlak hidravličnega olja glede na zahtevnost dela.

Kaj pa udobje?

Nova oblika stroja je omogočila namestitev velike kabine, ki nudi obilo prostora po višini in širini. Nastavitev sedeža omogoča odvisno ali neodvisno nastavljanje glede na upravljalne ročice, kar zagotavlja optimalno nastavitev delovnega prostora ne glede na velikost in obilnost upravljalca. Kabina, nameščena na silikonskih blažilnikih, je ločena od motornega prostora z medprostorom, kar pomeni le 72 dB (A) hrupa v notranjosti in minimalne vibracije kabine med delovanjem stroja. Posebnost pa so konveksna drsna vrata kabine, ki onemogočajo poškodbe le-teh na ozkih deloviščih, medtem ko so odprta.

PC138US-11

42 S E P T E M B E R 2 0 1 8

Vzdrževanje stroja je, kot je danes že nujnost, izredno poenostavljena, saj so vsi elementi servisiranja lahko dostopni. Novi hibridni čistilci hidravličnega olja se menjajo vsakih 500 delovnih ur, hidravlično olje pa vsakih 5.000 delovnih ur.

Komtrax - pogled v prihodnost Komtrax je Komatsujev satelitski sistem sledenja in sprejemanja kontrolnih podatkov o stroju, ne glede na to, kje stroj deluje. To

Komtrax je Komatsujev satelitski sistem sledenja in sprejemanja kontrolnih podatkov o stroju vedno in povsod.

je nov, revolucionaren sistem nadzora opreme kjerkoli in kadarkoli. Omogoča precizno sledenje stroja in pridobivanja točnih podatkov o delovanju stroja. Z uporabo GPS oddajnika in satelitske tehnologije je to gotovo sistem prihodnosti, ki bo zadostil zahtevam danes in jutri. Računalnik stroja pošilja operativne informacije na varno internetno stran (seveda je dostop mogoč samo z geslom) z uporabo brezžične tehnologije. Delovne ure, lokacija, opombe, vzdrževalni posegi, so našteti samo nekateri parametri, ki so poslani na internetno stran v analizo. Uporaba Komtrax sistema je mogoča že na osmi seriji Komatsu bagrov.

Sistem povečuje dostopnost do stroja, zmanjšuje možnost kraje stroja, omogoča diagnosticiranje na daljavo in še mnogo drugih informacij, ki posel lahko naredijo učinkovitejši in produktivnejši.

Poleg vsega naštetega je stroj opremljen s še kar nekaj varnostnimi in vzdržljivostnimi elementi, kar samo še povečuje kvaliteto novih, ultra kratkih bagrov Komatsu PC88MR-10 in PC138US-11.

Verjamemo, da je s takim strojem delo užitek v še tako zahtevnih pogojih dela. Za predstavitev ali preizkus strojev pokličite predstavnika za Slovenijo podjetje KUHN d.o.o. iz Trzina.

[ 3 2018

]

M I NI N AK L ADALNIK T EG A T R ENUT K A IN PRIHODN OST UN IVERZ ALN E UPORABE

Mini nakladalnik

BOBCAT

Bobcat S530 HF SJC B

obcat se od podobnih proizvodov razlikuje v uporabniku otipljivih prednostih.

V tem članku ne bomo govorili o tehničnih karakteristikah in enostavnem vzdrževanju. Podan bo občutek uporabe mini nakladalnik Bobcat S530 HF SJC. V delovni stroj je potrebno najprej vstopiti in se varno pripraviti za uporabo. Varnosti pas uporabniku omogoča stik s podlago, saj telo ob premikanju zazna vse tresljaje in lahko avtomatsko reagira preko upravljavske palice (joystika) s krmiljenjem. Upravljalec torej enostavno vstopi in se pripravi za odzivnost. Upravljavska palica omogoča izbiro dvoročnega ali enoročnega upravljanja.

PREDSTAVITEV

BOBCAT LETOS PRAZNUJE 60-LETNICO PROIZVODNJE MINI NAKLADALNIKOV IN S TEM POTRJUJE INOVATIVNO USMERJENOST PROIZVODA, KI JE V SVETU ODPRL NOV POGLED NA UNIVERZALNOST UPORABE.

Omogoča lažji prehod iz mini bagra na mini nakladalnik, ter omogoča občutek, upravljanje in prenos moči.

Speed management Upravljanje hitrosti (Speed management), omogoča izbiro hitrosti pri največji moči hidravličnega sistema. Ta občutek je potrebno preizkusiti pri uporabi freze za asfalt. Nastavlja se tudi odzivnost upravljanja in kompenzira rahel zanos pri uporabi freze. Rezultat je izjemen.

Pregledna varnostna ROPS kabina je izvedena z nadpritiskom in omogoča montažo ter sprejemljivo uporabo radio aparata. Dodatna varnostna kamera za vzvratno vožnjo ter edinstveni pogled na rob kolesa omogoča varno in hitrejše delo. Bobcat torej omogoča. Omogoča občutek varnega in produktivnega dela.

Napisano se lahko preizkusi v praksi! Ogled in preizkus stroja je možen v Logatcu pri slovenskem zastopniku Dimeh d.o.o.

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

43

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

Mini nakladalnik Bobcat S530 HF SJC je bil razstavljen letos na sejmu MOS v Celju.

Liebherr R 920 Compact Novi bager na gosenicah Z majhnim radijem obračanja je bager R 920 Compact idealen za uporabo v mestnih gradbiščih.

PREDSTAVITEV

LIEBHERR

OP RE M A

PROIZVAJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE LIEBHERR PREDSTAVLJA NOV BAGER NA GOSENICAH R 920 COMPACT, KI JE ZARADI SVOJIH DIMENZIJ IDEALEN ZA DELO NA PROSTORSKO OMEJENIH GRADBIŠČIH ALI V MESTNIH SREDIŠČIH. POGANJA GA SODOBEN IN OKOLJU PRIJAZEN MOTOR, KI IMA SISTEM SCR Z VBRIZGAVANJEM UREJE IN OKSIDACIJSKIM KATALIZATORJEM.

N

ovi bager na gosenicah R 920 Compact kot že uvodoma predstavljeno, je predstavnik kompaktnih strojev po katerih se v zadnjih nekaj letih največ povprašuje. Njegova delovna teža se giblje od 18.750 kg do 21.900 kg, poganja ga motor z močjo

44 S E P T E M B E R 2 0 1 8

148 KM / 110 kW, ki ustreza zahtevam emisij izpušnih plinov stopnje Tier 4f / Stage IV. Filtri za trdne delce so na voljo kot opcija.

R 920 Compact združuje in nudi vse lastnosti standardnega bagra goseničarja, kot so visoka zmogljivost in vsestranskost, s prednos-

tmi, ki jih lahko ponudi kot kompaktni stroj. Z radijem obračanja, ki znaša le 1.850 mm, se lahko učinkovito uporablja na gradbiščih, kjer je prostor omejen. Dimenzije R920 Compact zagotavljajo neovirano gibanje okrog delovišča in enostaven prevoz z enega na drugo mesto.

