20
Družina in Življenje
Foto: Unsplash
Vilma Siter, z možem Danijem skupaj vodita društvo DiŽ
Sveti Duh za vsakdanjo rabo Po nekaj letih sva končno obnovila vrt. Prejšnja leta nama to ni uspevalo ob najinih številnih potovanjih in odsotnostih od doma zaradi najinega poslanstva. Letos pa se je, kot pravi moj mož, v njem prebudil vrtnar. Zelo sem bila vesela tega, saj sem si tega že dolgo želela. Pa pravijo, da kdor čaka, dočaka.
O
bnove vrta se je moj mož lotil načrtno, natančno in kljub težkemu delu vztrajal iz dneva v dan. Niso ga ustavile utrujenost niti bolečine v telesu. Vedel je, kaj hoče in je to tudi izpeljal. In to ni bil kar kakršenkoli vrt. Njemu je všeč, da so stvari narejene lično in da zgledajo lepo. Tako je nastal lepo urejen vrt. Od takrat naprej se vanj vsako jutro odpravi on sam, velikokrat pa kar oba, in občudujeva, kako lepo vse raste in uspeva. Hvaležna sva za vsako kapljo
dežja, ki ga nebo dobrohotno nameni naši zemlji. Nisva pa računala na nekaj … O tem pa malo kasneje. Primerjave z delom na vrtu in delom na najinem odnosu so se ponudile same od sebe. Tako kot nama je korona čas omogočil, da sva lahko ostala doma in uredila vrt, tako je nama omogočil tudi to, da sva se lahko več posvetila drug drugemu. Čeprav sva bila tudi prej ves čas skupaj, sva sedaj doumela, da imava tudi midva še marsikaj za postoriti v najinem
odnosu. Opazila sva, da čisto vsak nov dan, pravzaprav vsaka situacija prinese izzive, v katerih se morava zavestno spopasti in se truditi za delo na najinem odnosu in to delo se ne konča niti po 41 letih zakona. Potreba po stalni čuječnosti Na vrtu sva sicer že prej opazila kar precej lukenj, vendar jim nisva posvečala pozornosti. Po nekaj tednih pa je izginila prva sadika sibirske borovnice, nato ena pa druga sadika solate.
