Učinkovito sprejemanje odločitev je cirkularno

Vodenje prinaša številne odgovornosti, pa vendar eden od ključnih izzivov ostaja sprejemanje odločitev. Se kot vodja sprašujete, kako objektivno in dosledno sprejemate najtežje in najbolj tvegane odločitve, na najvišji ravni v podjetju ali organizaciji? Čustva niso sovražnik sprejemanja določitev na najvišjih ravneh. Vaš miselni proces je.

mag. Simona Špilak

Vaše izkušnje in vaša pričakovanja usmerjajo vaše vedenje. Ker se tega kot vodja zavedate, previdno vključite analitični in racionalni del vaših možganov. Poznate varovalko, ki izključi čustva, da ne bi naredili napake pri sprejemanju odločitev na najvišjih ravneh. Pa vendar, čustva niso sovražnik sprejemanja odločitev. Vaš miselni proces je.

Vzemimo primer iz narave. Gepardi običajno tečejo za svojim plenom s hitrostjo približno 100 kilometrov na uro, vendar lahko z enim samim korakom zmanjšajo hitrost za 15 kilometrov na uro. To jim omogoča ostre zavoje, bočne skoke in spremembe smeri. Njihove lovske sposobnosti niso posledica njihove hitrosti, temveč sposobnosti, da hitro upočasnijo svoj tek. Umirijo misli in telo. Zato so izjemni lovci.

Kaj lahko pomaga vodji ohraniti mirno kri in trezno glavo v miselnem procesu, kot je sprejemanje odločitev? Jasno sledenje korakom A-analize, I-implementacije in časa, ki si ga vodja vzame za R-refleksijo, je dobra formula za učinkovit in odgovoren način sprejemanja odločitev na vseh ravneh v podjetju. V tem članku z vami delim svojo formulo – AIR METODO®, ki sem jo nedavno predstavila tudi v reviji Forbes.

Poudarek: AIR METODA® sprejemenja ključnih odločitev

AIR METODA® je model sprejemanja ključnih odločitev v treh korakih, ki sem ga razvila tekom dolgoletnih poslovnih izkušenj v mednarodnem okolju, ko sem vodila regijske poslovne enote v globalnih farmacevtskih podjetjih in na podlagi lastnih raziskav. Model AIR metode®

uporabljam pri svojem svetovalnem in coaching delu z vodji in generalnimi direktorji s celega sveta.

Pred kratkim sem med raziskovanjem naletela na koncept »gepard pavza« avtorice Cheryl S. Eihorn, ki dodatno podpre in razloži AIR metodo® sprejemanja odločitev. Gepardu zmanjšanje hitrosti pomaga pri lovu plena. Na enak način čas, ki ga kot vodja namenite strateškemu premisleku, doprinese k razumevanju širše slike, razmisleku o tem, kar doživljate, in odkrivanju »slepih peg« v procesu odločanja. Pa pojdimo po korakih.

»A« kot analiza

Uspešni in učinkoviti vodje se nikakor ne zanašajo le na svoj izjemen talent in dolgoletne izkušnje, temveč zgradijo sebi lastno rutino. Ker uspešnost in učinkovitost zahtevata disciplino. In kot vsake rutine se tudi učinkovitosti da priučiti in si jo je po Druckerju potrebno zaslužiti.

Veliko vodstvenih in managerskih odločitev je napačnih, ker vodja ne postavi ali ne pregleda osnov poslovanja. Predpostavimo, da vodje premišljeno sprejemajo odločitve. In vendar, če ne preverjajo in ne pregledajo učinkovitosti svojih odločitev, na periodičnem nivoju, izgubijo možnost, da lahko slabše ali slabe odločitve popravijo ali spremenijo. Priporočeno je, da vodje pregledajo in prevetrijo tako osnovne predpostavke svojih odločitev, kakor tudi rezultate svojih odločitev. Sploh tistih strateško ključnih ali tveganih odločitev, kot so zaposlovanje novih ključnih kadrov ali odločitve o napredovanju sodelavcev.

»I« kot implementacija

Ena od ključnih vlog vodje je, da omogoči uspešno in učinkovito sodelovanje raznolikih posameznikov na vseh ravneh organizacije. Sodelavcev, ki imajo različna mnenja in na ta način spodbujajo

Ključnega pomena je, da si vzamete čas za refleksijo, premislek in kot vodja ocenite in »preigrate« različne scenarije in razumete, da jih lahko na poti do končne odločitve ponovno ocenite.

Moji ključni nasveti za ljudi, ki vsakodnevno sprejemajo pomembne odločitve, so:

• Učinkovito sprejemanje odločitev je cirkularno, zahteva feedback. • Čas za refleksijo je ključen. • Odgovornost končne odločitve je na eni osebi – vodji.

