Dvojni korak Kako ga storiti?

Razmišljanje, da je digitalizacija končni cilj preobrazbe podjetij in družbe, je zmotno. Digitalizacijo namreč uporabljamo z namenom doseganja nekega višjega cilja. Trenutne razmere v svetu so nas kot družbo na splošno in kot oblikovalce politik prisilile k resnemu razmisleku o tem, kako zmanjšati negativen vpliv človeške dejavnosti na okolje, v katerem živi, hkrati pa zaradi vedno višjega števila prebivalstva doseči čim višjo produktivnost, ki nam omogoča lagodno življenje.

Katja Mohar Bastar

Digitalizacija in digitalna preobrazba sta med podjetji vse bolj uveljavljeni poti razvoja, saj ponujata optimizacijo poslovanja in nove priložnosti skozi digitalne poslovne modele in s tem neposredne

prihranke na stroških, hkrati pa možnosti novih trgov in zaslužkov. Zato sta se osveščenost in zavedanje podjetij o pomenu in koristih digitalne preobrazbe v zadnjem času močno povečala. V Digitalnem inovacijskem stičišču (DIH) Slovenije smo v zadnjih treh letih, odkar opravljamo naloge ozaveščanja, pomoči in podpore malim in srednjim podjetjem (MSP) pri digitalizaciji, ugotovili, da je

bilo potrebnega veliko napora, da smo podjetja prepričali v (subvencionirane) storitve, predvsem v različne oblike državnih pomoči, ki pomagajo predvsem pri začetni investiciji prehoda.

Trajnostni pristop je pragmatičen in ne le dodatna obveznost

Velika podjetja so v okviru družbene odgovornosti že pred nekaj leti pričela z oblikovanjem storitev in svojega poslovanja v duhu trajnosti in zelenega prehoda. Različne spodbude za uporabo obnovljivih energetskih virov na trgu so, vendar so takšne spodbude in usmeritve za mala in srednja podjetja na trgu premalo, da bi se pričela odločati za zeleno transformacijo. Da bi lažje sprejela to odločitev, bi morala podjetja trajnostni pristop razumeti pragmatično in ne le kot dodatno obveznost v že tako preveč reguliranem svetu.

Zdaj moramo torej pri načrtovanju upoštevati še digitalni in trajnosti prehod, ob tem pa primarno razmišljati o dobičkonosnosti, kadrih in celotnem poslovanju podjetja.

FOTO: SHUTTERSTOCK

Velika podjetja se digitalnih in trajnostnih sprememb lotevajo lažje

Vsak razvoj je težak. Nove investicije, spremembe poslovanja in poslovnih modelov, novi koncepti, ki nam ne dovolijo ostali v coni udobja. Zakaj bi spreminjali nekaj, kar deluje? Morda deluje za nas, vendar slabo vpliva na okolje. Lahko bi kaj naredili bolje ali pa pripravili dobro osnovo za bodoče delovanje. Zdaj moramo torej pri načrtovanju upoštevati še digitalni in trajnosti prehod, ob tem pa

Primer dobre prakse: podjetje M Sora, d. d.

Podjetje M Sora je slovensko podjetje, ki je trajnost vključevalo v svoje delovanje že od začetka delovanja podjetja. V zadnjih letih pa so trajnosti dodali še digitalizacijo. Na vprašanja sta odgovarjala Barbara Šubic, direktorica M Sora Mizarstvo, in Aleš Ugovšek, vodja strategije.

Kako ste digitalizacijo povezali s trajnostjo? Na kakšen način/s katerimi pristopi? Trajnost je nekaj, kar je v M Sori prisotno skozi njeno celotno zgodovino. Izhajamo iz zadruge in trajnost razumemo v kontekstu okoljskih, družbenih in vodstvenih (ESG) standardov. Kljub temu doslej našega trajnostnega delovanja nismo celostno in sistematično spremljali. Prav tako to ni bilo podprto s konkretnimi številkami in podatki, ki so analizirani, osmišljeni transparentno predstavljeni zaposlenim ter širši javnosti in ki predstavljajo osnovo za strateško odločanje. Tu se digitalizacija v našem primeru stika s trajnostjo. Smo pa šele na začetku poti, ampak jasno odločeni, po kateri poti gremo.

