M FILOZOFIJA
Znanost (naj) se predstavi V zadnjem letu se je po spletu okoliščin, ki jih je ustvarila pandemija, veliko več govorilo, slišalo in bralo o znanosti, kot v preteklosti. Vsi smo iskali podatke, poslušali, spraševali in se pogovarjali o virusu, ki se je neviden priplazil v naša bolj ali manj udobna življenja in nam porušil ustaljeni red.
dr. Saša Novak
62
Kot raziskovalka z vseživljenjskim stažem in kot vodja projekta Znanost na cesti poznam veliko slovenskih in tujih znanstvenikov, zato sem dokaj enostavno prišla do odgovorov 'iz prve roke'. Mnogi pa so bili prepuščeni lastni izbiri, katere vire novic, ki so nas preplavile na vseh ravneh, sprejeti kot verodostojne. Slovenijo in svet je preplavilo morje takih in drugačnih raziskovalcev, ki so na različne, večinoma neznanstvene načine, raziskovali, odkrivali, razkrivali in širili svoja dognanja po najlažje dosegljivih kanalih. Vendar to raziskovanje ni, kar angleško imenujemo Citizen science in o čemer smo še pred kratkim razpravljali, kako bi izraz pravilno poslovenili. Je to ljudska, državljanska, civilna, laična, skupnostna znanost ali kaj šestega? V mislih imam že precej razširjen način raziskovanja, v katerega je vključena tudi laična javnost. Tudi tu so raziskave zasnovane po vseh pravilih prave znanosti, torej z uporabo znanstvene metode: skrbno premišljeni in jasno postavljeni hipotezi sledi raziskovalni načrt, v katerega je vključen poziv prostovoljcem, ki so pripravljeni sodelovati.
Ljubiteljsko raziskovanje 'Domače raziskovanje', ki se je še posebej razpaslo v zadnjem letu, pa je vse prej kot zgoraj omenjena civilna ali skupnostna znanost, kakorkoli jo že imenujemo. Temelji namreč na prebiranju nepreverjenih in celo lažnih trditev tako v družbenih kot tudi v nekaterih klasičnih medijih, ki morda na robu obstoja
REVIJA
objavljajo všečen »ulov dneva«. Tovrstne trditve, neredko brez milosti in kritičnega razmisleka postavljene ob bok znanstvenemu raziskovanju, so ne le brez prave vrednosti, temveč lahko tudi zelo škodljive. Kaj pa pomeni 'preverjeno'? Morda si je najlažje predstavljati preverjanje vzdržljivosti materialov za letala. Bi se na primer peljali z letalom iz zlitine, ki so jo testirali le na osnovi izgleda in ročne-
s problemom pomanjkanja avtoritete znanosti v družbi, kar pa je vsaj deloma posledica premajhne prisotnosti znanosti v družbi. V nasprotju s preprostimi trditvami teorij zarot se znanost trudi biti ekzaktna, s čimer lahko postane težje razumljiva. Večinoma je tudi negotova: stalno popravlja in dopolnjuje svoje lastne izsledke in vedno dopušča, da ugotovitve niso dokončne. Prav to pa ljudje, ki ne razumejo znanosti, predstavljajo kot njeno napako in kot močan
Danes na žalost občutki in čustva štejejo več od resnice. Vse kaže, da se soočamo s problemom pomanjkanja avtoritete znanosti v družbi, kar pa je vsaj deloma posledica premajhne prisotnosti znanosti v družbi. ga prepogibanja? Ali pa recimo s trikratnim testiranjem tlačne trdnosti vzorca take kovine? Gotovo vsi, ki se kdaj peljemo z letalom, povsem zaupamo inženirjem, da so opravili strahotno veliko število različnih preizkusov v različnih, tudi ekstremnih razmerah. Iščem še druge analogije in razmišljam: morda pa je razlog za strah pred jedrskimi elektrarnami, ki so trenutno edini izdaten brezogljični način proizvodnje električne energije, posledica tega, da veliko ljudi ne ve, kako natančne so bile in so še raziskave v zvezi z vsem, kar je povezano z jedrsko elektrarno, in kako izjemno stroge so zahteve testiranja. Ja, tudi to bi bilo potrebno večkrat povedati.
Znanost je ekzaktna, zato pa težje razumljiva Danes na žalost občutki in čustva štejejo več od resnice. Vse kaže, da se soočamo
argument, zakaj znanosti ne gre zaupati. Znanost seveda ima tudi slabosti in šibke točke. Še zlasti v zadnjem času se kažejo škodljivi učinki tekmovalnega sistema, ki pušča prostor za neetične bližnjice. Hkrati pa je znanost tudi eden izmed bolj kritičnih sistemov, v katerih skupnost tiste, ki ubirajo neetične bližnjice do lastnega uspeha, slej ko prej izloči. Ponuja se vprašanje, če je glas znanosti ob neznanski količini neznanosti v zadnjem obdobju morda prešibak tudi zaradi njene podhranjenosti, o kateri vrabci čivkajo že nekaj let. In naslednje – bi zvišanje sredstev za znanost, raziskave in razvoj pomagalo? V nedavnem intervjuju za časopis Delo je predsednik Inženirske akademije omenil, da nogometaš ne teče dvakrat hitreje za dvakrat večje plačilo. Denar je treba tudi pametno uporabiti. Drži, potreben je