[ 3 2018

]

N OV E G A BAG R A N A G OS ENIC A H R 920, P ON UJA VEČ MOŽ N OSTI Z A RAZ LIČN E APLIK A C I JE

Liebherr R 920 Compact Delovna teža

od 18.750 kg do 21.900 kg

Motor (IOS 9249)

148 KM / 110 kW, Tier 4f / Stage IV

Zmogljivost

od 0,30 m³ do 0,95 m³

Radij obračanja

1.850 mm

Raznolike opcije opreme, enostavno vzdrževanje

Udobje in varnost Kabina novega bagra goseničarja Liebherr R 920 Compact, daje upravljavcu stroja ergonomsko in prostorno delovno okolje. Standardni sedež s zračnim blaženjem, avtomatsko klimatsko napravo in 7-palčni barvni zaslon na dotik z visoko ločljivostjo, zagotavljajo maksimalno udobje. V celoti spustljivo vetrobransko

steklo in kamera za vzvratni pogled, vgrajena v protiutež, zagotavljata optimalno vidljivost nad celotnim delovnim območjem. Za večjo varnost je mogoče namestiti dodatno bočno kamero. ROPS certificirana struktura kabine ščiti operaterja v primeru nesreče in zagotavlja največjo varnost. Izhod v sili nad zadnjim oknom je na voljo za vsako konfiguracijo bagra.

Zaradi raznolike palete možnosti in podvozji, R 920 Compact izstopa pri širokem razponu uporabe.

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

45

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

s i

Podvozje, ki bazira na Liebherr X dizajnu, izboljšuje zmogljivost in podaljšuje življenjsko dobo stroja. Še posebej zanesljiv in robusten pogonski sestav, je enostaven za vzdrževanje, integrirana dvižna ušesa omogočajo enostavno zaščito in transport. Stranka lahko izbira med štirimi kombinacijami podvozja s stabilizacijskim plugom. Gumijaste gosenice so na voljo tudi kot opcija za mestna dela. S to vrsto opreme, R 920 Compact pokriva širok spekter aplikacij in ustreza različnim zahtevam kupcev.

Novi bager goseničar R 920 Compact ima enostaven dostop do točk vzdrževanja z inovativnim konceptom vzdrževanja. Na primer, raven motornega olja lahko upravljavec stroja udobno odčita na licu mesta. Standardni centralni sistem za mazanje prav tako poveča življenjsko dobo komponent in varnost upravljavca stroja, ki mu kabine ni treba zapustiti za mazanje, kar zmanjšuje čas dnevnega vzdrževanja in zagotavlja optimalno razpoložljivost stroja ter visoko produktivnost.

PREDSTAVITEV

YANMAR

N OVI MODELI YAN MAR M I NI BA GR

Novi modeli Yanmar mini bagrov in demperjev v Sloveniji

V TOKRATNI IZDAJI REVIJE PREDSTAVLJAMO NEKAJ NOVIH MODELOV MINI BAGROV IN DEMPER ZNAMKE YANMAR, KI JIH ZASTOPA PODJETJE GMM IZ HRAŠ PRI SMLEDNIKU. PREDSTAVLJENI MODELI BODO TUDI PRVIČ NA OGLED NA JESENSKEM SEJMU V KOMENDI (OD 12. DO 14. OKTOBRA 2018).

Mini bager Yanmar ViO27-6 Na ogled bo novi model mini bagra Yanmar ViO27-6 (težnostni razred do 2700 kg).

Delovni stroj je sestavljen na Japonskem in ima najnovejši ekološki motor 3TNV76, ki je med majhnimi industrijskimi motorji trenutno

najbolj izpopolnjen. Hidravlične komponente so prevzete od večjih modelov bagrov Yan­ mar in zagotavljajo hitrost, moč in gladko delovanje mini bagra. Nekaj manjših popravkov kabine je izboljšalo upravljavčev dostop v njegov delovni prostor, obenem pa so er-

gonomske izboljšave nadgradile tudi udobje in varnost strojnika. Ključni cilj razvoja tega modela je bil olajšati njegov transport in ga prilagoditi tako, da ga je mogoče prepeljati s prikolico za avto (skupne mase 3500 kg).

Prav zato je ViO27-6 idealen delovni stroj tako za izposojo kot tudi za končne kupce, ki iščejo visoko zmogljiv in udoben stroj, ki pa je hkrati tudi vsestransko uporaben.

Mini bager Yanmar ViO38-6

ViO27-6 idealen delovni stroj tako za izposojo kot tudi za končne kupce.

46 S E P T E M B E R 2 0 1 8

Prav tako bo na sejmu v Komendi prvič pri nas mogoče videti novi model Yanmar ViO38-6, tokrat z dodatno opremo, vsemi napeljavami ter powertiltom in žlicami podjetja Winkelbauer. ViO 38-6 je opremljen z motorjem 3TNV88, ki prilagaja vbrizg goriva glede na vrtilni moment in tako optimira obremenitve motorja. To omogoča prihranek goriva, hkrati pa povečuje produktivnost

[ 3 2018

]

RO V IN D E M P E R J E V PONUJA JO V EČ ZM OG LJIVOSTI, UDOBJA IN EN OSTAVN O UPRAVL JA NJE

strojev. Motor zadošča strogim evropskim predpisom glede izpušnih plinov. Hidravlični sistem je prilagojen novim motorjem, v kombinaciji z močnejšo hidravlično črpalko pa omogoča še boljše delovanje v vseh delovnih pogojih. Preoblikovano je bilo tudi podvozje ViO38-6, in sicer z namenom, da bi okrepili strukturo stroja, kar posledično po-

Demper C30R-3TV ima popolnoma nov motor, ki že ustreza EU-5 standardom.

daljša življenjsko dobo bagra in izboljša zmogljivost kopanja (izboljšana geometrija kopalne roke, kjer je treba omeniti dodatne zaščite cilindrov). Na več mestih je izboljšana tudi kabina stroja, vključno s sedežem in računalnikom (dodan ima računalnik za spremljanje servisnih intervalov, nadzor stanja stroja, GPS). Vzdrževanje mini bagra ViO38-6 je enostavno; poznamo ga že iz ostalih novih Yanmarovih modelov.

Demper na gosenicah C30R-3TV

Mini bager Yanmar ViO38-6

Kot novost bo na sejmu v Komendi mogoče videti tudi Yanmarov demper na gosenicah C30R-3TV. Demper ima popolnoma nov motor, ki že ustreza standardom EU-5, ki stopajo v veljavo naslednje leto. Omenje-

ni motor ima ob 27 % manjši porabi goriva kar 56 % višjo moč od svojega predhodnika. Izboljšana sta tudi hidrostatični pogon ter podvozje, kar mu omogoča še večjo stabilnost na terenu (predvsem strminah), višjo vlečno moč ter zaradi daljšega podvozja (in s tem manjšega pritiska na površino) nemoteno delo na razmočenih ali močvirnatih površinah. Kiper keson je vrtljiv. Če želite izvedeti o proizvodih podjetja Yan­mar več, obiščite podjetje GMM na svojem sedežu ali pa, jih obiščite na jesenskem sejmu v Komendi. Ponudbo si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani www.gmmustang.si. Z veseljem pa vam bodo pomagali tudi pri nakupu in odločitvah glede njihovega ostalega prodajnega programa.

