Gradbenik 12/2013 -1/2014 by Tehnis d.o.o.

R E V I J A Z A G R A D B E N I © T V O, G R A D B E N E M A T E R I A L E I N P R O J E K T I R A N J E

CENA: 4,10 EUR

www.gradbenik.net

DECEMBER 2013 /JANUAR 2014 ■ LETNIK 17 ■ ©TEVILKA 12/01

■

Srečno 2014

Keramika Gradbena mehanizacija Priloga: Betoni & industrijski tlaki

gradbenik 12-1.indd 1

20.12.13 15:53

Letna naročnina za pravne in fizične osebe znaša 28,97 EUR, za tujino 78,20 EUR. Poštnina in DDV sta vključena v ceno. Naročnino obračunavamo za tekoče koledarsko leto. Letno izide 10 številk. Naročnino obnavljamo samodejno do vašega preklica, ki mora biti podan pisno 3 tedne pred iztekom letne naročnine. Naročilnico pošljite na: Tehnis d.o.o., Linhartova 3a, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 430 60 60, faks: +386 1 439 36 10, e-mail: tehnis@siol.net gradbenik 12-1.indd 2

20.12.13 15:53

Knjiga dr. Mihe TomaževiČa

»Potresno odporne zidane stavbe«

90 EUR - 40 % 54,01 EUR (z ddv)

Ugo d DA, naroËam

izvod(ov) knjige Potresno odporne zidane stavbe, avtorja dr. Mihe TomaževiËa. Cena knjige je 54,01 €, DDV je vkljuËen v ceno. FiziËne osebe:

Pravne osebe:

Ime in priimek:

Podjetje:

Naslov (ulica in številka, poštna številka in kraj):

Naslov podjetja (ulica in številka, poštna številka in kraj):

Telefon:

ID za DDV (davËna številka podjetja):

Podpis:

DavËni zavezanec: DA

Datum in kraj naroËila: Telefon kontaktne osebe: Podpis odgovorne osebe:

Izpolnjeno naroËilnico pošljite na naslov: TEHNIS d.o.o., Linhartova 3a, 1000 Ljubljana; faks: 01/ 439 36 10, e-pošta: revija@gradbenik.net

Žig Datum in kraj naroËila:

Na osnovi naroËilnice vam bomo poslali predraËun. Po prejetju plaËila vam bomo knjigo in raËun (potrdilo o plaËilu knjige) poslali po pošti. Poštnino plaËa izdajatelj knjige. Knjigo lahko tudi osebno prevzamete na sedežu izdajatelja.

gradbenik 12-1.indd 3

20.12.13 15:53

Ka za l o

Gradbenik, december 2013/januar 2014

6 ................................................................................................................................................Gradbeni radar 8 .......................................................................................................................... Lepljenje naravnega kamna

10 ..............................................................................................................................................Tla v tuš kabini 12............................................................................Izolacija medetažnih konstrukcij pred udarnim zvokom 15.................................................................................................................. Industrijske keramične ploščice 16 ............................................................. Sanacija gostilne v Sežani s toplotno izolacijo na notranji strani

19..................................................................................................ZAG sodeluje v projektih GE2O in HEAT4U 20............................................................................... ZAG, Kompetenčni center TIGR in trajnostna gradnja 22....................................................................................Predstavitev novosti s področja projektiranja sider 24 ................................................................................................................................ Korozija nerjavnih jekel 29.................... GI ZRMK: Climate for Culture: Tudi pri kulturni dediščini je preventiva boljša kot kurativa

............................................................................... Hiše prihodnosti bodo odprle vrata tudi prihodnje leto 35................................................... Zbornica za gradbeništvo Slovenije in projekt standardizacije popisov 36........................................................................IZS: O knjigi Ljubljanska inženirska zbornica 1919–1944 38......................................................................................................................... Gradbeni sejmi v letu 2014

40.................................................... Celje: maja Energetika in Terotech–Vzdrževanje, septembra 47. MOS 42...................................................................... Sejem v Gornji Radgoni vabi k trajnostni gospodarski rasti 44............................................................................................ Vsebina vseh številk Gradbenika v letu 2013 47 ...............................................................15. tekmovanje slikopleskarjev: obnova kranjske porodnišnice

51 ....................................................................... Dvižne ploščadi in teleskopski viličarji

