Od trajnostnega ravnanja k trajnostnemu delovanju

Trajnost je svoj pomen pridobivala najprej le na področju zmanjševanja vplivov na okolje, postopno pa je s sprejemom Agende 2030 dobila širše obzorje, skupen jezik in globalno veljavo. Prežela je vsa področja delovanja družbe in osvetlila, da je varovanje okolja le eden od vidikov trajnostnega delovanja, poleg enakovredne socialne in ekonomske komponente.

Nina Langerholc Čebokli

Od leta 2015, ko so pod okriljem ZN v sklopu Agende 2030 sprejeli trajnostne razvojne cilje (angl. Sustainable Development Goals, SDG), smo priča vedno večjemu zavedanju družbe in podjetij

o pomenu trajnostno vzdržnih pristopov: sistemov, modelov, strategij, aktivnosti.

Od sprejema Agende 2030 so oblikovali veliko trajnostnih modelov, med njimi tudi analitičnih, ki omogočajo oceno učinka industrije, sektorja ali posamezne organizacije tako z ekonomskega, kot tudi socialnega in okoljskega vidika. Organizacija Oxford Economics je julija 2020 objavila svoj nadgrajeni globalni trajnostni model (angl. Global Sustainability Model, GSM), ki omogoča izračun vseh treh vidikov vpliva z upoštevanjem celotne vrednostne verige in skladno s trajnostnimi razvojnimi cilji Združenih narodov ter metriko Protokola za toplogredne pline.

Okoljsko trajnostno ravnanje ni več izbira

Iz globalno odmevajočega sporočila Agende 2030, podnebnih sporazumov in zavez, je trajnost vedno bolj prehajala tudi na področje managementa in v gospodarstvo. Podobno kot pri razvoju in dinamiki globalnega 'policy' dialoga je tudi v gospodarstvu trajnost najprej prinesla spremembe v ravnanju in odnosu do okolja.

Različni ukrepi – od EU in nacionalnih regulativ, do državnih spodbud in la-

stnih pobud podjetij – za zmanjševanje obremenjevanja okolja so začeli prinašati tudi druge pozitivne učinke podjetjem, kot je krepitev blagovne znamke, izboljšan položaj na trgu, rast poslovanja, nove produkte, privlačnost za privabljanje talentov, večja učinkovitost pri porabi virov itd.

Odnos do okolja je v družbi sčasoma postal pomemben kriterij odločanja potrošnikov: zeleno, ekološko, biološko je postalo novi trend. Še več, zgodila se je sprememba družbenih vrednot – odnos do okolja je postal stvar etike. Potrošniki imajo zdaj moč označevati podjetja kot bolj ali manj odgovorna oz. etična in se odločati v skladu s tem.

Prišel je torej čas, ko so se podjetja začela vedno bolj zavedati, da okoljsko trajnostno ravnanje pogosto ni več stvar izbire, temveč je nujno za ohranjanje in izboljševanje položaja na trgu ter da so s tem tudi bolj privlačno delovno okolje za mlade – tudi v smislu kakovosti, odgovornosti in globalne ozaveščenosti, ne le rasti.

Organizacije niso mehanizmi za ustvarjanje dobička s koriščenjem človeških virov, temveč instrument, ki ga je treba oblikovati tako, da zaposlenim omogoča, da ustvarjajo in izrazijo svoj polni potencial. Prihodek je posledica dobrega delovanja sistema.

Trajnostno ravnanje je linearno, trajnostno delovanje pa sistemsko

Za prehod od trajnostnega ravnanja v trajnostno delovanje se podjetja večkrat odločijo, ko preoblikujejo svojo strategijo in osvežijo svojo vizijo, včasih tudi svoje poslanstvo, ki osmišlja njihov obstoj in daje organizaciji širši smisel.

1.

2.

Prepoznavanje pomembnih sistemskih elementov in povezav

Razumevanje sistemskih elementov in povezav

3.

4.

5.

Ločevanje simptomov od vzrokov

Oblikovanje pravih intervencij

Izvajanje intervencij na način, prikrojen posamezni organizaciji

Tej poslovni preobrazbi bi lahko rekli tudi duhovna preobrazba, pri kateri se zgodi kvalitativni napredek v miselnosti in posledično v delovanju notranjih sistemov organizacije, odnosov med zaposlenimi ter širšim okoljem. Spremenijo se tudi vrednote.

