Berete revijo 5D | Junij 2021
KNJIŽNI KOTIČEK
1984 -
“KULTNI ANTIUTOPIČNI ROMAN 20. STOLETJA”
George Orwell (1903-1950), s pravim imenom Eric Arthur Blair, je bil angleški romanopisec, esejist, novinar in kritik. Njegova najpomembnejša dela so Na robu in na dnu v Parizu in Londonu, Poklon Kataloniji, Živalska farma in 1984. Roman 1984 je bil prvič izdan leta 1949 in opisuje namišljeni prihodnji svet, vendar ga mnogi označujejo kot preroško videnje totalitarizma. Svet, ki ga avtor opisuje v tej knjigi, je skrajno mrk in grozljiv, v marsičem pa je neverjetno zadel in dobesedno preroško napovedal prihodnje dogodke, med drugim denimo skoraj popolno ukinitev/izginitev zasebnosti v sodobni družbi in “Velikega brata”, ki nas podobno kot v Orwellovem romanu tudi v našem današnjem resničnem svetu nenehno opazuje in nadzira, kar je morda postalo še posebej očitno prav v zadnjem letu. Naravnost srhljiva je tudi podobnost med miselnimi zločini in Miselno policijo v romanu ter današnjo brezsramno cenzuro in diskreditiranjem vseh, ki razmišljajo drugače kot programirana večina. Piše: Sara Zupan, univ. dipl. literarna komparativistka Eno temeljnih opravil družbe v romanu 1984 je spreminjanje preteklosti, da ustreza sedanjosti. V romanu je Veliki brat nekakšna absolutna, vseprežemajoča figura, ki vlada in bdi nad vsem in vsemi, čeprav ga nikoli nihče ne vidi in ni prav gotovo, ali v resnici sploh obstaja. Svet v romanu je razdeljen na tri velike države, ki so med seboj zapletene v večno vojno: Evrazijo, Eastazijo in Oceanijo. Winston Smith, glavni protagonist romana, živi v Oceaniji, kjer vlada Partija, na njenem čelu pa je Veliki brat. Winstonova naloga je, da na Ministrstvu resnice, kjer dela, preteklost prilagaja sedanjosti. To je eno temeljnih gonil in opravil te družbe in vladajoče Partije: preteklost je treba nenehno spreminjati, jo prilagajati tako, da ustreza sedanjosti. Vsi dokumenti, ki so pričali o preteklosti, kot se je zares zgodila, morajo biti uničeni in izbrisani, in preteklost popravljena tako, da ustreza sedanjosti, v obeh pa ima vedno prav večno nezmotljiva Partija. Oceanija ima tudi svoj uradni
Kaj je Knjižni kotiček in čemu je namenjen? V rubriki Knjižni kotiček bomo predstavljali knjige, ki so pritegnile našo pozornost in se nam zdijo vredne branja. Kot vemo, nam lahko knjige marsikdaj povsem spremenijo življenje, ga tudi obrnejo na glavo, srečanje s pravo knjigo v pravem trenutku pa nam ga morda lahko celo reši. V Knjižnem kotičku se bomo posvečali knjigam
28
načine mišljenja. Po domovih ljudi in povsod drugje so nameščeni telekrani. Ti hkrati sprejemajo in oddajajo, preko njih pa so ljudje pod nenehnim nadzorom. Opazovana so vsa njihova dejanja, besede, opažena je vsaka kretnja, pogled, vzdihljaj, sumljiv izraz na obrazu. Naj-
Preteklost je treba nenehno spreminjati, jo prilagajati tako, da ustreza sedanjosti. hujši zločin je miselni zločin. Te vedno in povsod izsledi Miselna policija in prestopniki, ki so prepoznani za miselne zločince, preprosto izginejo. Ni jih več, izbrisani so z obličja zemlje, kot da niso nikoli živeli. Kljub vsesplošnemu nadzoru in pomanjkanju zasebnosti (s telekrani ni mogoče opazovati samo v temi), se Winston zateče v svoj notranji svet in začne pisati dnevnik. Tako se glavni junak spusti v skrajno nespametno in nevarno početje in se že vnaprej obsodi na propad ...
Opazimo lahko srhljivo podobnost med miselnimi zločini in Miselno policijo v romanu ter današnjo brezsramno cenzuro in diskreditiranjem vseh, ki razmišljajo drugače kot programirana večina.
jezik - Novorek, v katerem so napisane vse parole, in ki naj bi do leta 2050 spodrinil Starorek in onemogočil vse druge vseh vrst in žanrov: najsi bodo romani in drugo leposlovje, stvarna literatura, priročniki za osebno rast ali pa otroške pravljice, bistveno je, da imajo tisto “nekaj”, kar nagovarja globine naše notranjosti, razbija staro, utečeno in preživeto, ter nas sili k spremembam na bolje - v zasebnem življenju in širše. Prva knjiga, ki si jo bomo pogledali, je vrhunski roman 1984 angleškega pisatelja Georga Orwella.
A ne more si pomagati, ker se globoko v njem nabira vse hujši odpor zoper način življenja in delovanja, ki mu je podvržen, drugačnega pa sploh ne pozna. Nenehno mora paziti, da se kako ne izda. Dovolj je že drobna kretnja, trzljaj, hipen izraz nezadovoljstva, ki huškne čez obraz. Že to je dovolj, da te vzamejo na piko. Winston se pogosto sprašuje, ali je bilo življenje vedno takšno. Je bilo kdaj bolje? Drugega kot tega se ne spomni, razen včasih, ko ga za delček sekunde preplavijo medli, skoraj nerazpoznavni spomini na otroštvo. Globoko v sebi občuti vse večji stud do Velikega brata, Partije in načina življenja, kot ga je prisiljen živeti; življenja, v katerem vladajoča elita postopno vse bolj ukinja mišljenje in zavedanje. Partijske parole se glasijo: VOJNA JE MIR, SVOBODA JE SUŽENJSTVO, NEVEDNOST JE MOČ. V tem vse bolj mrtvem svetu uniformiranih človeških lutk se vseeno po nekem čudežu zgodi, da se Winston zaljubi. Pravzaprav se najprej dekle zagleda vanj. Ko mu to na skriven način sporoči, se začneta skrivaj sestajati. Pri tem uživata vse, česar ne bi smela, in za kratke trenutke živita tako, kot ljudje ne smejo več živeti - srečno. V svetu Partije in Velikega brata je namreč prepovedana tudi spolnost - razen kolikor je nujno potreb-
