Tatjana Kolenc ambasadorka mentorstva

TATJANA KOLENC

Vrednost znanja je v delitvi znanj

Tatjana Kolenc ima za seboj dolgoletne izkušnje v izvršilnih in vodstvenih vlogah v gospodarstvu. Danes je predvsem ambasadorka mentorstva in vseživljenjskega učenja, razvijalka mentorske kulture ter avtorica knjig in člankov s tega področja. Verjame v moč povezovanja in sodelovanja, kar s strastjo prenaša na druge.

Kaj je bil povod, da ste se odločili za mentorstvo vseživljenjskega učenja? Znanje je vrednota, ki nas vedno pripelje tja, kamor si želimo. Pod pogojem, da ga nenehno obnavljamo in nadgrajujemo. Da obstoječa znanja postavljamo v novo perspektivo in jih skupaj z novimi čimprej preizkusimo v praksi ter prenašamo na druge. Znanje je namreč dobrina, ki pravo vrednost pridobi šele, ko ga delimo z drugimi, ob čemer se tudi sami največ naučimo. In tu se srečata mentorstvo in vseživljenjsko učenje, saj je mentorstvo ena najučinkovitejših metod vzajemnega učenja ter izmenjave znanj in izkušenj.

Kakšni so rezultati mentorstva? Ste že zaznali pozitivne spremembe? Ob zavzetih mentorirancih vsako srečanje pomeni korak naprej. Ozavestili smo, da smisel vseživljenjskega učenja ni v zbiranju potrdil o udeležbi, licenc in certifikatov, temveč v osveževanju in nadgradnji želenih znanj ter ohranjanju radovednosti kot najboljše notranje motivacije po stalnem učenju. Skupaj iščemo načine, kako v poplavi različnih vsebin izbrati tisto, kar nas zares zanima in v čemer želimo biti najboljši. Kako dati prednost izkustvenemu učenju vedoč, da se največ naučimo v interakciji z drugimi in ob preizkušanju naučenega, brez strahu pred delanjem napak.

Na kateri dosežek pod vašim mentorstvom ste najbolj ponosni in zakaj? Najbolj sem ponosna na odnose, ki smo jih v mentorskih procesih razvili, na cilje, ki smo jih uresničili, na priložnosti, ki smo jih skupaj odkrili ali ustvarili, in na vse, kar smo se skupaj novega naučili. Pa tudi na to, da se mentoriranci povezujejo med seboj v skupnem ustvarjanju, da se uveljavljajo v mreži, ki smo jo skupaj gradili, in predvsem na to, da tudi sami prevzemajo vloge mentorjev.

Zakaj morajo vodje vlagati v znanje in razvoj sebe in zaposlenih? Danes ni več pomembno samo to, koliko posameznik zna, temveč predvsem to, ali se je pripravljen še naprej učiti. Vodje morajo biti zgled tudi na tem področju in se vsak dan učiti, tudi od svojih sodelavcev. S tem jim izkazujejo priznanje, jih spodbujajo k stalnemu izpopolnjevanju in rasti ter medsebojni izmenjavi znanj. To je najboljša pot do vključujoče družbe avtentičnih in opolnomočenih posameznikov in s tem do trajnostne prihodnosti. T

FOTO: URŠKA KOŠIR