Zastopništvo in prodaja: novi in rabljeni nakladalniki, bagri, prikolice, rezervni deli in olja ter priključki

YANMAR, ATLAS, HKL BAUMASCHINEN, BLOMENRÖHR, CANGINI BENNE in WINKELBAUER

GMM, Marijan Fujan, s. p. | Hraše 5, 1216 Smlednik | +386 (0)40 225 086 | www.gmmustang.si | www.yanmar.si 1-3_MUSTANG_MSLO_0318.indd 1

25.09.2018. 14:07:28

OBLIKO

STROKOVNA INFORMACIJA

GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE

Opuščeni rudniki v Evropi zopet postajajo zanimivi za ponovno odpiranje, saj številna rudišča vsebujejo ekonomsko zanimive vsebnosti slednih prvin, ki so uvrščene na listo kritičnih mineralnih surovin. Na sliki je raziskovalni rov nekdanjega cinkovo-svinčevega rudnika »Puharje« pri Šoštanju. Glavni rudni mineral na tem območju je sfalerit – z dejavnostmi v okviru projekta FRAME bodo preverjene vsebnosti slednih prvin v njemu, npr. indija, ki je uvrščen na listo kritičnih mineralnih surovin.

Območje je zanimivo tudi zaradi bližine antimonovega rudišča Lepa Njiva. (Foto: Simon Mozetič, GeoZS).

Geološka služba za Evropo (GeoERA) Z OBSEŽNIM ZNANJEM O NARAVNIH VIRIH, DOBRIM RAZUMEVANJEM PROCESOV, KI POTEKAJO POD POVRŠJEM, TER POZNAVANJEM VSEH POSLEDIC POSEGOV V NARAVO, LAHKO ZMANJŠAMO NEGATIVNE VPLIVE NA OKOLJE IN POSREDNO TUDI NA ZDRAVJE LJUDI TER IZBOLJŠAMO VARNO OSKRBO S SUROVINAMI IN DVIGNEMO KAKOVOST NAŠEGA ŽIVLJENJA. TEKST VIR

Jasna Šinigoj, Snježana Miletić, Špela Kumelj, Klemen Teran, Ana Burger, Duška Rokavec (Geološki zavod Slovenije)

GeoERA uradna spletna stran: http://geoera.eu/

Z

a delovanje sistema, ki ima za cilj širjenje znanja, moramo imeti na voljo usklajene in celovite informacije ter strokovno znanje o podpovršju, ki bo v podporo odgovornim pri sprejemanju političnih odločitev na področju trajnostne rabe in celovitega upravljanja virov, ki se nahajalo pod zemeljskim površjem. V iskanju takih rešitev so združili moči številni evropski geološki zavodi, in sicer v 5-letnem programu ERA-NET CoFund v dejavnosti Oblikovanje skupnega raziskovalnega prostora evropskih geoloških zavodov za vzpostavljanje Geološke službe za Evropo (GeoERA).

ERA-NET Co-Fund deluje v okviru Obzorja 2020 in je nova oblika ERA-NET shem za financiranje EU programov za raziskave, razvoj in inovacije, katere ključna dejavnost je izvedba skupnega mednarodnega razpisa med financerskimi organizacijami.

Pri oblikovanju skupnega evropskega

48 S E P T E M B E R 2 0 1 8

raziskovalnega prostora (ERA) z mednarodno koordinacijo nacionalnih raziskovalnih programov sodelujeta tudi slovenski ustanovi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki je izdala soglasje za sodelovanje Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS) pri izvajanju GeoERA.

Novi GeoERA projekti Glavni cilj GeoERA je prispevati k optimalni rabi in upravljanju s podpovršjem. Zato je bil konec leta 2017 objavljen skupni razpis za sofinanciranje transnacionalnih raziskovalnih projektov. 15 izbranih projektov, ki bodo trajali od julija 2018 do junija 2021, bo usmerjenih k 1) celovitemu in učinkovitemu upravljanju podpovršja in 2) odgovornemu in družbeno sprejemljivemu izkoriščanju in rabi mineralnih surovin.

Projekti so usmerjeni k uporabni geoznanosti in pokrivajo štiri tematska področja:

•• GEOENERGIJA: Varna, čista in učinkovita energija je v ospredju tretjega družbenega izziva programa Obzorje 2020. Evropa stremi k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni energiji, zato je ob naraščajočem povpraševanju po energiji, v ospredju iskanje rešitev za vedno večji pomanjkanje razpoložljivih virov v ter ublažitev in preprečitev podnebnih sprememb.

•• PODZEMNE VODE: Cilj sklopa je zagotoviti podatke, informacije in orodja oziroma načine za ustrezno strokovno podporo odgovornim, ki sprejemajo politične odločitve na področju varstva in trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.

•• MINERALNE SUROVINE: Mineralne surovine so temelj družbenega razvoja in ambicij Evrope za gospodarsko rast in blaginjo.

Evropska komisija se zaveda pomembnosti mineralnih surovin in podpira projekte s tega področja skozi vrsto pobud in programov

[ 3 2018

]

VANJE SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA PROSTORA EVROPSKIH GEOLOŠKIH ZAVODOV

Obstoječa spletna aplikacija že zaključenega projekta Minerals4EU bo posodobljena in nadgrajena v GeoERA projektu Mintell4EU. Tako bodo na enem mestu zbrane informacije na področju stanja mineralnih surovin v državi in Evropi (Vir slike: Minerals4EU - European Minerals Knowledge Data Platform: http://minerals4eu.brgm-rec.fr/minerals4EU/).

[

3 2018

]

Okrasni kamen je nepogrešljiv del grajenega okolja, ki se nenehno uporablja skozi našo zgodovino. Močno prispeva k oblikovanju našega podeželja in urbanega okolja ter je tako del naše dediščine.

Eurolithos temelji na ideji, da širše znanje o nahajališčih, uporabi in zgodovini naravnega kamna v Evropi lahko pozitivno vpliva tako na trajnostno rabo virov evropskega naravnega kamna, kar bo koristilo malim in srednje velikim podjetjem ter naši kulturni dediščini, kot tudi na premišljeno prostorsko načrtovanje za ohranitev in varovanje nahajališč okrasnega kamna. S tem namenom bo EuroLithos obravnaval več različnih, a povezanih področij: •• Opredelitev vrste in kakovosti gradbenih materialov ter zagotavljanje orodja in protokola za vrednotenje in primerjavo evropskih nahajališč.

•• Ukvarjal se bo s kulturno dediščino in možnostmi restavracije, saj sta vzdrževanje evropske dediščine in aktivna industrija kamna medsebojno odvisni.