52 ...................................................................................Tekmovanje Case Rodeo 2013 54 .........................................Na obrabo odporna jekla za najzahtevnejše pogoje dela 56 .................................................................................................................... Montabert 57 ........................................... Avtomatska pralna ploščad za gradbeno mehanizacijo 58 ........................................................................................................... Bagri nakladalci

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 4

20.12.13 15:54

Be se da uredništva

Vse najboljše! Letošnje leto se počasi izteka; za gradbeništvo kot celoto ni bilo ravno uspešno (mnogi pravijo, da bi ga bilo najbolje kar pozabiti), ni pa bilo slabo za vse. Mnoga manjša podjetja, predvsem tista, ki se ukvarjajo z obnovami in sanacijami, imajo toliko dela kot že dolgo ne. Seveda je nekaj tudi novogradenj, mnoga druga dela pa imajo še komaj kaj skupnega s »klasičnim« pojmovanjem gradbeništva. Izdelava najrazličnejših montažnih elementov je bolj kot »zidanje« industrijska proizvodnja, nekaj podobnega velja na primer tudi za montažno gradnjo, vgradnjo novih oken ali izolacije v debelini, ki si jo pred nekaj letih še niti zamisliti nismo mogli. Bodočnost našega gradbeništva bo v prihodnje verjetno precej drugačna kot je bila v preteklosti: ne bodo toliko šteli kubiki betona, opeke in tone železa, pač pa bo več sofisticiranih rešitev, visoke tehnologije, uporabe sodobnih materialov, recikliranja, trajnostne gradnje … V povezani z vsem tem bo potrebnega bistveno več znanja in nenehnega izobraževanja. In s tem bo tudi lažje prodreti v tujino, kar nekaj našim najbolj prodornim podjetjem na področju gradbeništva že zdaj lepo uspeva.

Izdaja Tehnis d. o. o., Ljubljana Direktor Janko Zrim Tajništvo Tanja Kokot tel.: 01 430 60 60 Uredništvo Milan Marčič (glavni in odgovorni urednik) Sodelavci Janez Ramovš

Oglasno trženje Tatjana Kolenko gsm: 041 388 721 tel.: 01 430 60 61 e-pošta: marketing@gradbenik.net Oblikovanje in grafična priprava Tehnis d.o.o., Ljubljana Fotografija Borut Štajnaher Korekture Doroteja Šalamun Tisk Schwarz Print d.o.o., Ljubljana

Sploh pa ni nujno, da bo gradnje bistveno manj, samo precej drugačna bo. Vsebina tokratne dvojne številke je precej raznolika: pišemo o finalnih delih, o jeklu v gradbeništvu, o energetskih sanacijah in sanacijah kulturne dediščine, del vsebine revije pa smo namenili gradbeni mehanizaciji. Objavljamo še seznam domačih gradbenih sejmov in najpomembnejših gradbenih sejmov po svetu, na treh straneh pa še pregled vsebin letošnjih številk revije Gradbenik in tematskih številk: Nizkonenergijske in pasivne hiše, Strehe in kritine, Obnove in sanacije ter Betoni in industrijski tlaki iz serije prilog Trajnostna gradnja in bivanje. Tokratni številki Gradbenika je dodana še tematska revija Betoni in industrijski tlaki iz serije prilog Trajnostna gradnja in bivanje; tudi beton, oziroma njegova smotrna uporaba je lahko trajnostna in prispeva k smotrni izrabi domačih surovin, lahko se ga reciklira in je uporaben v najrazličnejše namene. V novem poslovnem letu vam želimo vse najboljše, pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva ter seveda - prijetno praznovanje! G Milan Marčič

ISSN 1408-1725

Revija Gradbenik izhaja enkrat mesečno. Naslov uredništva Linhartova 3, 1000 Ljubljana tel.: 01 430 60 60 faks: 01 439 36 10 www. gradbenik.net e-pošta: revija@gradbenik.net

Letno izide 11 številk (julija in avgusta dvojna številka). Celoletna naročnina znaša 45,10 EUR, za tujino 94,70 EUR. Cena posamičnega izvoda je 4,10 EUR.

