Wellbeing na delovnem mestu: modna muha ali prihodnost?

Začela bom s provokativno trditvijo: Delovna okolja, ki jih managerji ustvarjamo za nas in naše sodelavce, so vse manj prijazna do ljudi. Pa ne fizično ali telesno, temveč psihično. Slednje je povezano s tem, da želimo v podjetjih dosegati vedno več, vedno boljše finančne kazalnike. So takšna delovna okolja dolgoročno vzdržna?

dr. Maja Fesel Kamenik

Na tem mestu ne govorim o mobingu ali izgorelosti, temveč o vedno večjih pričakovanjih in količini procesiranih informacij na delovnem mestu ter posledično vse manjšem ravnovesju med različnimi življenjskimi področji, bistvenimi za človekov razvoj. Kaj želimo s tem doseči? Ali so takšna delovna okolja sploh dolgoročno vzdržna za zdravje in psihološko blagostanje ljudi?

Raziskave in druge ugotovitve opozarjajo na kar nekaj izzivov na področju psihološkega blagostanja ljudi. Med najbolj zakrbljujoče spadajo splošne ugotovitve, ki so jih v raziskavi izpostavili Wittchen in sodelavci, da skoraj 40 % EU državljanov trpi vsako leto za posledicami ene ali več duševnih motenj, kot so anksioznost, nespečnost, depresija, somatoformna motnja (telesni simptomi, ki nimajo medicinske razlage) ter odvisnost od alkohola in drugih substanc. Statistike se bodo zaradi posledic epidemije covid-19, ki je poleg neposrednih posledic na zdavje ljudi spodbudila tudi globalno psihozo strahu, samo poslabšale.

Tudi slovenska Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 ugotavlja podobno stanje in hkrati opozarja na izsledke raziskav, ki kažejo na izrazito povečanje težav duševnega zdravja in nekaterih duševnih motenj v Sloveniji. Stanje je skrb vzbujajoče, a kaj so razlogi za to?

Okolje visokih pričakovanj in stalne rasti

Eden od ključnih dejavnikov tveganja za porušeno psihološko blagostanje je hiter način življenja, ki je odraz socialne in ekonomske ureditve družbe, ter posledično velika pričakovanja do posa-

meznika. Delovna okolja niso izjema, še več: so ravno eden od ključnih sprožilcev stresa v okolju.

Po podatkih EU raziskave o delovnih pogojih vsak tretji Evropejec delo opravlja v okoliščinah tesnih časovnih rokov in v stanju visoke hitrosti, medtem ko kar 38 % Slovencev meni, da stres na delovnem mestu slabo vpliva na njihovo zdravje in splošno dobro počutje. Po eni strani nam torej delo povzroča stres in posledično predstavlja tveganje za duševno zdravje, po drugi strani pa vemo, da ravno delo dobro vpliva na psihološko blagostanje, saj prispeva k občutku osebne izpolnitve ter finančni in družbeni blaginji. vsaj tretjino svojega življenja, zato prav delovno okolje predstavlja eno izmed najpomembnejših življenjskih okolij. Iz tega razloga je še toliko bolj pomembno kaj ljudje v delovnem okolju doživljajo: ali so to čustva ponosa, zadovoljstva, odgovornosti, povezanosti, navdušenosti, radovednosti,

zaupanja, novih spoznanj ali pa so to čustva negotovosti, strahu pred neuspehom, krivde, nemoči, zaskrbljenosti, negotovosti, jeze, razočaranja, nesprejetosti?

Koliko managerjev se zares vpraša o tem, kakšna čustva želimo, da naši zaposleni v podjetju čutijo? In koliko politikov, ki krojijo našo družbeno ureditev, razmišlja pravzaprav o tem, kaj nam pomaga višji življenjski standard, če to privede do slabšega blagostanja ljudi? Dejstvo je, da je okolje, v katerem živimo, tako družbeno kot delovno, bistven kreator našega čustvovanja, počutja ter nenazadnje zdravja. Verjetno se strinjamo, da želimo ljudjem omogočiti psihološko zdravo delovno okolje.