•• Rezultat projekta bo baza znanja o okrasnem kamnu, ki bo vsebovala: (1) harmonizirane prostorske podatke o virih evropskega kamna, (2) atlas evropskih nahajališč in rabe okrasnega kamna, (3) direktorij z značilnostmi okrasnega kamna in (4) smernice za vrednotenje dediščine iz okrasnega kamna.

•• Delo na projektu bo tesno povezano z razvojem GeoERA informacijske platforme.

SEPTEMBER 2018

49

.

Mineralne surovine predstavljajo temelj moderne ekonomije in so bistvenega pomena za izdelavo sodobnih tehnoloških proizvodov in oskrbo s t.i. zeleno energijo. Stabilnost tako osnovanega gospodarstva sloni na zadostni, zanesljivi in stabilni preskrbi z mineralnimi surovinami. Slednje je za članice Evropske unije pereč problem, saj so glavna nahajališča številnih mineralnih surovin izven Evrope, zato je Evropska unija močno odvisna od njihovega uvoza.

Evropska komisija je leta 2011 prvič objavila seznam t.i kritičnih mineralnih surovin, saj je presodila, da zaradi nihanja cen na blagovnih borzah, odvisnosti od njihove dobave iz peščice držav in politično-ekonomske nestabilnosti nekaterih glavnih proizvajalk, obstaja veliko tveganje, da bo njihova preskrba v naslednjih letih premajhna ali preveč nezanesljiva za potrebe evropskega gospodarstva. Seznam kritičnih mineralnih surovin se je postopoma spreminjal in razširil ter trenutno obsega kar 27 mineralnih surovin (npr. antimon, barit, indij, niobij, tantal … ).

s i

FRAME

r e v i j a

Evropska unija je opredelila: a) zanesljivo oskrbo z mineralnimi surovinami, b) ustreznejše ravnanje z okoljem in c) učinkovito rabo virov kot ključne izzive sektorja mineralnih surovin. Podatki o lokaciji in prostorski razporeditvi primarnih in sekundarnih mineralnih surovin v povezavi z raziskovanjem, izkoriščanjem, proizvodnjo in trgovinskimi

EuroLithos

-

Mintell4EU

dejavnostmi so temelj, na podlagi katerih vlada in industrija sprejemata odločitve. Zaradi dinamike podatkov so nujno potrebne redne posodobitve celovitih, zanesljivih in usklajenih informacij tudi preko državnih meja.

Splošni cilj predloga projekta je izboljšati Evropsko zbirko znanja o mineralnih surovinah s posodobitvijo evropskega letopisa o mineralnih surovinah (Minerals Yearbook) v elektronski obliki, zasnovanim v projektu Minerals4EU, ter razširiti prostorsko pokritost in kakovost podatkov v popisu mineralnih surovin (Minerals Inventory).

Projekt stremi k večji usklajenosti, komunikaciji in medsebojnem povezovanju obstoječih podatkovnih platform s ciljem doseči v celoti delujoč in zanesljiv sistem upravljanja s podatki o mineralnih surovinah, ki izpolnjuje evropske potrebe in upošteva obstoječi informacijski sistem mineralnih surovin Evropske unije (RMIS).

Pomembno je, da bo projekt vključil podatke evropskega letopisa o mineralnih surovinah v podatkovno bazo Minerals4EU, s čimer bi bila zagotovljena trajnostna prihodnost evropske geološke podatkovne infrastrukture (EGDI), ki jo upravlja Združenje Evropskih geoloških zavodov - EuroGeoSurveys. Vsi rezultati bodo vključeni v informacijsko platformo GeoERA, ki bo ob koncu projekta preko skupnega spletnega portala širila informacije o informacijskem centru za upravljanje z mineralnimi surovinami do končnih uporabnikov na enoten način.

Nenazadnje bo preizkušena tudi uporaba sistema za klasifikacijo mineralnih surovin UNFC2009 za pridobitev enotnih podatkov o zalogah mineralnih surovinah v pan-evropskem merilu.

m i n e r a l

sofinanciranja.

•• INFORMACIJSKA PLATFORMA: Z vzpostavitvijo osrednje informacijske platforme bodo tematski sklopi Geoenergija, Podzemne vode in Mineralne surovine dosegli skupen cilj, ki je zagotavljati in razširjati prostorske podatke s področja, ki ga obravnavajo.

Novi projekti se bodo torej v prihodnjih 3 letih ukvarjali z izzivi na področju energetskih virov, podzemnih vodah in mineralnih surovin v transnacionalnem okviru. Osredotočeni bodo na čezmejno usklajevanje podatkov, informacij in strokovnega znanja ter izboljšanje obstoječih metodologij in tehnik modeliranja.

Geološki zavod Slovenije sodeluje v desetih projektih, med katerimi so kar trije projekti s tematskega področja Mineralne surovine: •• Mintell4EU – Evropski informacijski center za mineralne surovine (Mineral intelligence for Europe), •• EuroLithos – Viri okrasnega kamna v Evropi (European ornamental stone resources) •• FRAME - Napoved in ocena potreb po strateških mineralnih surovinah v Evropi (Forecasting and assessing Europe’s strategic raw materials needs)

GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE STROKOVNA INFORMACIJA

Odvisnost od zunanje preskrbe s kritičnimi mineralnimi surovinami se sicer lahko zmanjša z recikliranjem in ponovno predelavo komunalnih, industrijskih in rudarskih odpadkov, vendar to ne more zagotoviti popolnega in trajnostnega nadomestila za potrebe po mineralnih surovinah. Del mineralnih surovin bo vedno potrebno pridobivati iz primarnih nahajališč. Za povečanje zanesljivosti preskrbe s kritičnimi mineralnimi surovinami, je potrebno vzpodbuditi njihovo izkoriščanje znotraj članic Evropske unije. Pri tem se je potrebno osredotočiti predvsem na uvajanje novih tehnologij za izkoriščanje nahajališč v velikih globinah, omogočiti ekonomsko upravičeno predelavo siromašnih rud in obuditev proizvodnje v opuščenih rudnikih ter zmanjšati količino rudarskih odpadkov z njihovim recikliranjem.

Projekt FRAME bo raziskoval potencial evropskih držav za preskrbo s kritičnimi mineralnimi surovinami kot tudi z mineralnimi surovinami, ki niso na listi kritičnih, vendar imajo strateški pomen (npr. litij). Prav posebna pozornost bo posvečena litiju, kobaltu in naravnemu grafitu, ki predstavljajo najpomembnejšo komponento sodobnih akumulatorskih baterij in velik izziv na področju rudarskih raziskav, saj na tržišču po njih vlada veliko povpraševanje.