Naslovnica: foto arhiv: Milan Marčič

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 5

20.12.13 15:54

Gr a d b e ni r adar

AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA

V Nexteer Automotive nagradili Hidrio Korporacija Hidria je pri svojih kupcih v avtomobilski industriji znana po svoji odličnosti, ki so jo pred kratkim z nagrado potrdili s strani korporacije Nexteer Automotive, ki ji Hidria dobavlja ohišja volanskih sistemov za vozila Citroën C3. Nagrada ima še toliko večjo težo ob dejstvu, da je Nexteer eden izmed petih vodilnih svetovnih proizvajalcev volanskih sistemov. Izmed približno 250 dobaviteljev poljske podružnice Nexteera se je Hidria namreč uvrstila med zgolj tri, ki za dobavljene sisteme in rešitve v obdobju zadnjih 12 mesecev niso prejeli nobene reklamacije, obenem pa so v svojo statistiko zabeležili 0 PPM (slabih kosov na milijon).

SDGK

35. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev (SDGK) je 22. novembra na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani pripravilo že 35. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije. Razmeram v gradbeništvu primerno je zborovanje potekalo le en dan, udeležba pa je bila zelo dobra, našteli so več kot sto udeležencev. Na zborovanju je bilo predstavljenih 20 strokovnih ali znanstvenih prispevkov s področja gradbenega konstruiranja. Razdeljeni so bili v pet tematskih skupin: vabljena predavanja, mostovi, konstrukcije, eksperimentalna in numerična analiza konstrukcij ter gradbeni materiali. Vabljena predavatelja sta bila Marjan Pipenbaher, priznani projektant mostov, predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, ki je s prof. dr. Juretom Radićem z zagrebške Gradbene fakultete predstavil projekt mostu na Pelješac, Gorazd Humar, avtor več knjig s področja konstrukcij in gradbeništva ter nedavni predsednik ECEC, pa je predstavil sedanjost Starega mostu v Mostarju. G

RUSIJA

Slovensko gradbeništvo in tuji trgi

Nagrada za Hidrio vsekakor pomeni veliko priznanje in spodbudo, da z razvojem inovativnih, visokotehnoloških in visokokakovostnih rešitev nadaljuje tudi v prihodnje. Poleg junijske nagrade European Business Awards za najinovativnejše evropsko podjetje je to zopet nova odmevna nagrada, ki jih je Hidria prejela v letošnjem letu. G

Predsednik UO Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Franc Branko Selak, sicer direktor podjetja Marmor Hotavlje, je ob odhodu vladno-gospodarske delegacije v Rusijo povedal, da so za oživitev slovenske gradbene dejavnosti in s tem investicijskih projektov in zagona rasti BDP izjemno pomembna povezovanja podjetij in skupno nastopanje na tujih trgih ter navedel nekaj referenčnih primerov svojega podjetja, ki vlivajo razvojni optimizem. Slovenski trg je namreč majhen, vstopanje na druge trge je zato nujno za razvoj in dolgoročno preživetje, tako so tudi taka utiranja poti s pomočjo gospodarske diplomacije nujna in pomembna za podjetja. »Tudi republike nekdanje Sovjetske zveze in predvsem Rusija so za nas pomembni trgi, kjer je veliko navez opravil naš poslovni partner, Janez Škrabec, direktor Rika. Skupaj delamo pomemben projekt v Minsku,« pravi Selak, ki kot Rikov podizvajalec izdeluje fasado hotela Kempinski, v vrednosti 9,2 mio evrov. V Almatyju smo izvedli kompletno opremo s kamnom vhodnega lobija, kopalnic in apartmajev hotela Ritz Carlton in tako dobili vrhunske reference. V Beogradu končujemo obložitev s kamnom na verskem objektu Hram Sv. Save, na Hrvaškem smo obnovili dvorec Ivice Todoriča iz 16. stoletja, opremljamo tudi luksuzne jahte, za ladjedelnice iz severnega dela Evrope, ki imajo predvsem večje naročnike,« je povedal Branko Selak. G