Imela sem priložnost biti del nekaterih zgodb preoblikovanja organizacij in nekatere so se končale srečno, nekatere pa še niso pri koncu, saj jih še kar preganjajo posledice hitenja pri ključnih odločitvah na samem začetku. Zaradi linearnega pogleda in parcialnega uvajanja trajnosti, na primer v obliki trajnostnega programa, ki ni bil usklajen z ostalimi programi, ali pa je bila naklonjenost trajnosti le deklerativna, ali pa le delna, so se pojavila trenja zaradi različnega razumevanja posameznih projektov ali aktivnosti, njihovih prioritet, odgovornosti, dodane vrednosti ipd.

Zgodbam s srečnim koncem je skupno, da so trajnostne akcije, aktivnosti in programe vpele ter zasidrale v širši organizacijski kontekst – principe trajno-

sti pri njih najdemo povsod, v poslovni strategiji, področnih strategijah, delovnih procesih, v politiki sponzoriranja, pri izbiri partnerstev in dobaviteljev, kriterijih za oceno uspešnosti poslovanja in celo kriterijih za nagrajevanje zaposlenih ter izbirnih kriterijih v postopkih zaposlovanja. Vpeljave trajnostnih konceptov so se ta podjetja lotila sistemsko, kar pomeni, da so se odločila za trajnostno delovanje.

Trajnostno delovanje je prihodnost

S sprejemom Evropskega zelenega dogovora decembra 2019 je EU dobila načrt za preporod v moderno evropsko

Z izkoriščanjem priložnosti, ki jih prinašajo partnersko sodelovanje, izmenjava izkušenj in različni finančni mehanizmi, ter z nadaljnjo krepitvijo kompetenc sistemskega razmišljanja na ravni vodij bo prihodnost slovenskega gospodarstva lepša in še bolj trajnostna.

Zgodbe članov Trajnost postaja osrednje gonilo rasti Argete

Argeta je močan tržni vodja v svojem segmentu, zato se v Atlantic Drogi Kolinski zavedajo odgovornosti, ki jo ima znamka do družbe, uporabnikov in okolja.

Trajnostne zaveze in cilji do leta 2030 v povezavi z blagovno znamko Argeta sledijo želji proaktivnega zavzemanja pobud in aktivnosti, ki bodo na vseh področjih širile dobro ter izboljševale svet.

S trajnostnim programom Spread good pri Argeti širijo filozofijo najboljšega za vse na treh ključnih področjih: 1. zaveza uporabnikom: pomagati 20 milijonom ljudem k lažjemu doseganju prehranskega ravnovesja in bolj zdravi prehrani; 2. zaveza okolju: zmanjšati okoljski odtis Argete za 20 %; 3. zaveza družbi: z izobraževanjem in podporo boljši prehrani ter promocijo športa pozitivno vplivati na kakovost življenja 20 milijonov ljudi.

Vsa tri ključna področja obravnavajo v prvem trajnostnem poročilu, ki so ga objavili prav te dni. »S trajnostnim poročilom želimo našim potrošnikom, kupcem, dobaviteljem in ostalim našim deležnikom sporočiti, da smo trdno odločeni, da naše cilje uresničimo. Zavzeto bomo spremljali naš napredek, veseli pa bomo vsake dobre ideje ali sodelovanja, ki bo prišla s strani naših obstoječih ali pa novih poslovnih partnerjev,« pove direktorica raziskav in razvoja v strateško poslovnem področju delikatesnih namazov v Atlantic Droga Kolinska Nataša Češnovar Gregorc. skupnost z energetsko učinkovitim in konkurenčnim gospodarstvom in ogljično nevtralnostjo do leta 2050.

Organizaciji SYSTEMIQ in The Club of Rome sta oktobra 2020 izdali dokument za implementacijo Evropskega zelenega dogovora do leta 2050, v katerem sta definirali 10 principov za sistemsko preoblikovanje in apliciranje tudi na ravni podjetij. Principi, ki bodo postavljali trende v naslednjih letih in desetletjih, se med drugim nanašajo na preoblikovanje napredka (angl. redefining progress) in preoblikovanje metrik (angl. redefining metrics), ki stremi k standardizaciji poslovnega in investitorskega poročanja z ločenimi socialnimi indikatorji, indikatorji onesnaževanja in emisij iz proizvodnje, zamenjavo GDP kot glavnega indikatorja ekonomske rasti s kazalnikom blaginje, ki vključuje tudi socialno in okoljsko dimenzijo. Nadalje na preoblikovanje konkurenčnosti, upravljanja in preoblikovanje voditeljstva s prihodom sistemskih vodij, ki bodo vodili na podlagi medgeneracijskega spoštovanja in trajnosti.

