Trajnost: kdo in zakaj naj bi vam verjel?

»Trajnost je kot najstniški seks. Četudi vsi pravijo, da to počnejo, jih dejansko zelo malo – in še tisti slabo.« Tako je odnos do trajnosti opisal ameriški avtor in strokovnjak za klimatske spremembe Joe Romm. Kaj pri trajnosti v resnici šteje? Bistvo je preobrazba, razkrivajo strokovnjaki in izkušnje podjetij, ki se na pot trajnosti niso podala zaradi marketinga, temveč odgovornosti.

mag. Edita Krajnović

»Ko sem nekajkrat zapored prejela e-pošto našega pomembnega avstrijskega kupca Jenbacher, sem sprva mislila, da mi v priponkah pošilja promocijsko gradivo. Šele čez čas sem ugotovila, da me resno nagovarja. Hoteli so, da se kot dobavitelj preverim v izpolnjevanju trajnostnih oziroma ESG načel,« začetek zgodbe EcoVadis certificiranja opisuje Petra Blaj, direktorica družinskega podjetja Anton Blaj. Maja letos je podjetje prejelo visoko priznanje: zlato nagrado EcoVadis na področju trajnosti.

Sprva v podjetju tudi ocenjevanja niso vzeli povsem resno. A so na poti ugotovili, da gre za resno certificiranje in se odzvali bolj poglobljeno. EcoVadis je namreč svetovno znan ponudnik ocenjevanja trajnostnega delovanja podjetij. »Ocenjevalci so se čudili hitrosti in vsebini naših odgovorov. Seveda nam ne eno ne drugo ni bilo težko: to, po čemer so nas spraševali, smo že imeli vpeljano v sistem delovanja.« Podjetje Blaj je bilo že leta 2016 izbrano med devet pionirskih podjetij v nacionalni pilotni program Razvoj trajnostni poslovnih strategij in poslovnih modelov pod okriljem SPIRIT Slovenija. »Program je bil pomemben vzvod za naše podjetje, da ne le okrepi zavest o trajnosti, ampak nas dejansko preoblikuje, da vključimo vprašanja trajnosti v našo strategijo, načrtovanje, kulturo in vsakodnevna dejanja,« vrednost povezovanja z nosilci znanja trajnostnih strategij pojasnjuje direktorica.

Priložnosti za prihodnost vidijo v razvoju novih rešitev, ki bodo prispevale h gospodarskemu delu trajnostne vrednostne verige ter spodbudile okolju, lokalni skupnosti in delovnim mestom prijazen napredek skozi celotno verigo vrednosti. »Kar smo se naučili iz sodelovanja

z Jenbacherjem pri pridobivanju EcoVadis priznanja, je potencial za razširitev Blajevega trajnostnega poslanstva v smeri dobaviteljev. Jenbacher vidimo kot vzornika in čutimo odgovornost, da smo eden od gonil njihove obljube, da bo zagotovil inovativno tehnologijo, ki jo poganjajo dekarbonizacija, decentralizacija in digitalizacija – na poti v bolj zeleno prihodnost.«

Bistvo sta proces in globoka sprememba

»Glede na to kako se že vsak spozna na trajnost, bi lahko o njej predaval tudi moj 13-letni sin,« je o zlorabi pojma in pravega pomena trajnosti svoje predavanje na oktobrski B2B konferenci 2022 kritično začela Alenka Hren. Na agenciji SPIRIT Slovenija že od leta 2015 vodi program trajnostne strateške transformacije podjetij – skozenj je šlo že 70 slovenskih podjetij. »Bistveno je to, da se podjetje zaveda in sprejme, da je transformacija poglobljen in lahko tudi boleč proces, ki pa je nujen. Zaupati v proces je ključnega pomena! Leta 2015 smo začeli pilotni program z devetimi podjetji, ki niso razmišljala o trajnosti tako, kot se to sedaj moderno uporablja vsepovsod. Ta podjetja so želela le globoke spremembe v pravo smer, v skladu z njihovimi vrednotami, in želela so neposredno nasloviti vsa ´skrita tveganja´ svojega poslovanja. Zavedali so se, da se jih morajo začeti lotevati drugače v odnosu do okolja, ljudi in skupnosti in hkrati govoriti tudi v finančnem jeziku ter dosegati poslovne rezultate.«

Hren poudarja, da je trajnostna transformacija samo vmesna postaja: »S trajnostnimi pristopi trenutno samo znižujemo obstoječe negativne vplive. Priti je treba do tja, ko bomo razmišljali in delovali regenerativno. Tega praviloma še ne razumemo oz. še nismo ponotranjili. Regenerativno delovanje pomeni, da oživljaš oz. gradiš boljšo vrednost. Npr. vemo, da je prst opustošena. Način regeneracije pomeni lahko, da se zemlja obdeluje zgolj na način, ki naravno spodbudi razvoj potrebnih mikroorganizmov, mineralov, da bo hrana lahko rasla čim bolj organsko, brez dodatno potrebnih škodljivih tehnologij oz. kemijskih sestavin.«

Trajnostna transformacija je samo vmesna postaja. S trajnostnimi pristopi, pravi Alenka Hren, trenutno samo znižujemo obstoječe negativne vplive. Priti je treba do tja, ko bomo razmišljali in delovali regenerativno. Tega praviloma še ne razumemo oz. še nismo ponotranjili.