KAKOVOST

Geberitov dizajn po svetu Geberit, vodilno podjetje sanitarne tehnologije, lahko srečamo v najlepših in najbolj nenavadnih stavbah po vsem svetu. Z najvišjo kakovostjo, dovršenim dizajnom in uporabnostjo proizvodov je Geberit prva izbira številnih projektantov in naročnikov. Visoko funkcionalni splakovalniki, aktivirne tipke, pisoarji, umivalniki, pršni in cevni sistemi so vgrajeni v številnih stavbah, ki predstavljajo vrhunsko arhitekturo in dizajn. Geberit je z inovativnimi sanitarnimi izdelki in rešitvami kot so na primer sistemi za odvodnjavanje streh postal nepogrešljiv del sodobnih arhitekturnih dosežkov. Geberit srečamo v izjemnih poslovnih stavbah kot je na primer novi Adidasov center „Laces“ v Nemčiji in impresiven kongresni center Hangzhou na Kitajskem. Med javnimi stavbami ne moremo mimo sodobne univerze Zayed v Abu Dabiju, ki je postavljena v puščavo ter koncertne in konferenčne dvorane Harpa v Reykjavíku na Islandiji, ki je prejela prestižno Mies van der Rohe nagrado za sodobno arhitekturo. Nenazadnje pa nas bo Geberit spremljal tudi na težko pričakovanem berlinskem letališču Brandenburg. G Hotel Vander Ljubljana

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 6

20.12.13 15:54

Grad beni radar

FIBRAN NORD

Temeljenje pasivnih hiš na potresno ogroženih območjih V podjetju Fibran Nord d.o.o. so 3. decembra pripravili prvi posvet na temo inovativnih rešitev za toplotne in hidro izolacije temeljnih plošč nizkoenergijskih objektov na potresno ogroženih območjih, kamor se uvršča tudi Slovenija. Inovacija potresna temeljna blazina SEISMIC (Seismic Foundation Pillow) je bila med strokovnjaki zelo dobro sprejeta. Trdna, a hkrati fleksibilna toplotno-hidroizolacijska podlaga delno duši potresne sile, sovprežno delujoči sklop SEISMIC temeljne blazine pa za razliko od do sedaj uporabljenih rešitev ne dopušča nekontroliranih zdrsov. Rešitve so izredno energijsko učinkovite, masivni element temeljne plošče pa lahko služi tudi kot pasivno ogrevalo.

Udeleženci so z zanimanjem spremljali predstavitev podjetja Fibran

Posvet je v duhu zavedanja o nujnosti gradnje pasivnih (in skoraj-nič-energijskih) stavb že privabil lepo število statikov, arhitektov in ostalih načrtovalcev, ki snujejo arhitekturo bodočnosti, ter mnoge gradbince, ki sledijo novim gradbenim pristopom. Na posvetu so bile obrazložene rešitve za različne zahteve gradnje v odvisnosti od konstrukcijske zasnove stavbe, gradbenega materiala, mase objekta, njegovih gabaritov, zemljine, prisotnosti podtalnice, želene energijske učinkovitosti in drugih detajlov, ki jih mora upoštevati načrtovalec. Udeleženci so z zanimanjem spremljali predstavitev, razvila pa se je tudi konstruktivna debata, ki je osvetlila nekatere nejasnosti. S temeljno blazino se namreč odpira novo poglavje v gradbeni praksi, saj z novimi konstrukcijskimi sklopi rušimo dosedanji poznani način dela pri ustvarjanju energijsko dolgotrajno učinkovitih stavb. G

CELJE

NEVA - Nizkoenergijska Vzorčna Arhitektura Lumar IG je konec novembra skupaj z dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje dokončal prvi nizkoenergijski vzorčni učni objekt NEVA. »Veseli nas, da je objekt NEVA dobil končno podobo in bo lahko služil vsem zastavljenim izobraževalnim in promocijskim potrebam šole. V času krize je prenos znanja iz gospodarstva v šolstvo še pomembnejši, saj potrebujemo mlade, zagnane in usposobljene kadre, ki bodo skupaj z nami sooblikovali našo skupno prihodnost,« je dejal Marko Lukić, direktor Lumar IG.