Našteto zahteva preoblikovanje organizacijskih sistemov v samem jedru. Trendi organizacijske znanosti poudarjajo spremembo tradicionalne paradigme oblikovanja in upravljanja organizacij, začenši z zavedanjem, da organizacije niso mehanizmi za ustvarjanje dobička s koriščenjem človeških virov, temveč instrument, ki ga je treba oblikovati tako, da zaposlenim omogoča, da ustvarjajo in izrazijo svojo polni potencial. Prihodek je posledica dobrega delovanja sistema.

Zgodbe članov Skazine inovacije pospešujejo prehod v zeleno prihodnost

Velenjsko podjetje Skaza si je s svojim jasnim poslanstvom, vrednotami in delovanjem po načelih trajnostnega razvoja prislužilo mesto med najbolj navdihujočimi evropskimi družbami.

V Skazi verjamejo, da lahko z razvojem novih gospodarskih modelov, ki v ospredje postavljajo trajnostna načela, pozitivno vplivajo na okolje in doprinesejo k reševanju družbenih izzivov. Zato so nenehno na preži za izvirnimi rešitvami, s katerimi postavljajo trende v industriji plastike in pomagajo ohranjati naš planet.

Da bi to dosegli, delujejo na dveh ravneh, pri tem pa glavno vlogo nosi intenzivno vlaganje v razvoj in raziskave, s čimer so navkljub negotovim razmeram nadaljevali tudi v času pandemije.

1. raven: Inovativne rešitve za industrijo in izdelke lastne blagovne znamke

Na prvi ravni Skazini strokovnjaki ustvarjajo preboje na področju naprednih in okolju prijaznih plastičnih materialov tako v proizvodnji za industrijo kot za izdelke lastne blagovne znamke. Slednje izdelujejo izključno iz organskih virov in reciklatov, aktivno pa si prizadevajo tudi za večanje deleža uporabe teh materialov pri industrijskih izdelkih. V letošnjem letu sicer načrtujejo lansiranje kar štirih novosti, kar se v vsej Skazini zgodovini še ni zgodilo. Eno od njih pod delovnim imenom BO Daily razvijajo skupaj s priznano oblikovalsko agencijo Gigodesign, s katero so razvili tudi večkrat nagrajeni kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2.

2. raven: Ozaveščanje o plastiki in pravilnem ravnanju z njo

Plastika lahko pripomore k prehodu v zeleno prihodnost, če bomo z njo odgovorno ravnali. Zato v Skazi ključen poudarek namenjajo prav izobraževanju, saj so prepričani, da bodo s spreminjanjem navad ljudi uresničili svojo zavezo prihodnjim generacijam ter jim zapustili lepši, čistejši in bolj zdrav planet.

Sistemski pogled na trajnostno delovanje podjetij

Operativni model delovanja organizacije z internimi pravili, sistemi nagrajevanja, oblikovanimi vlogami in procesi ključno vplivajo na ljudi. Vsi elementi organizacijskega sistema delujejo kot spremenljivke, ki vplivajo druga na drugo. Sprememba enega elementa vpliva na spremembo pri drugih elementih, pri čemer lahko učinki prihajajo z zamikom ali ojačani zaradi dodatnih vplivov iz drugih delov sistema. Neposrednega upra-

K c FOTO: SHUTTERSTO

vljavca sistema ni, sistem sam pa teži k ravnotežju in samoohranitvi, zato se za vsako vedenje, ki ni v sozvočju z dinamiko, sproži akcija, ki ga želi uravnotežiti. Popolnega ravnovesja sistem sicer nikoli ne doseže.

Pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša vedno večja kompleksnost, so bolj uspešna podjetja, ki razumejo, da kompleksnost izvira ravno iz številnih, raznovrstnih in različno močnih medsebojnih povezav. Ena ključnih nalog in odgovornosti vodij in managerjev je prepoznati pomembne sistemske povezave v organizaciji, jih resnično razumeti, ločiti simptome od centralnih problemov, oblikovati prave intervencije za rešitev izzivov, brez sprožitve (preveč) negativnih učinkov, ki bi sprožili nove probleme.

Uresničevanje trajnostne vizije in trajnostnih organizacij ni enostavno. Družba in institucionalni ter regulativni okvir bosta podpirala organizacije pri njihovem preoblikovanju, a proaktivnost bo tista, ki bo ločila nagrajene pionirje od sledilcev. Nemalo slovenskih podjetij že dokazuje svojo odličnost na trgu. Z izkoriščanjem priložnosti, ki jih prinaša partnersko sodelovanje, izmenjava izkušenj in različni finančni mehanizmi v Sloveniji in Evropski Uniji ter z nadaljnjo krepitvijo kompetenc sistemskega razmišljanja na ravni managerjev in vodij, pa bo prihodnost slovenskega gospodarstva še lepša in še bolj trajnostna. T