9 minute read
V Domelu več kot 5 prihodkov namenijo razvoju
from MQ 51
Dvoličnost pri vpeljevanju zelenega prehoda in trajnostnega poslovanja, pomanjkanje polprevodnikov na globalnem trgu, popolno zaprtje velikih mest in pristanišč na Kitajskem, vojna v Ukrajini in nerazumno visoke podražitve surovin, materialov ter energentov – vse to zaznamuje letošnje poslovanje evropskih družb. Tudi podjetja Domel, kjer naročila za sesalne enote upadajo, za energijsko varčne EC motorje za električne avtomobile, vrtno opremo in prezračevanje pa hitro rastejo.
Vlasta Tifengraber
Advertisement
»Ključne strateške surovine in komponente zelenega prehoda, kot so magneti redkih zemelj, baterijske celice in sončne celice, danes v veliki meri proizvajajo na Kitajskem. Z nastajajočo energetsko krizo bomo očitno iz te države uvažali še jeklo, aluminij in druge osnovne materiale, in sicer zaradi slabših tehnologij z veliko večjim ogljičnim odtisom, kot če bi jih proizvedli v Evropi. Pod pretvezo zelenega prehoda bomo vse omenjeno prikazali kot trajnostno rešitev, saj bomo z zavezami ESG od podjetij v EU zahtevali najvišje standarde,« je dvoličnost pri vpeljevanju zelenega prehoda in trajnostnega poslovanja razložil Matjaž Čemažar, predsednik uprave podjetja Domel, ki dodaja, da morajo biti rešitve celostne in zajemati celotno dobaviteljsko verigo, kjer sam vidi tudi največji izziv. V Domelu sicer trajnost in okoljsko ozaveščenost udejanjajo predvsem z inovativnimi rešitvami produktov, ki so energijsko in snovno učinkovitejši od konkurenčnih. »Izračunali smo, da naši EC motorji za prezračevanje vsako leto prihranijo več električne
energije, kot jo lahko proizvede srednje velika hidroelektrarna na Savi, in sicer več kot 300 GWh, kar je 78.000 ton prihranka CO2. V preteklih desetih letih smo bili s to družino visoko učinkovitih elektromotorjev najbolj prepričljivi prav v Skandinaviji, kjer je trajnost in okoljska ozaveščenost bistveno višja kot drugje po Evropi in svetu,« je pojasnil Čemažar.
Od malih gospodinjskih aparatov do velikih imen v avtomobilski industriji
Naročila za sesalne enote upadajo, za varčne EC motorje za električne avtomobile pa rastejo. Zato je Domel pred mesecem dni v skorajda povsem avtomatiziranem in robotiziranem obratu na lokaciji Rateče za četrtino povečal zmogljivosti proizvodnje električnih motorjev za vodno črpalko, ki jo vgrajujejo v Daimlerjevo platformo električnih vozil EQ. Vodilni evropski proizvajalec elektromotorjev za sesalnike je tudi svetla izjema med velikimi slovenskimi podjetji, saj deluje v misleči fazi razvoja, kjer stavijo na inovativnost. »Napredni koncepti elektromotorjev z zmogljivimi baterijami nadomeščajo motorje z notranjim izgorevanjem ne samo v avtomobilski industriji, ampak tudi na področju vrtne opreme in ročnih orodij. S projektom električnega motorja za vo-
dne črpalke vstopamo v zelo pomemben segment električnih vozil, saj je hlajenje baterije, močnostnih kontrolerjev in pogonskega motorja ključnega pomena za zanesljivo in učinkovito obratovanje vozila,« je prepričan Čemažar. Dodaja, da se v podjetju prehod v mislečo organizacijo odvija zvezno in postopno, po področjih in programih pa z različno intenziteto ter hitrostjo.
Inovativnost in inoviranje se splačata
Ustvarjalnost je ena njihovih vrednot, saj so odprtost za inovacije in izboljšave procesov nedvoumno nujni pogoji za dvig dodane vrednosti. »Prav tako spreminjamo proces razvoja novih izdelkov v smeri odprtega inoviranja z aktivnim vključevanjem vseh v verigi, torej vključujemo institucije znanja, študente, inovatorje, razvojne dobavitelje in strateške kupce,« pravi Čemažar, ki je v Domelu, katerega prvi mož je od leta 2018, ves čas v različnih vlogah vključen v proces razvoja novih izdelkov, v začetku kot projektant elektromotorjev. Njego-
Zlato GZS priznanje
Zlato nagrado za inovativnost so podelili za modularen koncept EC motorja za profesionalne sesalnike, ki temelji na novi, v Domelu razviti tehnologiji laserskega balansiranja rotirajočih mas. Spoj ohišja z laserskim varjenjem plastičnih mas je zaradi zahtevnih toleranc tehnološka inovacija, ki omogoča velikoserijsko sestavo motorja brez dodatnih elementov. Izdelek, ki vstopa na trg baterijskih sesalnikov v tržni niši profesionalnih sesalnikov, zaznamuje modularnost in robustnost. V Domelu so izračunali, da njihovi EC motorji za prezračevanje vsako leto prihranijo več električne energije, kot jo lahko proizvede srednje velika hidroelektrarna na Savi, in sicer več kot 300 GWh, kar je 78.000 ton prihranka CO2.