Kako so digitalizacijo sprejeli zaposleni? Kaj je bilo pozitivno sprejeto in kje so se pojavile težave ter kako ste jih rešili? Zaenkrat s tem ni bilo večjih težav, ampak smo šele na začetku poti dvojnega prehoda. Morda je še največja težava 100 % natančen vnos podatkov na delovnih mestih. Do zdaj tega od zaposlenih nismo zahtevali in tudi nismo preverjali ter uporabljali teh podatkov, zato pogosto ne vidijo oz. niso videli smisla tega. Ker pa analize in odločitve temeljijo na teh podatkih, je ključno, da jim lahko zaupamo. Vsako stvar, ki prinaša spremembe in lahko vpliva na zaposlene, pa se trudimo osmisliti ter predstaviti, kaj prinaša, kako bo vplivala na njih in na podjetje, kako se umešča v širši kontekst našega delovanja. Pri tem je potrebno predvsem pomiriti ljudi, da spremembe ne bodo vplivale na njihova delovna razmerja in da zaradi digitalizacije ne bodo delali več, ampak kvečjemu manj in bolj produktivno. Jasna in transparentna komunikacija je osnova za uspešne spremembe, zdrave odnose in trajnostno delovanje podjetja.

Kaj bi bil vaš nasvet za podjetja, ki se odločajo za dvojni pristop – digitalizacijo in trajnost? Naj se zadeve lotijo strateško, celostno, povezano in naj začnejo pri osnovah – ljudeh in procesih. Naj si vzamejo čas za razmislek in razumevanje, kaj trajnost in digitalizacija sploh sta ter kaj lahko doprineseta njihovemu podjetju. Naj začnejo z vizijo, kje bodo kot podjetje čez nekaj let, nato pa strategijo začnejo izvajati z majhnimi koraki. V tem kontekstu je zelo na mestu misel Billa Gatesa, da ljudje pogosto precenjujemo, kaj lahko storimo ali dosežemo kratkoročno, in skoraj vedno podcenjujemo, kaj lahko dosežemo dolgoročno. Tudi mi smo se hitro zagnali v digitalizacijo, a se kmalu ustavili, pogledali, kje smo, in začeli pri osnovah – ljudeh in procesih. Digitalizacija je in še v mnogo večji meri bo naše orodje za trajnost, ta pa je in vedno bo naš način delovanja. Le še bolj pregledno, celostno in sistematično. Verodostojni podatki, meritve in analize so ključ za prave odločitve, te pa morajo temeljiti na dejstvih in ne na predvidevanjih. primarno razmišljati o dobičkonosnosti, kadrih in celotnem poslovanju podjetja. Velika podjetja se takšnih preobrazb lotevajo lažje, saj imajo večje zahteve po družbeni odgovornosti, več zaposlenih in na splošno boljše možnosti za dodajanje novih nalog. Podjetja moramo motivirati, da se lotijo digitalnih in trajnostnih sprememb. To lahko storimo s predstavitvijo dobrih praks, različnimi oblikami državnih pomoči in spodbud, jasnim naborom sporočil, zakaj je trajnostno podjetje boljše in kako naj to naredijo.

Digitalizacija kot orodje zelenega prehoda

Tukaj se nam povežeta obe zgodbi. Prepričana sem, da je digitalizacija orodje zelenega prehoda. Podjetje lahko z digitalno preobrazbo močno pridobi na učinkovitosti, saj nam omogoča delo na daljavo, s čimer podjetja prihranijo na prostoru, ogrevanju, hlajenju in transportu. Prehod na brezpapirno poslovanje z uporabi digitalnih orodij. Koncept industrije 4.0 predvideva robotizacijo proizvodnega procesa, kjer so delavci usposobljeni za operacije z roboti in nadzor. Z digitalnim dvojčkom zmanjšamo odpad in napake ter prenesemo proces razvoja novega produkta na digitalno raven. Z digitalnimi orodji poleg merjenja učinkov lahko pripomoremo tudi k splošnemu širjenju ozaveščenosti in upoštevanju zahtev EU za razogljičenje in drugih ukrepov.

Nova realnost je vseživljenjsko izobraževanje

Hkrati s tem pa ne smemo pozabiti na kadre, za katere je nova realnost vseživljenjsko izobraževanje in prilagajanje spremembam. V digitalnem svetu je premalo kadra, zato je strah pred izgubo službe odveč. V samem procesu digitalizacije je potrebno določiti prave kompetence in poskrbeti, da jih zaposleni pridobijo, da bo delo gladko teklo tudi v prihodnje. Z določitvijo kompetenc, ki jih pri zaposlenem potrebujemo, pa bo lažje tudi pri iskanju novega kadra, saj bomo točno vedeli, kaj iščemo. T