dom
Quindicinale - anno XLVI n.14
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
31. julija 2011 - Euro 1,00
T
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
Naœi sejmi so povezava med viero an kulturo olietje je tisti liep cajt, ki ga zvestuo @akamo, zak' je posve@en velikim praznikam an sejmam, ki jih glih v telim cajtu moremo praznovati. Tuole je bluo posebno lieta nazaj, kadar so ljudjè hodili od adne doline do te druge, le par nogah. #e pogledamo kolendar, videmo, de so prazniki an sejmi modro arzlo¡eni takuo, de se na nadlegujejo med sabo, naj v Nediœki, naj v Re@anski dolini. Kjek narobe je nastalo zadnje lieta, zak' so organizatorji zgubili @ut duge zgodovine an medsebojnega spoœtovanja. Od A¡le do Matajura, od Barnasa do Marsina an #enavarha, od Dolenje Mierse do Gorenjega Tarbija an od Kosce do Topoluovega an Dreke, od luja do otuberja se pametno arzvijajo naœi sejmi. Na njih se zbere puno ljudì an se o¡ivljajo parjateljstva. Rodijo se tudi nova spoznanja an, par starim, so se nastavle tudi nove dru¡ine. Muore re@i, de tele zadnje lieta so se teli prazniki ku prerodili. Zavojo dvieh re@ì: nastali so pevski zbori, ki so dali novo muo@ naœim piesmam an parnesli navduœenje an veselje v naœe vasì; potlè se je rodilo novo zanimanje za naœo kulturo, ki je tardno povezana z naœo zemljo an z naœo viero. Tele dvie re@ì muorajo ostati tesnuo povezane, zak' v njih mi najdemo an uœafamo svojo duœo, miseu an modruost. Posebno kjer se po maœi ustavejo ljudjè, zak' se parprave tudi okusno kosilo an se potlè oglasita ramonika an bas, ljudjè za@nejo pieti an veselje dobi tudi navadni glas. Par kajœnim kraju, ku par Mariji Devici v Dreki, po zaslugi kulturnega druœtva »Kobilja glava«, se za Ro¡inco parpravijo s konferencami o preteklih stuoletjah. Tuole daje ljudem parlo¡nost, de vedo od kod so parœli an kam @ejo iti. Mi duhovniki, @etudi nas je ostalo malo, gledamo se udele¡iti vsi, @e le se more, telih sejmu, zak' je lepuò se usafati kupe an razveseliti naœe kristjane, ki so ohranili viero an upanje. Obuditi ljubezan do naœih vasi an jo œe buj zmo@nieti, je vsakdanja an ne samuo polietna skarb vsieh duhovikov, ki ¡ive v Bene@iji.
P
● Marino Qualizza BRALCEM/AI LETTORI
Prihodnja œtevilka Doma bo izœla 31. avgusta. Il prossimo numero del Dom uscirà il 31 agosto
ÆLI STA MIMO DVIE LIETI, ODKAR JE REGIJA POÆJALA KOMISARJE V BENEÅIJO IN KANALSKO DOLINO
)
(
Varnite gorske skupnosti v roke doma@ih ljudi
asalo je vi@ ku dvie lieti, odkar je de¡ela Furlanija-Julijska krajina poœjala komisarje, de bi komandierali Gorske skupnosti. Teli ljudje imajo v rokah vso oblast. Nieso politiki ampa tehniki. Nastala je velika œkoda, saj re@i na gredo, takuo ki je trieba. Saj niemajo povezave s teritorjam. Na poznajo stanja in problemu. Gaja se celuo, de dar¡e ustavljene sude, ki so namienjeni rasti dolin. Zatuo je ura in cajt, de se varne demokracija v gore in de Bene@ijo, Rezijo in Kanalsko dolino spet vzamejo v roke tisti administratorji, ki so jih na volitvah vebrali doma@i ljudje. »Muoramo lepuo premisliti, kaj narditi z Gorskimi supnostimi. Tajœne, ki so sada, na odgovarjajo vi@ potriebam ljudi, ki ¡ive v gorskem teritoriju,« je luja 2009 tardiu predsednik Furlanije-Julijske krajine, Renzo Tondo. Œkoda, de reforme nieso nardili. 1. di@emberja lani so bli s œindaki cielega gorskega teritorija sparjeli, de bi se namest gorskih skupnosti rodile Unije gorskih kamunu, ki naj bi imele kompetence dosedanjih gorskih skupnosti in œe druge, ki bi jih vzele kamunan. Naj bi bla adna unija za Nediœke doline, adna za Terske doline in adna za Kanalsko dolino in tudi Rezijo. Zmisniti se je pa trieba, de adno lieto odtuod je œest œindaku iz Nediœkih dolin, kupe s tistimi iz #edada, Prapotnega in Tauorjane vpraœalo, naj se kompetence, ki jih ima gorska skupnost, prenesejo na kamun #edad, s katerin bi napravili zdru¡enje. Nie podpisu samuo podbunieœki œindak Piergiorgio Domenis. #edajci bi komandierali vse in tudi nucali po svoji voji denar, ki je za gorski teritorij, se pravi za Bene@ijo. Par sre@i, de na de¡eli jih nieso posluœali. Vseglih reforma nie œla naprej. V regionalnim svietu jo je vstavu kreg med Ljudstvam sboboœ@in (Pdl) in Severno ligo (Ln). Tela zadnja @è, de Gorske skupnosti zaprejo in se njih kompetence prenesejo na Provinco. Takuo, de bi Vidan popunama komandieru naœ teritorij. Te¡kuo je napoviedati, @e in kada bojo sparjeli reformo. Pa se s komisarji na more naprej. Zatuo je potriebno, de Gorske skupnosti hitro spet vzamejo v roke tisti politiki, ki so jih vebrali doma@i ljudje.