S tem se bodo podprla prizadevanja akcijskega načrta za baterije, ki ga je leta 2017 izdala Evropska komisija. Velik poudarek bo tudi na preučevanju kritičnih mineralnih surovin v zaprtih rudnikih ter potencialu sekundarnih mineralnih surovin, predvsem rudarskih odpadkov, za izkoriščanje kritičnih mineralnih surovin. Z zbiranjem podatkov o kemijski sestavi evropskih rudišč in rudnih pojavov se bo nadgradilo precej pomanjkljivo znanje o pojavih kritičnih mineralnih surovin, ki v polimetalnih rudiščih mnogokrat nastopajo v obliki slednih prvin. V preteklosti so bile namreč pri izkoriščanju in raziskavah glavnih rudnih mineralov, vsebnosti

Stebri iz podpeškega apnenca ob rimskem zidu v Ljubljani, zgrajenem iz različnih vrst slovenskega naravnega kamna. Podatki o nahajališčih, lastnostih in rabi evropskega naravnega kamna bodo zbrani v okviru GeoERA projekta EuroLithos v direktoriju in predstavljeni v atlasu (Foto: Snježana Miletić, GeoZS).

slednih prvin pogosto zanemarjene. Ključni končni izdelek projekta FRAME bo metalogenetska karta kritičnih mineralnih surovin Evrope, ki bo izluščila najbolj primerna območja za nadaljnje geološke in rudarske raziskave kritičnih in strateških mineralnih surovin. Vsi zbrani podatki bodo javno dostopni preko GeoERA informacijske platforme in tako na voljo vsem zainteresiranim deležnikom.

Rezultati GeoERA in njihov pomen za Slovenijo Evropa teži k izmenjavi podatkov in dobrih praks med svojimi članicami. Slovenija del podatkov o stanju na področju mineralnih surovin na območju države Evropi že poroča za potrebe izdelave različnih statistik ter evropskega letopisa o mineralnih surovinah. Tekom projekta Mintell4EU se bodo

GeoERA na kratko Trajanje: 1.1.2017 – 31.12.2021 (5 let) Konzorcij: 48 nacionalnih in regionalnih geoloških zavodov iz 33 držav Vodilni partner: Nizozemski geološki zavod (TNO) Vrednost GeoERA: 31,3 mio €; sofinanciranje EU 10 mio € Vloga GeoZS v GeoERA: član sekretariata, nadzor in spremljanje izbranih projektov Koordinator GeoERA na GeoZS: Jasna Šinigoj Spletno mesto: http://geoera.eu/ GeoERA financira EU Program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 po pogodbi št. 731166.

50 S E P T E M B E R 2 0 1 8

že obstoječi podatki posodobili in dopolnili, hkrati pa pridobili še za nekatere druge države, katerih podatki do sedaj niso bili na voljo. Z vključitvijo v projekt bo na enem mestu zbrana informacija na področju stanja mineralnih surovin tako v državi kot v Evropi. Na ta način bodo imeli odločevalci in akterji s področja trga vpogled v celovito in kakovostno informacijo o mineralnih surovinah na vseh ravneh. Mintell4EU bo tako pomembno doprinesel k odločitvam o strategijah in prilagoditvenih politikah Evropske komisije, kakor tudi ustrezno izboljšal zanesljivost oskrbe z mineralnimi surovinami v EU. V Sloveniji je v raziskavah slovenskega naravnega kamna podano veliko kakovostnih podatkov, ki se trenutno nahajajo v različnih poročilih, publikacijah in zbirkah. V okviru projekta EuroLithos bomo na Geološkem zavodu Slovenije zbirali podatke o naravnem kamnu iz slovenskih nahajališč, kot so rezultati petrološke, geokemične, mineraloške in geotehničine analize ter podatke o zgodovini izkoriščanja in rabi posameznih vrst okrasnega kamna, in jih predstavili v skupnem atlasu evropskih nahajališč in direktoriju značilnosti kamnov, ki bosta dosegljiva zainteresirani javnosti za različne namene.

S pomočjo iniciative projekta FRAME, se bodo na enem mestu zbrali obstoječi podatki o vsebnostih slednih prvin v vseh raziskanih slovenskih nahajališčih kovinskih mineralnih surovin, ki se bodo dopolnili z novimi kemijskimi analizami vzorcev s potencialno zanimivih območij. Poleg antimona in barita, ki sta za raziskave najbolj perspektivni kitični mineralni surovini v Sloveniji, se bodo preverili tudi pojavi indija v svinčevo-cinkovih rudiščih in odlagališčih rudarskih odpadkov, predvsem pa se bodo preučili morebitni pojavi litijevih mineralov v pegmatitih. Rezultati projekta FRAME bodo izboljšali poznavanje vsebnosti slednih prvin v slovenskih in evropskih nahajališčih kovinskih mineralnih surovin, hkrati pa bodo pomembno vplivali na oblikovanje nadaljnje Evropske politike za oskrbo s kritičnimi in strateškimi mineralnimi surovinami.

Rezultati GeoERA so namenjeni snovalcem politik ter končnim uporabnikom geoloških podatkov in informacij s področja mineralnih surovin v Evropi.

Vsi dosežki bodo javno dostopni preko GeoERA informacijske platforme, spletnega informacijskega sistema zasnovanega na obstoječi evropski geološki podatkovni infrastrukturi (EGDI - http://www. europe-geology.eu/).

[ 3 2018

]

PREDSTAVITEV

TEREX|FINLAY

SEJALNICA TEREX|FINLAY 863 ZARADI SVOJIH DIMENZIJ OMOGOČA ENOSTAVEN TRANSPORT

Nova sejalnica

Terex|Finlay 863

[

3 2018

]

3.1m (10'2'')

DELOVNE DIMENZIJE SEJALNICE Terex|Finlay 863 12.1m (39'8'')

s i r e v i j a

.

14.10m (46'3'')

-

Naklon sejalne enote je hidravlično nastavljiv od 14 ° do 18 °. Izhodni del sejalne enote se lahko hidravlično dvigne ali spusti za 500 mm, s čimer je omogočen učinkovit in enostaven dostop do sejalnih mrež in njihova menjava. Naklon transportnega traku prekomernega zrna

2.55m (8'4'')

SEPTEMBER 2018

51

m i n e r a l

Ključne karakteristike

je hidravlično nastavljiv od 15 ° do 24 °.

Z zmogljivostjo obdelave do 280 ton materiala/uro je sejalnica idealna za izvajanje del po posameznih gradbiščih, njena zasnova pa omogoča polnjenje z materialom neposredno iz mobilnega drobilca ali z nakladanjem s pomočjo nakladalnika, bagra ali drugega gradbenega stroja.

Sejalnica Terex|Finlay 863 je težka 18.300 kg, njene dimenzije omogočajo enostavno selitev stroja med posameznimi gradbišči, za transport pa je sejalnica pripravljena v manj kot 1 uri.

Produkte znamke Terex|Finlay v Sloveniji zastopa podjetje SVET strojev d.o.o. (www.svet-strojev.si)

9.6m (31'6'')

3.5m (11'6'')

M

ed produkti znamke Terex|Finlay je tudi kompaktna sejalnica Terex|Finlay 863. Sejalnica je v celoti samostojen stroj, ki lahko obdela različne vrste materialov, v sejalno enoto pa lahko namestimo tako palično kot harfa sito, običajno mrežasto sito kot tudi perforirano udarno ploščo.