FOTO: SHUTTERSTOCK

rast in bogatijo en drugega. Sodelavcev, ki se ne strinjajo z mnenji drugih in na ta način postavljajo stalne izzive en drugemu. To omogoči vodji, da dobi celoviti vpogled v razumevanje situacije, izziva ali tveganja.

Uspešen vodja spodbuja kulturo feedbacka in konstruktivni konflikt, ki ustvarja stalni miselni proces. Ta pa povečuje kreativnost, brez izčrpanosti, zavračanja ali disfunkcionalnih odnosov.

Sodobni vodja »ustvari in vzgaja kulturo vzajemnega spoštovanja in zaupanja« med sodelavci, na način, da jih motivira, namesto, da bi jih nadzoroval.

»R« kot refleksija

Kako ključnega pomena za vodje in sprejemanje odločitev je čas, ki ga namenijo razmisleku, sem opisala s primerom geparda. Med odločanjem si vzemite čas za »gepard pavzo«. Upočasnitev v delo-

vanju in umiritev misli pomagata izboljšati učinkovitost. Vodje v procesu odločanja odvrne od zanašanja na pretekle izkušnje in refleksivno vedenje. Strateški premor oz. refleksija pripomore, da vodja prepozna svoje "individualne pristranskosti", kot so lastni strahovi, skrbi, prepričanja, mnenja drugih ljudi.

Zato je ključnega pomena, da si vzamete čas za refleksijo, premislek in kot vodja ocenite in »preigrate« različne scenari-

je in razumete, da jih lahko na poti do končne odločitve ponovno ocenite.

Vodje in izvršni direktorji se pogosto spopadajo z visokimi tveganji pri odločanju, tudi če so prej zbrali in pregledali vse potrebne finančne in strokovne analize ali preigrali različne scenarije. Največje skrbi vodij v procesu sprejemanj ključnih odločitev so povezane z veliko osebno in individualno odgovornostjo, ki ju ta proces nujno vključuje. Takšne situacije vzbujajo »dvom

vase« in pojavljajo se pomisleki, kot so na primer, ali bom naredil/a pravi korak, sprejel/a najboljšo odločitev, kako bo moja odločitev vplivala na življenja drugih in kakšen vpliv bo imela moja odločitev na organizacijo, mojo skupnost ali mojo družino.

Mnogi vodje za odločanje potrebujejo veliko raziskav ali analiz in v večini primerov menijo, da morajo to storiti sami. Razumem jih in njihova notranja vprašanja, kot so: Ali je narobe delati sam/a? Zakaj to počnem sam/a? Je to zato, ker ne zaupam drugim? Ali se lahko zanesem nanje? Kdo me tukaj najbolj podpira? Zakaj bi potreboval/a zunanjo osebo, če imam ekipo?

Ljudje na tem nivoju se težko zanesejo na druge. Počutijo se ranljive. Tisti, ki premagajo svoj odpor in se odločijo za zunanjo podporo, sprejemajo pomembne odločitve z večjo lahkoto in samozavestjo. Pomembno je, da si v procesu odločanja začnejo postavljati majhne akcijske korake za danes, jutri, pojutrišnjem — torej ustvarjajo disciplino ali lastno rutino.

Temelj sprejemanja ključnih in tveganih odločitev je notranja samozavest. Pri-

stop coaching modela, ki sem ga razvila, je osredotočen na rešitve in temelji na akcijskih korakih. Med coachingom se poglobimo v kontekst situacije z uporabo odprtih vprašanj, da razvijemo in odkrijemo različne možne scenarije, izide in vplive. S coachingom delovanje vodje uskladimo z njegovimi osebnimi in poklicnimi vrednotami.

Nenazadnje, ampak enako pomemben nasvet – uživajte v procesu odločanja. Upravljajte svoje poslovanje in vodite z »lahkotnostjo« ter poskrbite, da se boste vi in vaša ekipa tudi zabavali. Vendarle ste kot oseba in kot vodja tukaj zato, da opazujete, se nenehno učite, ustvarjate bogato poslovno zapuščino in ob tem uživate. T

Uspešni in učinkoviti vodje se nikakor ne zanašajo le na svoj izjemen talent in dolgoletne izkušnje, temveč zgradijo sebi lastno rutino.

Pomembno je, da si v procesu odločanja začnejo postavljati majhne akcijske korake za danes, jutri, pojutrišnjem — torej ustvarjajo disciplino ali lastno rutino.

Mag. Simona Špilak je direktorica kadrovske agencije BOC Institute, strateška svetovalka v mednarodnih podjetjih, executive leadership coachinja in predavateljica.