8
Naš pogovor
Družina in Življenje
Dr. Peter Millonig:
»Na začetku vsake pozitivne družbene preobrazbe je spreobrnjenje posameznika.«
Mi, ki domovino in slovenstvo žal prevečkrat jemljemo kot nekaj samo po sebi umevnega, si ne znamo predstavljati, kaj pomeni živeti v dvojezičnem okolju. Kaj je to pomenilo zate? Zame je bilo živeti v dvojezičnem okolju nekaj povsem običajnega – kot dihanje z obema pljučnima kriloma. Včasih se je zdelo, da je to celo nekakšen privilegij. Lahko smo prehajali iz enega jezikovnega sveta v drugega in bili doma v dveh kulturnih krogih. K temu je veliko prispevala moja mati, ki je bila po rodu Ljubljančanka. Ob koncu 2. svetovne vojne je kot učiteljica prišla na Koroško, kjer je spoznala mojega očeta, koroškega Slovenca, in se z njim poročila. Imela je velik čut za slovenski jezik. Čar slovenskega jezika, kulture in literature je znala približati meni in obema bratoma. Kako ste govorili na vasi, slovensko ali nemško?
Govorili smo oba jezika. Slovenščino smo uporabljali doma v družinskem krogu, v javnosti pa manj. V cerkvi so bile vedno dvojezične maše. Ste bili kot Slovenci kdaj šikanirani? Naša družine ne, ker se večina ljudi staršema kot učiteljema (oče je bil tudi ravnatelj) ni hotela zameriti. So se pa nekateri bali v javnosti govoriti slovensko. Letos mineva 100 let od koroškega plebiscita. Zdi se, kot da so bile nekatere stvari v zvezi z njim
namerno zamolčane. Kaj je za Slovence, ki ste ostali na Koroškem, pomenilo biti v državi, ki ni njihova domovina, in kako bi bilo, če bi takrat plebiscit določil drugače? To je zelo široka tema. O njej so napisane debele razprave in dizertacije. Veliko je razlogov, zakaj je plebiscit privedel do znanega rezultata. Ko danes gledamo iz časovne distance, lahko rečemo, da je izidu botrovalo več faktorjev. Eden je bil gotovo ta, da se je poskušala Avstrija po koncu 1. svetovne vojne pozicionirati kot demokratična republika, ki je monarhijo pustila za
Foto: osebni arhiv
V Družini in Življenju tvoje ime ni neznano, saj si februarja lani kot gost na Moškem zajtrku v Ljubljani nagovoril veliko število mož in fantov. Pa vendar, kdo je Peter Millonig? Kje in v kakšni družini si preživljal mladost? Prihajam iz učiteljske družine. Rodil sem se v Celovcu, otroška leta sem preživljal v Gorjah v Spodnji Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, obiskoval sem gimnazijo v Celovcu, nato pravno fakulteto na Dunaju, kasneje pa sem študiral še na Inštitutu za razvoj menedžmenta v Luzani v Švici. Poklicno sem vsa leta deloval v tujini, v dvanajstih državah, na dveh celinah.