va predhodnica, nekdanja predsednica uprave Jožica Rejec, pa je zanj dejala, da je kompetenten, samoiniciativen ter povezovalec z veliko širino. Od leta 2007 je bil kot direktor razvoja in raziskav odgovoren tudi za strateške usmeritve in razvoj produktne platforme. In prav za razvoj, raziskave in napredne tehnologije v podjetju namenjajo več kot 5 % od prihodkov, kar je ključno za nadaljnji razvoj podjetja.
Trenutno so najbolj pomembni razvojni projekti, ki so v fazi vpeljave v serijsko proizvodnjo, saj je od njihovega uspeha najbolj odvisen nadaljnji razvoj podjetja. V letu 2021 so dosegli okoli 51.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. »Dodano vrednost smo prepoznali kot naš ključni strateški cilj, ki je 60.000 evrov do leta 2025. Dosegli ga bomo s prenovo produktne platforme in predvsem z dvigom produktivnosti. Trenutno imamo zelo diverzificiran produktni portfelj, tako z vidika različnosti trgov kakor tudi z vidika dodane vrednosti. Seveda smo ponosni na izdelke, kjer imamo dodano vrednost 80.000 evrov in več na zaposlenega, zavedamo pa se izzivov s programi, kjer zaradi slabše konkurenčnosti na trgu, starejšega designa, nižje
avtomatizacije in slabše produktivnosti ne dosegamo povprečnih vrednosti,« opisuje Čemažar poslovanje Domela, ustanovljenega že leta 1946 in našega največjega podjetja v lastništvu zaposlenih. Od 1.400 zaposlenih je več kot 320 aktivnih delničarjev, ki imajo v lasti 47 % kapitala, se pa delež, kot pravi Čemažar z leti znižuje, saj zaposleni z upokojevanjem delnice ohranjajo kot naložbo za tretje življenjsko obdobje. V podjetju so v zadnjem času z instrumentom odkupa lastnih delnic z izključnim namenom, da jih ponudijo v odkup zaposlenim, uspeli vključiti več mladih ključnih zaposlenih v lastniško strukturo. Tako ohranjajo osnovno idejo ustanoviteljev Domel Holdinga, da podjetje ostane v lasti zaposlenih, za katere sam meni, da so srebrnina podjetja. »Žal nam bo predlagana sprememba Zakona o dohodnini v primeru sprejetja spet
onemogočila ta proces, zato se s kompromisnimi rešitvami obračamo na različna ministrstva, predvsem pa na Ministrstvo za finance kot predlagatelja, saj vlada načelno zagovarja lastništvo zaposlenih in je nerazumljivo in nekonsistentno, da nismo upoštevani in uslišani,« dodaja Čemažar.
FOTO: DAVID JELOVČAN
Dodano vrednost so v družbi prepoznali kot ključni strateški cilj, ki je 60.000 evrov do leta 2025. Po besedah predsednika uprave ga bodo dosegli s prenovo produktne platforme in predvsem z dvigom produktivnosti.
Zaradi pretrganih verig več varnostnih zalog
Pomanjkanje polprevodnikov na globalnem trgu, zaprtje velikih mest in pristanišč na Kitajskem, vojna v Ukrajini in nerazumno visoke podražitve surovin, materialov in energentov se odraža tudi na poslovanju Domela. Velike napore so zato letos vložili v zagotavljanje materialov in pravočasne dobave. Zaradi pretrganih dobavnih verig namreč potrebujejo tudi več varnostnih zalog materialov, predvsem tistih, ki prihajajo iz Kitajske. »Letos bomo ustvarili rekordnih 210 milijonov evrov prihodkov, načrtovali smo jih sicer 220 milijonov. 15-odstotna rast prihodkov glede na leto 2021 je rezultat novih projektov, pa tudi vpliva inflacije. Dvige cen materialov smo v veliki meri uspeli prenesti v prodajne cene, žal pa ne v popolnosti in predvsem s časovnim zamikom, kar se nam pozna pri slabšem poslovnem izidu. Ta bo manjši od načrtovanih 12 milijonov evrov, kljub realizirani večji prodajni realizaciji,« pojasnjuje Čemažar. Energetska kriza torej poleg skrbi prinaša tudi nove priložnosti podjetju Domel, saj so EC električni motorji vsaj za 5 % varčnejši od klasičnih in imajo daljšo življenjsko dobo. T
Vlasta Tifengraber je novinarka, zunanja sodelavka družbe Mediade.
