8
Naš pogovor
Družina in Življenje
Klemen in Urška Valjavec:
Če Bog dopusti nek konec, je ta lahko le dober Urška in Klemen Valjavec sta starša štirih otrok: Rožleta, ki je že pri Bogu, Ožbeja (10 let), Brine (7 let) in Lovrenca (3 leta). Trenutno živijo v Kranju, na Srednji Dobravi pri Kropi pa si gradijo hiško, obdano z naravo. za bodočega moža. Takrat sem si na list napisala, kakšne lastnosti bi moral imeti moj bodoči mož. Ko sem seznam prebrala, sem ugotovila, da svojega bodočega moža že poznam in da je to Klemen. Oba sta tudi skavta in sta bila več let aktivna skavtska voditelja. Kaj vama je dalo to obdobje, česa sta se naučila, kar vama pride prav pri vajinih poklicih in tudi v vlogi staršev? Urška: Vzgoja je danes težja, ker so naše vrednote drugačne, kot so
vrednote v družbi – življenje v veri, v stiku z naravo, v odgovornosti do tega sveta. Jaz sem pri skavtih pridobila skrb za drugega, sočutje, prevzemanje odgovornosti, iznajdljivost in sprejemanje drugačnosti. Morda zato malo manj kompliciram pri vzgoji in se manj vznemirjam, če otroci pri plezanju na drevesa strgajo kakšne hlače. Klemen: Jaz sem po naravi introvertiran in zame je bila vloga voditelja kot en osebnostni »stretching«. Navadil sem se dela z ljudmi in tudi dela pri projektih. Naučil sem se načrtovanja, logistike.
Foto: osebni arhiv
Urška in Klemen, večina naših bralcev vaju osebno ne pozna, pozna pa vajino zgodbo in so bili verjetno tudi med tistimi, ki smo več let molili za vajino družino. Zato bi vaju na začetku čisto preprosto vprašala, kako sta se spoznala ter začela skupno pot. Klemen: Spoznala sva se pri skavtih. Na prehodu iz srednje šole na fakulteto sem ugotovil, da nimam več nobenih pametnih prijateljev, bilo mi je dolgčas, zato sem se pridružil skavtom in tam spoznal Urško. Čez nekaj časa sva začela hoditi, vendar se je ta romanca čez eno leto končala. Pravi začetki najine poti so se pa začeli odvijati sedem let kasneje, ko me je Urška povabila na pijačo. Ta pijača se je sprevrgla v hrepeneče obujanje spominov in še preden sem ugotovil, da je iskra, ki še vedno tli v meni, zanetila že pravi požar, sem ugotovil, da sva sredi pravega zmenka. Pa ni ostalo samo pri tem, med vrsticami sem jo celo zasnubil. Rekel sem ji: »Jaz se grem to samo, če se bova poročila.« Star sem bil namreč že 29, Urška pa 24 let. Takrat mi je rekla: »Ja, seveda, kako pa drugače.« Bilo je veliko olajšanje, ko sem na samem začetku vedel, da gre zares. Urška: Ko sva prvič hodila, sem bila stara šele 15 let. Šla sva narazen in mami mi je takrat rekla: »Če sta si namenjena, bosta čez sedem let spet prišla skupaj.« Jaz sem med absolventom živela na Dunaju na akademiji za evangelizacijo, kjer nas je živelo skupaj 18 študentov devetih različnih narodnosti. V tistem letu sem se vsak dan priporočala sv. Antonu Padovanskemu