TRANSPORTNE DIMENZIJE SEJALNICE Terex|Finlay 863

3.85m (12'8'')

TOKRAT BO PREDSTAVLJENA SEJALNICA TEREX|FINLAY 863, KI JE FLEKSIBILNA MOBILNA ENOTA ZA SEJANJE, PRIMERNA ZA PROIZVODNJO DELO V RAZLIČNIH APLIKACIJAH OBDELAVO AGREGATOV, PESKA, GRAMOZA, GRADBENIH ODPADKOV IN RECIKLAŽE.

STROKOVNA INFORMACIJA

GRADBENIŠTVO

PROJEKT CELKROG SP OD BU JA U P

Potencialna uporab iz papirniške industrije v asfaltih

STRATEŠKA USMERITEV PROGRAMA CELKROG (IZKORIŠČANJE POTENCIALA BIOMASE ZA RAZVOJ NAPREDNIH MATERIALOV IN BIO-OSNOVANIH PRODUKTOV) JE IZKORIŠČANJE POTENCIALA BIOMASE ZA RAZVOJ NAPREDNIH MATERIALOV IN BIO OSNOVANIH PRODUKTOV, Z VZPOSTAVLJANJEM NOVIH VERIG VREDNOSTI ZA KASKADNO IN TRAJNOSTNO RABO OBNOVLJIVEGA SUROVINSKEGA VIRA. TEKST Marjan Tušar, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana in Kemijski inštitut, Ljubljana; Vilma Ducman, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana

P

rogram CelKrog sledi ciljem evropske strategije za Prehod v krožno gospodarstvo kjer je raba biomase in materialov na osnovi obnovljivih virov prepoznana kot eno od prioritetnih področij krožnega gospodarstva, ki lahko doprinesejo k razvoju številnih novih proizvodov. Ta področja so: gradbeništvo, pohištvena industrija, papir, hrana, tekstil, kemikalije in energijska izraba teh materialov.

Tako v sklopu RRP 4 poteka valorizacija odpadkov, nastalih v verigi papirniške tehnologije, za potencialno uporabo v gradbeništvu (lahko tudi v kombinaciji tudi z drugimi odpadki). Tako med drugim preučujemo možnost uporabe muljev in dveh vrst pepela iz papirniške industrije v različnih gradbenih proizvodih oz področjih: (i) opekarstvo, (ii) malte/ betoni, (iii) asfalti ... Za namen uporabe v opekarstvu smo preverili papirne mulje in pepele Papirni mulj se lahko uporablja kot sredstvo za tvorbo poroznosti (organske komponente v mulju izgorijo in ostanejo pore v strukturi), kar lahko izboljša toplotnoizolacijske lastnosti opeke. Dodatek pepela biomase pa lahko izboljša postopek sintranja zaradi tvorbe tekoče faze. Dve vrsti pepela smo ovrednotili tudi kot mineralni dodatek in/ali kot polnilo v maltah oz betonih, saj lahko pepeli odvisno od njihovih lastnosti služijo kot polnilo (inerten dodatek) ali kot pucolanski dodatek.

V primeru dodajanja pepela v asfaltne zmesi se je predvidevalo, da bo zaradi vsebnosti hidratiziranega apna in kalcita dosežena nekoliko izboljšana adhezija med bitumnom

52 S E P T E M B E R 2 0 1 8

[ 3 2018

]

O RA BO BI O M AS E Z A RA ZV OJ NA P R EDNIH MATERIALOV IN BIO- OSN OVAN IH PROD U K T OV

ba pepelov Slika 1: Priprava asfaltni zmesi.

in kamnitim agregatom. Vpliv ostalih komponent pepela je bil določen šele s preskušanji asfaltov. Do sedaj dobljeni rezultati preiskav asfaltnih zmesi, ki vsebujejo pepel, so sprejemljivi, vendar nekoliko slabši, kot so bili doseženi na referenčni asfaltni zmesi. V pričujočem prispevku tako potrjujemo možnosti uporabe odpadkov iz papirniške industrije v asfaltih.

RRP 4. Razvoj procesov za biološko in mehansko predelavo trdnih odpadkov v pro

dukte z dodano vrednostjo RRP 5. Razvoj inovativnega sistema za energetsko izrabo odpadkov z veliko vseb

nostjo vode

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2018

53

.

RRP 3. Razvoj produktov z večjim deležem bio-osnovanih komponent in izboljšanimi

funkcionalnostmi – gradbeništvo, avtomobilska, tekstilna in elektro industrija

r e v i j a

RRP 2. Razvoj naprednih in večfunkcionalnih materialov z integrirano nanocelulozo in

okoljsko sprejemljivimi aditivi – papir, karton in preja

-

RRP 1. Vrednotenje potenciala in razvoj novih produktov iz biomase – nanoceluloza

in zelene kemikalije

m i n e r a l

Specifični cilji programa

Glavne sestavine asfaltnih zmesi so bitumen, kamniti agregati in razni dodatki. Najprej mora vsaka sestavina zadovoljiti določene kriterije, na koncu pa mora najpomembnejše funkcionalne kriterije zadovoljiti še asfaltna zmes.

Cilj aktivnosti Laboratorija za asfalte je z dodajanjem izbrane sekundarne surovine kot dodatek k polnilu in obenem izboljšati adhezijo med vezivom, kamnitimi agregati in polnili.

S tem smo želeli doseči saj enakovredne ali izboljšane lastnosti glede na referenčne asfaltne zmesi.

Vpeljana je bila uporaba pepela iz kotla 5 tovarne VIPAP kot dodatek k polnilu (kameni moki) v asfaltnih zmeseh. Pepel iz kotla 5 (K 5) tovarne VIPAP nastaja pri sežigu ostankov iz dienking postopka (mulj DIP) in muljev iz kemijske čistilne naprave (KMČN) v razmerju 70 % DIP in 30 % KMČN. Ugotovljeno je bilo, da je v vhodni surovini (K 5) 10,2 % žganega apna – CaO in 89,8 % ostalih snovi. Predvidevalo se je, da je precejšen delež v pepelu iz apnenca - CaCO3. Žgano apno v vgrajeni asfaltni plasti ni zaželeno, ker pri nadaljnji hidrataciji povzroča spremembo volumskih lastnosti.

Zato je bilo potrebno pred nadaljnjo uporabo

s i

Pepel iz papirniške industrije kot dodatek v asfaltu

Slika 3: Asfaltni preskušanci pripravljeni z udarnim zgoščevalnikom v skladu s standardom SIST EN 12697-30 in preskušanci tretirani v vodi v skladu s standardom SIST EN 12697-12.

preiskavo odpornost na nizke temperature TSRST. Za začetek je bila opravljena preiskava tvorbe kolesnic, s katero se laboratorijsko ovrednoti odpornost asfaltne zmesi na trajno preoblikovanje. Pri preiskavi tvorbe kolesnic na referenčni asfaltni zmesi (slika 2) je bila določena proporcionalna globina kolesnice (PRDair) 20,3 % in hitrost naraščanja kolesnice (WTS) 0,40. Pri preiskavi tvorbe kolesnic na asfaltni zmesi, ki vsebuje pepel K 5 (slika 4) je bila določena proporcionalna globina kolesnice (PRDair) 24,5 % in hitrost naraščanja kolesnice (WTS) 0,58. Rezultat je nekoliko slabši, kot je bil dosežen na referenčni asfaltni zmesi.

