NABAVA
Ne cena, dobavljivost bo izziv Zelo turbulentno, volatilno z izjemno hitrostjo in polno presenečenj. Tako bi lahko opisali dogajanje v nabavnem svetu med epidemijo v zadnjem letu, ki ga ne pomnijo niti najbolj izkušeni nabavni managerji. Če je bil do zdaj največji izziv velik in hiter skok cen surovin, posledično materialov in na koncu končnih produktov, bo v letu 2022 najpomembnejša dobavljivost.
Luka Rutar
42
V obdobju pandemije se je delo nabavnikov temeljito spremenilo; fokus se je s stroškovne učinkovitosti preselil na dobavljivosti. Od poletja lani je podjetja najbolj pestila hitrost podražitve surovin. Primerjava denimo gibanja cene bakra za zadnjih 15 let kaže, da se je cena bakra v letih 2009 in 2010 v 26 mesecih povzpela na rekordno vrednost skoraj 11.000 ameriških dolarjev za tono, zdaj je to raven dosegla v pičlih 14 mesecih. Ta hitrost je presenetila marsikoga, zato je odločilno, kako se je podjetje odzvalo in zavarovalo na dobavni ravni. Seveda je vpliv na dobičke podjetij velik, predvsem pa na denarni tok. Veliko več sredstev, tudi 40 %, je potrebno imeti za financiranje, kar pa je tudi za zdrava podjetja velik izziv. Cene se bodo prihodnje leto sicer verjetno umirile, a na visoki ravni.
Dobavljivost na udaru Od letošnje pomladi je največji izziv dobavljivost, kar je posledica naraščajočih cen izjemnega povpraševanja, ki pa ni nujno, da ima v celoti realno osnovo. Kadre, ki so se prej večinoma ukvarjali s stroški, bo treba preusmeriti v zagotavljanje virov z veliko usklajevanja in lobiranja za krajše dobavne roke. Vsi si želimo zagotoviti čim več materiala čim ugodneje in čim hitreje, saj so zaradi težav pri dobavljivosti podjetja večinoma popolnoma izčrpala zaloge, ki jih imajo v dobavni verigi. Velikokrat to povpraševanje mogoče celo presega potrebe podjetja, tako da nastaja (nepotrebno in drago) kopičenje zalog in posledično
REVIJA
Učinek volovskega biča: povečanje volatilnosti povpraševanja po oskrbovalni verigi od končnega kupca do proizvajalca. Medtem ko so podjetja pred epidemijo dajala napovedi potreb za eno leto vnaprej, zdaj nekatera uspešna podjetja dajejo že za 36 mesecev in več.
pomanjkanje materiala. Ne smemo pozabiti še multiplikativnega učinka – nekajdnevna zamuda v nekem pristanišču na Kitajskem se odraža v nekajtedenski zamudi pri končnem kupcu. Logistika je 'ušla' iz utečenih tirov, logističnih zastojev je veliko. Podjetja se poslužujejo cestnega transporta celo s Kitajske, kljub temu da je cena 2,5-krat večja od že tako izjemno dragega ladijskega prevoza. Spodbujanje optimalnosti poslovanja je v teh negotovih razmerah težka, a prednostna naloga. Učinkovitost se bo bistveno izboljšala, ko bomo stabilizirali in popolnili zaloge v dobavni verigi. Smo se pa vsi veliko naučili. Avtomobilska industrija v Evropi je npr. zelo hitro imela težave, kar je bilo posledica njihovega vodila 'just in time' in je bila skoraj brez zalog. Medtem ko se je japonska proizvodnja avtomobilov še dolgo dobro držala, saj so se iz preteklih pogostih nepredvidenih dogodkov (npr. potresov) naučili poskrbeti za varnostne zaloge.
Sposobnost dolgoročnega načrtovanja Izjemno povpraševanje in posledično pomanjkanje bo trajalo še nekaj časa, zato morajo imeti podjetja sposobnost dolgoročnega planiranja. Medtem ko so prej dajala napovedi potreb za eno leto vnaprej, zdaj nekatera uspešna podjetja dajejo že za 36 mesecev in več. Prav tako bodo morala biti zelo agilna pri prilagajanju specifikaciji svojih izdelkov. Izkazalo se je tudi, kako pomemben je dober odnos z dobavitelji. To je ena od ključnih prioritet nabavnikov. Če smo se pred letom in pol ukvarjali s tem, da smo poznali le svojega prvega dobavitelja, je dandanes prednost poznati celotno verigo tudi poddobaviteljev. Raziskave tudi kažejo, da ima le 15 % podjetij dober pregled nad poddobavitelji (TIER2 ali še nižje).
Premislek o lokalizaciji dobavnih verig Nabavni managerji bodo morali po pandemiji premisliti tudi o svojih glo-