FOTO: SHUTTERSTOCK

Transformacijo ponazori s simboliko preobrazbe metulja. Faza bube je ena od najbolj pomembnih oz. je prelomna faza preobrazbe, kjer se razvije dodatna zaščita in se tako proces ojača ter začne spreminjati v čisto drugo podobo, tj. metulja. Zato je transformacija proces, ki ga vodstvo, lastniki in podjetje ne smejo podcenjevati. Vključuje tudi sprehod skozi ´dolino solz´, pojasnjuje Hren: »Direktorji včasih težko razumejo, da bodo to težki, boleči, globoki procesi, ki pa so nujni. Direktor pogosto želi rezultat, rezultat, rezultat. A ne gre čez noč, prav to je bistvo procesa. Zelo pomembno je, da delaš transformativne korake v skladu s svojimi lastnimi zmožnostmi in se ne primerjaš z drugimi. To je managerjem kar težko ponotranjiti.« Trajnost zahteva globoko in celovito spremembo vseh, praviloma pa najprej vodstva in tudi lastnikov. Med uspešnimi slovenskimi primeri trajnostne preobrazbe, ki jih Hren stresa iz rokava, je tudi podjetje, kjer se je vodstvo zavestno odločilo, da svoj trg kljub finančno izjemnemu potencialu geografsko omejijo: »Svoj trg so zavestno zamejili na bližnje regije, ker je bilo drugače prenaporno za zaposlene, ki so delali na terenu.«

Trajnostna je lahko tudi blagovna znamka

Medi pionirji trajnostnega delovanja je tudi Atlantic Grupa. Trajnostno poročilo, narejeno po GRI standardih, izdelujejo že od leta 2013. Kot pojasnjuje Miloš Seražin iz vodstva SIQ, slovenskega instituta za kakovost in meroslovje, mednarodni standardi GRI (Global Reporting Initiative) predstavljajo v svetu najbolj razširjen model trajnostnega poročanja. Argeta se je prva odločila, da s samostojnim trajnostnim poročilom leta 2021 preveri, kje je na polju trajnostnega razvoja in upra-

vljanja blagovne znamke, ter si zastavi cilje za prihodnost. Letos so v Atlantic Grupi naredili korak naprej: samostojno trajnostno poročanje na ravni blagovne znamke je v letu 2022 uvedla tudi njihova blagovna znamka Donat z več kot 110-letno tradicijo.

»Donat kot blagovna znamka mednarodnih razsežnosti si aktivno prizadeva za doseganje trajnostnih ciljev OZN do leta 2030 in mednarodnih zavez za dekarbonizacijo s pomočjo krožnega gospodarstva. Prevzemamo trajnostno odgovornost za celoten življenjski cikel naših izdelkov, za katero smo izdelali LCA (Life Cycle Assessment) analizo za vsa pakiranja Donat. Naša prizadevanja za trajnostno poslovanje širimo tudi na naše dobavitelje, obenem pa posebno skrb namenjamo ravnanju z odpadno embalažo. Donat je unikaten naravni izdelek in se zaveda svoje odgovornosti do narave, zato skrbno varujemo vodni vir,« je ob objavi prvega trajnostnega poročila blagovne znamke Donat povedala Darja Teržan, izvršna direktorica poslovnega področja Donat v Atlantic Grupi.

Trajnostni poslovni indeks kot orodje

S tematiko trajnostnega razvoja se že dlje časa poglobljeno ukvarjajo tudi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. »V raziskovalni skupini, ki je razvila t. i. Trajnostni poslovni indeks (TPI), sodeluje kar 25 doktorjev znanosti. Namen je, da raziskovalni projekt povežemo s potrebami gospodarstva in izsledke ponudimo podjetjem, kar bi bila zanje lahko povratna informacija o tem, kako dobra so na področju trajnosti,« pojasnjuje vodja raziskovalne skupine dr. Vesna Žabkar.

Metodologija raziskave, ki v Sloveniji letos poteka drugič, celovito meri trajnost v podjetjih: slednja izpolnijo kom-

pleksen vprašalnik, ki na trajnost gleda z okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika, podatke pa potem preverijo tudi s pomočjo javno dostopnih virov o finančnem poslovanju podjetij, z medijskimi objavami in mnenji potrošnikov. V razvoj metodologije je vključeno tudi slovensko podjetje Kliping. Raziskovalec dr. Tomaž Čater razkriva, da del navdiha za TPI izvira iz Dow Jones Sustainability Indeksa, ki trajnost meri na globalni ravni in vključuje predvsem velike, globalno prisotne multinacionalke.

Kaj so bili najbolj presenetljivi izsledki raziskave? Dr. Žabkar izpostavi to, da so za trajnostno ravnanje bolj odločilni moralni kot instrumentalni motivi: »Podjetja, ki so na tem področju aktivna, torej to počnejo iz odgovornosti, ne pa predvsem zaradi poslovnih ali celo oportunističnih razlogov: denimo večje finančne ali tržne uspešnosti.« Dr. Čater dodaja še eno presenetljivo ugotovitev: da stopnja trajnostne naravnanosti ni odvisna izključno od finančnih zmožnosti podjetja. Izkazalo se je, da so podjetja lahko zelo učinkovita, denimo, tudi na področju razvoja dobrih praks sodelovanja z lokalno skupnostjo. »Marsikatero podjetje lahko že s pomočjo natančne razčlenitve vprašalnika ugotovi, da izvaja več trajnostnih praks, kot so predvidevali, saj na trajnost niso gledali tako celovito, kot to počnemo s pomočjo TPI,« dodaja dr. Čater. T

T. i. faza bube je prelomna faza preobrazbe, kjer se razvije dodatna zaščita in se tako proces ojača ter začne spreminjati v čisto drugo podobo – metulja. Zato je transformacija proces, ki ga vodstvo, lastniki in podjetje ne smejo podcenjevati.

Mag. Edita Krajnović je direktorica družbe Mediade in članica trajnostne skupine v Združenju Manager.