FOTO: MANKICA KRANJEC
Preproste stvari
Alma Čaušević Klemenčič,
izvršna direktorica in prokuristka Beletrine ter finalistka za priznanje Mladi/-a manager/-ka 2021
Nedavno sem bila na predavanju Reinholda Messnerja v Cankarjevem domu. Messner je velik alpinist, večni pustolovec in iskren pripovedovalec, ki se sočloveku ne razodene le z besedami, temveč zmore vanje vtkati čutenja in čustva. Ko je predaval o svojih podvigih, pogledih na svet in alpinizem, o volji, strahu, zavedanju in prestopanju osebnih mej, smo prisotni v dvorani dihali z njim. Za kratek čas smo se preselili drugam, občutili smo mraz, bolečino, jekleno voljo in dojeli, da je življenje polno šele takrat, ko se borimo za to,
da bi lahko v sebi vsaj za trenutek začutili popolni mir. Ko sem po dogodku premišljevala o tem, kaj me je najbolj prevzelo, sem prišla do zaključka, da je bila to preprostost izpovedi, s katero sem bila nagovorjena.
Veliko tistega, kar je povedal Reinhold Messner, je podobno temu, o čemer voditeljice, voditelji premišljujemo in živimo. Nenehno se soočamo z novimi izzivi, vselej intenzivnejšimi dražljaji, z neznanimi pokrajinami in še neosvojenimi vrhovi. In čeprav se zavedamo, da nas na poti lahko čaka mnogo nevarnosti in pasti, se vedno znova podajamo v neznano in iščemo vedno nove cilje. Hodimo naprej vedoč, da se lahko vsak trenutek spotaknemo ali izgubimo. Ko dosežemo prvi cilj, že vidimo drugega. Ko izziv premagamo, si želimo novega. Kot pravi Messner: »Dolgočasno je imeti vse. V to sem prepričan. Ko imaš enkrat znanje, veščine, lastnino, ali ko dosežeš nekaj – na primer se povzpneš na Everest – postane vse to neznatno, zanemarljivo«.
Že dobro desetletje sem v vlogi voditeljice. Delala sem z raznolikimi kolektivi, zadnjih nekaj let pa delam v hitro rasto-
čem kolektivu na področju založništva. Velikokrat se počutim, kot da sem na sredini vozlišča, kjer se srečujem s sodelavkami in sodelavci, ki jih zanimajo in odlikujejo precej različne stvari: tu so leta izkušenj, zreli ponos in mladostniška naivnost. Različne zgodbe, ki jih je potrebno usmeriti v skupno smer.
Z leti sem spoznala, da to najlažje naredim tako, da si vzamem tisto, česar je ponavadi najmanj – čas; za pogovor, za izmenjavo mnenj, za neobremenjeno iskrenost. Da delim svoje zgodbe, izzive in strahove. Da se odkrijem, povem, kaj sem v življenju doživela in kaj me motivira. Verjamem, da izmenjava doživetij, sprejemanje mnenj in deljenje zamisli ključno pripomorejo k temu, da se vsi dobro počutimo in zmoremo uspešno delovati v kolektivu. Prispevajo pa tudi k temu, da v kolektivu vsak najde svoje mesto in se razvija, tako na kreativni ravni kot tudi na ravni medsebojnih odnosov.
Šteje torej pustolovščina sama, tisto, kar v njej znamo in zmoremo videti, doživeti in predvsem deliti. Šteje torej to, da v tej pustolovščini nismo sami, temveč da vanjo zmoremo vključiti tudi druge.
Deliti svoje zgodbe z drugimi se lahko komu zdi nepomembno, saj sta razvoj in rast odvisna predvsem od trdne strukture, izčiščenih in učinkovitih procesov ter kompetentnih posameznic in posameznikov. Znanje in veščine so seveda dobrodošli, celo nujni, a žal niso dovolj za to, da bi lahko določeno pot uvideli kot pustolovščino, kot zgodbo, ki bi jo želeli deliti z drugimi. Niso dovolj za to, da bi si drznili dopustiti, da nas doživeto spremeni, nas postavi v nov svet, kjer so pravi izzivi in nove pustolovščine sploh možne. T
»Najbolj me zanima, kaj se zgodi v človeku, ki se sreča z goro. Ko se povzpneš na goro, se vrneš kot drugačen človek. S tem ko se povzpenjamo na goro, ne spreminjamo gore, spremenimo sebe.« (R. Messner)