P
● Ezio Gosgnach beri na 5. strani
IN VALCANALE vogliono la scuola trilingue obbligatoria per tutti, dall’asilo alla maturità
San Pietro impari la lezione di Tarvisio e scuole sono chiuse, ma il mondo della scuola dalle nostre parti è in ebollizione come non mai. A dargli uno scossone decisamente positivo sono le notizie giunte dalla Val Canale. Le amministrazioni comunali di Malborghetto-Valbruna (maggioranza di centrosinistra) e Tarvisio (maggioranza di centrodestra) hanno, infatti, chiesto l'insegnamento trilingue italiano-sloveno-tedesco in tutte le classi dell'istituto omnicomprensivo «Bachmann». Ad esso fanno capo tutte le scuole sul territorio dei due comuni, dall'asilo alle superiori. Questo significa che tutti gli allievi non avranno alternativa e dovranno obbligatoriamente imparare le tre lingue. In forma paritaria, dato che tutte le materie saranno impartite in tutte e tre. La rivoluzione non crea alcun problema, anzi. Secondo il sindaco di Tarvisio, Renato Carlantoni, – e sicuramente la pensa allo stesso modo il collega di Malborghetto, Alessandro
L
Oman – in Valcanale si parlano tutte e tre le lingue ed è giusto che i giovani arrivino alla maturità con la padronanza di italiano, sloveno e tedesco. Ciò darà loro maggiori opportunità di farsi largo nella vita in un'area di confine. Dello stesso avviso sono i genitori degli alunni e gli stessi ragazzi. Si dà il caso che Carlantoni sia uno dei pezzi grossi del Pdl provinciale e che il gran promotore e regista politico dell'operazione scuola trilingue in Val Canale sia Franco Baritussio, vicepresidente del gruppo del partito di Berlusconi in Consiglio regionale. Le loro posizioni non sono eclatanti, in quanto rappresentano la normalità del pensiero moderno in materia di istruzione. Tuttavia, di fronte a esse, l'azione politica della maggioranza di centrodestra al Comune di San Pietro al Natisone e dei suoi mentori cividalesi nei confronti della locale scuola bilingue appare ancor più in tutta la sua sconfortante piccineria, arretratezza e inadeguatezza.
A questo punto, sarebbe oltremodo utile che il sindaco del capoluogo delle Valli, Tiziano Manzini, il capogruppo della sua maggioranza, Nicola Sturam, e tutti i consiglieri comunali, che temono la «promiscuità» tra i ragazzi che studiano in italiano e sloveno con quelli che lo fanno solo in italiano, andassero a lezione dal loro compagni di partito Carlantoni e Baritussio. Ne ricaverebbero di certo un'apertura mentale maggiormente degna dell'Europa e dei tempi attuali. Per fortuna anche nella Slavia c'è già chi non vuole perdere il passo con la storia. Lo dimostra la richiesta di scuole bilingui a Vedronza e Taipana, nonché la volontà di aprire a Pulfero un asilo bilingue su iniziativa dell'amministrazione comunale e dell'Istituto per l'istruzione slovena. Grazie a Dio, l'ottusità culturale non è di casa ovunque.
● R. D.
V TELI ÆTEVILKI PODBUNIESAC V æuolskim hramu œelijo odprieti dvojeziåne jasli • stran 7 MATAJUR IN DREKA Parpravli lepe sejme za sv. Louronac in Roœinco • strani 8-9 ÅERNJEJA IN KARNICA Lepa poletna praznovanja oœivela domaåe vasi • stran 10 REZIJA »Ta rozajanski strok« bo spet protagonist Æmarme miæe • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 26. julija ob 14. uri