FINANCE
Z lastništvom v bran sovražnemu prevzemu Razlogov za prodajo podjetja oz. deležev v podjetju je lahko veliko. Pri srednje velikih podjetjih je zelo pogost razlog zaznana priložnost, torej prejeta finančna in/ali strateško zanimiva prevzemna ponudba. Na drugi strani so lahko razlogi tudi bistveno bolj poslovne narave, kot je na primer podkapitaliziranost podjetja ali potencial nadaljnje strateške širitve in rasti.
Vlasta Tifengraber Med prodajo manjših in velikih podjetij, ki imajo vzpostavljen management, je precej razlik. »Manjša, t. i. life-style podjetja, so običajno organizirana na način, da je lastnik hkrati tudi glavna poslovodna oseba v podjetju, zato tudi za prevzemnika išče nekoga, ki je obe vlogi pripravljen prevzeti. Takšna podjetja običajno prevzemnike najdejo med posamezniki,
(samo)delujočega podjetja in velik potencial nadaljnje rasti,« je dogajanje opisal Senekovič. V podjetjih z vzpostavljenim stabilnim managementom je potrebna pravočasna in primerna komunikacija o nameri prodaje z ožjim vodstvom in seveda zaposlenimi. Gre za to, da bo management v postopek prodaje močno vpleten predvsem v postopku skrbnega
Management bo v postopek prodaje močno vpleten predvsem v postopku skrbnega pregleda in po prodaji, v postopku integracije. Naklonjenost managementa prodaji je lahko za sam postopek ključna. ki s tem šele vstopajo v podjetništvo ali pa med obstoječimi manjšimi podjetniki, ki lahko s prevzemom čez noč povečajo svoj tržni delež oz. na hitro vstopijo na nek nov lokalni trg,« je povedal Tomo Senekovič, svetovalec pri prodaji podjetij in ustanovitelj Borze posla. Svetovalka Mateja Ahej iz družbe Targo finance pravi, da so izkušnje takšne, da je lažje prodati deleže v podjetju, ki ima vzpostavljen management in je vključenost lastnikov praktično zanemarljiva ali je sploh ni. Gre namreč za vprašanje kontinuitete oz. zagotavljanje koncepta 'going concern' – ali bo podjetje po prodaji lahko poslovalo vsaj tako dobro, kot pod trenutnim lastništvom. Pri prodaji večjih podjetij so lahko v igri pomembnejši strateški ali sinergijski prevzemi (tudi tuja podjetja). »Zadnje čase pa je opaziti, da se zaradi majhnosti našega trga tudi finančni kupci oz. skladi ozirajo po nekoliko manjših podjetjih, ki pa seveda že imajo vzpostavljeno strukturo
pregleda in po prodaji, v postopku integracije (post merger integration). Naklonjenost managementa prodaji je lahko za sam postopek ključna.
Na prve pogovore z lastnim letalom Ena od dobrih praks je prodaja podjetja Halcom leta 2016 mednarodni skupini Constellation Software. Razlogov za prodajo je bilo več. Prvi je bil ta, da je bil Halcom kapitalsko nekajkrat manjši od tuje konkurence. »Elektronsko bančništvo in medbančni klirinški sistemi, ki jih Halcom razvija, pa so ključni sistemi za komercialne banke, centralne banke in klirinške hiše. Zato je dolgoročna stabilnost dobavitelja teh sistemov, ki jo večinoma ugotavljamo skozi kapital družbe, celo bolj pomemben kriterij kot najboljša rešitev pri izbiri ponudnika. Zato smo iskali strateškega partnerja, ki bi nam s svojo močno kapitalsko osnovo dvignil dolgoročno zaupanje naših kupcev,« je pojasnil takratni direktor Halcoma Marko Valjavec. »Drugi po-
memben razlog je bil nadaljnji razvoj in vizija Halcoma,« je pripomnil ustanovitelj in dolgoletni lastnik Matjaž Čadež. V družinskem podjetju se takrat, ko se zaradi starosti ustanovitelj podjetja počasi poslavlja od aktivnega dela, vizija nadaljnjega razvoja prenaša na naslednjo generacijo. »V naši družini to ni bil izziv za naslednjo generacijo, o čemer smo se dogovorili že prej. Dobili so veliko resnih ponudb iz 12 držav. Lastniki enega od kupcev so celo prileteli z lastnim letalom v Ljubljano na prve pogovore. Zanimivo pa je, da je ponudba zdajšnjega lastnika Constellation Software prišla po elektronski pošti na Valjavca, takratnega direktorja, ne da bi sploh vedeli, da Halcom išče strateškega partnerja,« je še dodal Čadež. Niso iskali podjetja, ki bo v prihodnosti izkazoval neverjetno rast in dobiček. Ampak takšnega, ki je v preteklosti v svoji branži doseglo uspehe in ima veliko število zvestih strank ter je še vedno eno od vodilnih dobaviteljev na svojem področju. V današnjem času se dogaja ogromno nakupov in prodaj, ki sledijo le finančnim ciljem. »Eden od ponudnikov, ki je bil kar nekaj desetkrat kapitalsko močnejši od nas, je želel prevzeti Halcom samo zato, da bi se mu vrednost na borzi povečala in o tem, kaj vsebinskega naj bi imel od Halcoma, niti ni razmišljal,« je Valjavec opisal nekatere namere kupcev.
Kolektivno lastništvo okrepilo željo po neodvisnosti podjetja Zanimivo zgodbo ima tudi podjetje Dewesoft, katerega vrhunskost znanja in
REVIJA
45
