vodenje
Od trajnostnega ravnanja k trajnostnemu delovanju Trajnost je svoj pomen pridobivala najprej le na področju zmanjševanja vplivov na okolje, postopno pa je s sprejemom Agende 2030 dobila širše obzorje, skupen jezik in globalno veljavo. Prežela je vsa področja delovanja družbe in osvetlila, da je varovanje okolja le eden od vidikov trajnostnega delovanja, poleg enakovredne socialne in ekonomske komponente.
Nina Langerholc Čebokli Od leta 2015, ko so pod okriljem ZN v sklopu Agende 2030 sprejeli trajnostne razvojne cilje (angl. Sustainable Development Goals, SDG), smo priča vedno večjemu zavedanju družbe in podjetij
prinesla spremembe v ravnanju in odnosu do okolja. Različni ukrepi – od EU in nacionalnih regulativ, do državnih spodbud in la-
Organizacije niso mehanizmi za ustvarjanje dobička s koriščenjem človeških virov, temveč instrument, ki ga je treba oblikovati tako, da zaposlenim omogoča, da ustvarjajo in izrazijo svoj polni potencial. Prihodek je posledica dobrega delovanja sistema. o pomenu trajnostno vzdržnih pristopov: sistemov, modelov, strategij, aktivnosti. Od sprejema Agende 2030 so oblikovali veliko trajnostnih modelov, med njimi tudi analitičnih, ki omogočajo oceno učinka industrije, sektorja ali posamezne organizacije tako z ekonomskega, kot tudi socialnega in okoljskega vidika. Organizacija Oxford Economics je julija 2020 objavila svoj nadgrajeni globalni trajnostni model (angl. Global Sustainability Model, GSM), ki omogoča izračun vseh treh vidikov vpliva z upoštevanjem celotne vrednostne verige in skladno s trajnostnimi razvojnimi cilji Združenih narodov ter metriko Protokola za toplogredne pline.
Okoljsko trajnostno ravnanje ni več izbira Iz globalno odmevajočega sporočila Agende 2030, podnebnih sporazumov in zavez, je trajnost vedno bolj prehajala tudi na področje managementa in v gospodarstvo. Podobno kot pri razvoju in dinamiki globalnega 'policy' dialoga je tudi v gospodarstvu trajnost najprej
stnih pobud podjetij – za zmanjševanje obremenjevanja okolja so začeli prinašati tudi druge pozitivne učinke podjetjem, kot je krepitev blagovne znamke, izboljšan položaj na trgu, rast poslovanja, nove produkte, privlačnost za privabljanje talentov, večja učinkovitost pri porabi virov itd. Odnos do okolja je v družbi sčasoma postal pomemben kriterij odločanja potrošnikov: zeleno, ekološko, biološko je postalo novi trend. Še več, zgodila se je
sprememba družbenih vrednot – odnos do okolja je postal stvar etike. Potrošniki imajo zdaj moč označevati podjetja kot bolj ali manj odgovorna oz. etična in se odločati v skladu s tem. Prišel je torej čas, ko so se podjetja začela vedno bolj zavedati, da okoljsko trajnostno ravnanje pogosto ni več stvar izbire, temveč je nujno za ohranjanje in izboljševanje položaja na trgu ter da so s tem tudi bolj privlačno delovno okolje za mlade – tudi v smislu kakovosti, odgovornosti in globalne ozaveščenosti, ne le rasti.
Trajnostno ravnanje je linearno, trajnostno delovanje pa sistemsko Za prehod od trajnostnega ravnanja v trajnostno delovanje se podjetja večkrat odločijo, ko preoblikujejo svojo strategijo in osvežijo svojo vizijo, včasih tudi svoje poslanstvo, ki osmišlja njihov obstoj in daje organizaciji širši smisel.
1.
Prepoznavanje pomembnih sistemskih elementov in povezav
2.
Razumevanje sistemskih elementov in povezav
3.
Ločevanje simptomov od vzrokov
4.
Oblikovanje pravih intervencij
5.
Izvajanje intervencij na način, prikrojen posamezni organizaciji
Pet ključnih odgovornosti vodij za učinkovito upravljanje kompleksnosti. Vir: Dodo consulting.
REVIJA
23