Po zgoščanju asfaltnih preskušancev z udarnim zgoščevalnikom v skladu s standardom SIST EN 12697-30 je bila na preskušancih izvedena preiskava občutljivosti na vodo v skladu s standardom SIST EN 12697-12.

globina kolesnice (mm)

GRADBENIŠTVO STROKOVNA INFORMACIJA

pepela K 5 v asfaltni zmesi žgano apno hidratizirati.

V okviru te aktivnosti je bilo potrebno najprej ovrednotiti vpliv K 5 kot dodatka polnilu na lastnosti bitumna. Ugotovljeno je bilo, da lahko dodajamo do 20 % pepela K 5 v polnilo.

V primeru dodajanja pepela K 5 v asfalt se je predvidevalo, da bo zaradi vsebnosti hidratiziranega apna in apnenca dosežena nekoliko izboljšana adhezija med bitumnom in kamnitim agregatom. Vpliv ostalih komponent pepela je bil določen šele s preskušanji asfaltov.

Laboratorijsko je bila pripravljena asfaltna zmes AC 11 surf B 50/70, ki je vsebovala pepel K 5, ter referenčno zmes brez pepela K 5 (slika 1). Z laboratorijskim zgoščanjem so se pripravili preskušanci za preiskavo tvorbe kolesnic, preiskava občutljivost na vodo in

število prehodov Slika 2: Potek preiskave tvorbe kolesnic na asfaltni zmesi, ki vsebuje pepel K 5, in na ­referenčni asfaltni zmesi.

Tabela 1: Rezultati preiskave občutljivosti na vodo v skladu s standardom SIST EN 12697-12 Asfaltna zmes, ki vsebuje pepel K 5 preiskava

enota

rezultat

oblika razpoke

ITSw- preskušancev iz vode - povprečje

kPa

941

oblika razpoke a

ITSd- preizkušancev suhe serije -povprečje

kPa

1131

oblika razpoke a

ITSR rezultat

%

83,2

enota

rezultat

oblika razpoke

Referenčna asfaltna zmes preiskava ITSw- preskušancev iz vode - povprečje

kPa

936

oblika razpoke a

ITSd- preizkušancev suhe serije -povprečje

kPa

1074

oblika razpoke a

ITSR rezultat

%

87,1

54 S E P T E M B E R 2 0 1 8

[ 3 2018

]

Slika 4: Priprava asfaltnih preskušancev za preiskavo odpornost na nizke temperature.

Pri preiskavi občutljivosti na vodo se primerja indirektno natezno trdnost preskušancev, ki so tretirani z vodo (slika 3) in suhih preskušancev. Rezultat preiskave na asfaltni zmesi, ki vsebuje pepel K 5 je nekoliko slabši, kot je bil dosežen na referenčni asfaltni zmesi (Tabela 1).

Po zgoščanju asfaltnih preskušancev z valjastim zgoščevalnikom v skladu s standardom SIST EN 12697-33, je bila razrezana asfaltna plošča na prizmatične preskušance (slika 4) in izvedena preiskava odpornosti na nizke temperature TSRST v skladu s standardom SIST EN 12697-46.

Tabela 2: Rezultati preiskave TSRST v skladu standardom SIST EN 12697-46 na preskušancih, ki vsebujejo pepel K 5, in na referenčnem preskušancu.

Napetost [Mpa]

Temperatura [°C]

Asfaltna zmes s pepelom K5 (preskušanec št. 1)

Asfaltna zmes

3,48

-23,95

Asfaltna zmes s pepelom K5 (preskušanec št. 2)

4,19

-23,98

Asfaltna zmes s pepelom K5 (preskušanec št. 3)

4,24

-24,69

Referenčna asfaltna zmes

4,25

-25,49

5.0

Pri preiskavi odpornost na nizke temperature se merijo natezne napetosti, ki se pojavi zaradi ohlajanja fiksno vpetih preskušancev (slika 5). Najpomembnejši rezultat preiskave je temperatura, ki je dosežena pri prelomu preskušancev.

Pri referenčni asfaltni zmesi AC 8 je bila dosežena pri TSRST testu napetost 4,25 MPa in temperatura pri prelomu -25,5 °C, pri asfaltni zmesi AC 8 s pepelom K 5 je bila v poprečju dosežena napetost 3,97 MPa in temperatura pri prelomu -24,2 °C. Rezultati preiskav odpornosti na nizke temperature pri asfaltnih zmeseh, ki vsebuje pepel K 5 so nekoliko slabši, kot je bil dosežen na referenčni asfaltni zmesi (Tabela 2).

Zaključek Zaradi v pepelu vsebovanega hidratiziranega apna je bila dosežena izboljšana adhezija med bitumnom in kamnitim agregatom. Vpliv ostalih komponent pepela je bil določen šele s preskušanji asfaltov.

Pri vseh treh ključnih preiskavah asfaltnih zmesi so bile lastnosti zmesi z dodatkom pepela K 5 za malenkost slabše, kot so bile dosežene na referenčni asfaltni zmesi. Vsi doseženi rezultati preskušanj so okviru s predpisi dovoljenih mej. Zaradi v pepelu vsebovanega hidratiziranega apna predvidevamo, da je bila najbrž dosežena izboljšana adhezija med bitumnom in kamnitim agregatom, vendar so ostale komponente pepela nekoliko poslabšale kakovost asfaltov.

4.5 4.0

3.0 2.5 2.0

Zahvala

-40

-35

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

Temperatura [°C] Kriogena napetost Slika 5: Grafični prikaz rezultatov preiskave TSRST v skladu s standardom SIST EN 12697-46 na preskušancih, ki vsebujejo pepel K 5.

[

3 2018

]

s i

0.0

Program CEL.KROG: »­Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov« (številka pogodbe: OP20.00365), sofinancirano s strani Republike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropske unije, Evropski sklad za regionalni razvoj, 2016–2020.

.

0.5

r e v i j a

1.0

-

1.5

SEPTEMBER 2018

55

m i n e r a l

Napetost [MPa]

3.5

GRADBENI MATERIALI STROKOVNO DELO

Recikliranje rudarskih in metaluršk

- projekt RIS-RECOVER

ZNANO JE, DA JE EVROPA NA PODROČJU MINERALNIH SUROVIN MOČNO UVOZNO ODVISNA (LETNI DELEŽ EU V GLOBALNI PROIZVODNJI SUROVIN JE SAMO 5 %), KAR ŠE POSEBEJ VELJA ZA NEKATERE ELEMENTE PERIODNEGA SISTEMA IN NEKATERE DRUGE SNOVI, KI JIH JE EU PROGLASILA ZA KRITIČNE SUROVINE. TEKST Ana Mladenovič, Kim Mezga, Petra Vrhovnik, Alenka Mauko Pranjić, Zavod za gradbeništvo Slovenije; Robert Šajn, Jasminka Alijagić, Geološki zavod Slovenije tegijo (in po potrebi njeno korekcijo), ki na eni strani vzpostavlja ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in inovativnosti evropskega sektorja surovin in po drugi strani zagotavlja finančna sredstva za implementacijo te strategije. Najbolj pomembna programa na področju surovin sta EIT RawMaterials in Horizont 2020; čeprav je slednji bolj kompleksen in poleg surovin pokriva tudi druga področja.