Po eni strani nam delo povzroča stres in posledično predstavlja tveganje za duševno zdravje, po drugi strani pa vemo, da ravno delo dobro vpliva na psihološko blagostanje, saj prispeva k občutku osebne izpolnitve ter finančni in družbeni blaginji.

Višji standard, a slabše duševno zdravje? Ne, hvala!

Delo za vsakega posameznika predstavlja pomembno strukturo časa. Večina aktivne populacije na delovnem mestu preživi

Kaj je psihološko zdravo delovno okolje?

Najbolj razširjena opredelitev duševnega zdravja je definicija Svetovne

zdravstvene organizacije (WHO), ki duševno zdravje opredeljuje kot stanje dobrega počutja, v katerem lahko vsak posameznik uresniči svoj potencial in se spopade z običajnimi življenjskimi stresi, lahko deluje produktivno in plodno ter lahko prispeva k svoji skupnosti. Po mnenju WHO je »zdravje stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega počutja in ne zgolj odsotnost bolezni ali oslabelosti«.

Psihološko zdravo delovno okolje je torej tisto, ki na eni strani omogoča, da vsak posameznik uresniči svoj potencial, obenem pa povečuje produktivnost organizacije. V kontekstu delovnega okolja višje psihološko blagostanje povezujemo s fizičnim zdravjem, večjo produktivnostjo, večjim zadovoljstvom delavca, zmanjšanim absentizmom, boljšimi rezultati na ravni organizacije in zmanjšanjem stroškov. Zakaj torej managerji več pozornosti in energije ne posvetimo temu, da bi ljudje, ki jih vodimo, preprosto v večji meri uresničevali svoj potencial?

Wellbeing človeka: neizbežna prihodnost

Za dolgoročno vzdržno okolje, kjer ljudje živijo psihološko blagostanje, je potrebna sprememba paradigme poslovodenja, drugačen pogled na managerski uspeh, sprememba fokusa. Kaj je naš fokus na koncu poslovnega leta: dobiček iz poslovanja ali izboljšanje wellbeinga vseh nas? Potrebno je oboje, tako finančna vzdržnost poslovanja kot tudi duševno zdravje ljudi, ki k temu prispevajo. Da bi to dosegli, ni dovolj, da govorimo le o wellbeingu na delovnem mestu, temveč moramo govoriti o wellbeingu človeka na sploh. Managerji imamo ne samo dolžnost,

temveč tudi odgovornost, da krepimo duševno zdravje ljudi, še posebej v teh zahtevnih in negotovih časih, prežetih z globalno psihozo strahu. Dobro duševno zdravje je temelj zdravja ter posledično socialne, dru-

žinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Duševne motnje so veliko breme za posameznike, podjetja, dru-

Ker je delovno mesto tudi prostor za spodbujanje zdravega življenjskega sloga, se tega podjetja lotevajo na različne načine. V Kadrovski asistenci so zasnovali in medse pripeljali kar Zdravka, ki mesečno zaposlenim deli nasvete. Zdravkov nasvet se je sprva začel kot ukrep promocije zdravja, nadaljeval pa kot sredstvo za doseganje višje zavzetosti in motiviranja zaposlenih.

Managerji imamo dolžnost in tudi odgovornost, da krepimo duševno zdravje ljudi, še posebej v teh zahtevnih in negotovih časih, prežetih z globalno psihozo strahu.

žine, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Naša odgovornost je, da nam wellbeing zaposlenega postane pomemben. A ne samo v besedah, tudi v dejanjih. T

Dr. Maja Fesel Kamenik je ustanoviteljica in lastnica družbe Beep Institute ter direktorica družbe za kadrovski management, izobraževanje in poslovno svetovanje HRM.