EIT RawMaterials

Slika 1: Metalurška deponija ostankov po predelavi svinčeve in cinkove rude v Velesu, Republika Makedonija (foto: R. Šajn)

V

dokumentu z naslovom Critical Raw Materials (CRMs) iz leta 2017 (Evropska komisija, 2017; zadnja izdaja) je trenutno uvrščenih 27 takšnih snovi; od kovin, kot so npr. antimon, kobalt in skandij, do premoga za pridobivanje koksa in kavčuka. ­Namen tega do-

56 S E P T E M B E R 2 0 1 8

kumenta je periodičen pregled stanja in identifikacija surovin, za katere zaradi geopolitičnih razlogov obstaja tveganje glede oskrbe in ki so obenem zelo pomembne za evropsko industrijo in verige vrednosti znotraj te industrije.

Ta dokument je tudi podlaga za aktualno stra-

EIT je kratica za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, ki je bil ustanovljen leta 2008 kot neodvisno telo Evropske unije. Njegova glavna naloga je spodbujanje sodelovanja med podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami (trikotnik znanja) ter s tem ustvarjanje ustreznega okolja za inovacijo in podjetništvo v Evropi. Inštitut ima trenutno aktivnih 6 skupnosti znanja in inovacij (KIC), ki se osredotočajo na aktualne družbene izzive: podnebje, digitalna tehnologija, zdravje, prehrana, inovativne energije in surovine. Skupnost za surovine je EIT RawMaterials, z ambiciozno misijo, spremeniti odvisnost od surovin v strateško moč Evrope. To naj bi dosegli s pospeševanjem konkurenčnosti in rastjo evropskega surovinskega sektorja, predvsem s pomočjo radikalnih inovacij in podjetništva. Najpomembnejša področja so: (a) raziskave in ocena potenciala evropskih surovin, (b) rudarjenje v zahtevnih okoljih in inovativni, trajnostni rudniki, (c) povečana snovna učinkovitost v mineralnih in metalurških procesih, (d) nadomeščanje kritičnih snovi v proizvodih ter njihova optimizacija, (e) recikliranje in optimizacija vrednostnih verig za boljše proizvode ter (f) načrtovanje proizvodov in storitev za krožno gospodarstvo.

[ 3 2018

]

P OM EM B EN DEL P ROJEKTA RIS- RECOVER JE »Z ERO WASTE« PR I ST OP

kih odpadkov Slovenska partnerja v konzorciju EIT RawMaterials sta Zavod za gradbeništvo Slovenije in Geološki zavod Slovenije. Za finančna sredstva lahko kandidirajo tudi inštitucije oz. podjetja, ki niso partnerji EIT RawMaterials in sicer tako, da se povežejo z enim od partnerjev.

Projekt RIS-RECOVER V nadaljevanju je na kratko predstavljen eden od uspešnih projektov, RIS-RECOVER, s polnim naslovim »Regionalna inovacijska shema za ekstrakcijo kritičnih surovin brez odlaganja odpadkov«. Gre za triletni projekt, ki se je začel v letošnjem letu. V projektu sodeluje šest partnerjev iz Slovenije, Republike Makedonije, Avstrije in Belgije. Koordinator je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), medtem, ko so partnerji Geološki zavod Slovenije (GeoZS), Gradbeni inštitut Makedonije (GIM), Univerza Goce Delčev Štip, Montanuniversität Leoben in Flemish Institute for Technological Research (VITO). Vrednost celotnega projekta, ki ga pretežno financira EIT RawMaterials, je okrog pol milijona evrov.

Projekt naslavlja dva splošna problema.

Prvi se nanaša na dejstvo, da je, kot posledica razvite rudarske in metalurške dejavnosti v

Slika 3: Rudarska deponija na področju rudnika Lojane, Republika Makedonija (foto: R. Šajn)

preteklosti, na področju Zahodnega Balkana ogromno rudarskih in metalurških deponij. Ker so bili izkoristki kovin v preteklosti razmeroma nizki, je v teh deponijah še veliko kovin, med njimi tudi tiste, ki so na listi že omenjenih kritičnih surovin. Po drugi strani te deponije predstavljajo trajen vir sproščanja kovin v okolje in posledično povzročajo hude ekološke probleme v lokalnem okolju. Drugi problem, ki ga naslavlja projekt, je splošna nerazvitost in zaostajanje držav Zahodnega Balkana, migracije (zlasti mladih izobražencev) ter nizka inovativ-

Slika 2: Metalurška deponija ostankov po predelavi kromove rude v Jegunovcih, Republika Makedonija (foto: R. Šajn)

nost in politična nestabilnost regije.

Tema projekta je identificirati stanje na izbranih rudarskih in metalurških deponijah (Pb, Zn, Cu, As, Cr, ...) v Republiki Makedoniji (slike 1, 2 in 3) in preveriti, kako se lahko tehnološko in cenovno učinkovito izločijo kovine, ki se nahajajo v teh deponijah, kakšna je njihova količina in kateri postopki so za to najbolj primerni. Pomemben del projekta je »zero waste« pristop, to pomeni, da material, ki ostane po ekstrakciji kovin, predstavlja surovino za aplikacije v gradbeništvu. Da bi bile predlagane rešitve realno izvedljive v praksi, je potrebno vzpostaviti mrežo in sodelovanje med deležniki vzdolž celotne vrednostne verige (od lastnikov rudnikov, predelovalcev, končnih uporabnikov surovin, ponudnikov opreme, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, pa tudi zakonodajalcev in laične javnosti). Tudi to je pomemben cilj projekta.

[

3 2018

]

SEPTEMBER 2016

57

m i n e r a l

-

r e v i j a

.

Evropska komisija, 2017. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o seznamu kritičnih surovin za EU za leto 2017. COM(2017) 490 final (13.

09. 2017), Bruselj. Dostopno na https:// eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=COM:2017:0490:FIN:SL:PDF (17.

09. 2018).

s i

Referenca

AMMANN VALJARSKA TEHNIKA , ... GARANCIJA ZA USPEH! KONTAKTI prodaja: Florjan Pančur, 041 656 660, florjan.pancur@kuhn.si servis in dobava rezervnih delov: Miha Jaklič, 041 348 444, miha.jaklic@kuhn.si vodja servisnega oddelka: Borut Zdolšek : 041 780 100, borut.zdolsek@kuhn.si

1-2_KUHN_AMMANN_MSLO_0115.indd 1

18.11.2015. 14:17:36