»Za izvedbo ideje in projekta smo potrebovali partnerja, podjetje z dolgoročno vizijo, ki se zaveda, da je vsaka gradnja zelo odvisna od dobro izobraženih kadrov. Zelo smo veseli, da je k sodelovanju pristopilo podjetje Lumar z načrti njihovega sistema gradnje in donacijo nosilne konstrukcije,« je povedala ravnateljica šole Irena Posavec. Avtorica idejnega načrta je učiteljica in arhitektka Tanja Barle. Pri risanju načrta, montaži in gradnji so sodelovali dijaki programov gradbeni tehnik, zidar, tesar, pečar – polagalec keramičnih oblog, izvajalec suhomontažne gradnje, elektrikar in klepar krovec pod vodstvom učiteljev. Skozi potek gradnje so v šoli dosegli cilje, ki so jih zastavili pred začetkom projekta: postaviti učni objekt novih materialov in tehnologij, z dijaki spoznavati in izvajati dela na pravem objektu, izvesti inovativno sodelovanje med izobraževalno ustanovo in gospodarstvom, ter postaviti promocijskih objekt šole. »Tem ciljem bomo sledili tudi v prihodnje. Dijaki bodo v okviru pouka načrtovali in izvajali spremembe notranjega bivalnega prostora ter celotne obdelave. Za pomoč pri gradnji pa se v šolskem centru zahvaljujejo tudi podjetjem MIK Celje, Esal, Röfix, Knauf Insulation, Cinkarna Celje, Fragmat TIM, Würth in Andrej Arh, s. p. G

STROJNI TLAKI • ESTRIHI • OMETI hitro, kvalitetno in ugodno

031 689 832 TLAKI KOS d.o.o. Ljubljanska 33, Kamnik

Napovednik 11. ‡ 14. januar 2014: Sejem DOMOTEX (Svet talnih oblog), Hannover, Nemčija 11. ‡ 19. januar 2014: Sejem Bouw&reno (Gradnja in obnova), Antwerpen, Belgija 15. in 16. januar 2014: Dnevi energije Gradec (Biomasa in bioenergija, energetsko učinkovita gradnja), Gradec, Avstrija 16. ‡ 19. januar 2014: Sejem DOOR FAIR TURKEY (Mednarodni gradbeni sejem – les, jeklo, industrijska vrata), Istanbul, Turčija 23. ‡ 25. januar 2104: Stretchy Praha (Sejem krovstva in solarne energije), Praga, Češka 23. ‡ 26. januar 2014: KLIMAHOUSE (Mednarodni sejem energetsko varčne gradnje), Bolzano, Italija Inovativna rešitev temeljenja na potresno ogroženih območjih

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 7

20.12.13 15:54

Po sto pki

Amadej Kujan, u.d.i.k.i.

Lepljenje naravnega kamna

Kosa tonalita

Kamen je eden najstarejših gradbenih materialov in ker je praktično prosto dostopen v naravi, se je kot gradbeni material tudi najdlje obdržal. Izredna gostota in trdota kamna omogočata kakovostno uporabo objektov po njegovi vgradnji, objekti, oplemeniteni s kamnom, vsekakor pridobijo na vrednosti, prav tako pa kamen nudi njihovo primernejšo umestitev v prostor.

Pohorski tonalit

Polaganje porfirja

Vrste kamnin in njihova namembnost Kamnine delimo v tri osnovne skupine. Najbolj razširjene so magmatske kamnine, ki so nastale s strjevanjem magme

Breča

Travertin je sedimentna kamnina, ki se veliko uporablja za oblaganje fasad

Fasadni podzidek iz skrilavca

oziroma staljenega kamna. Glavni predstavniki te skupine so razni graniti in porfirji. Granit je zaradi svoje sestave zdaleč najpogostejši in tehnično tudi najpomembnejši kamen. Zaradi svoje strukture in barvne raznolikosti, svoje trdote in časovne obstojnosti, je izredno primeren za notranje in zunanje površine, povsod, kjer so mehanske

in vremenske obremenitve najhujše. Od naših magmatskih kamnin je najbolj razširjen in znan pohorski tonalit, iz katerega je osrednji del Pohorja. V preteklosti je bilo uveljavljeno ime zanj pohorski granit. Je sive barve z rahlim modrikastim odtenkom. Homogenost kamnine prekinjajo različno

široke in različno razporejene bele aplitne in pegmatitne žile. Porfirji so zelo priljubljeni pri tlakovanju zunanjih površin ob individualnih hišah, ker so cenovno dokaj ugodni. Druga skupina so sedimentne kamnine, ki so se oblikovale z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino. Med drugimi sodijo v skupino se-

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 8

20.12.13 15:54

Postopki

dimentnih kamnin breča, apnenec, peščenjak in kreda. Zanje so značilni raznoliki vzorci, ker so v njih zajeti razni nanosi kamenja, školjk in fosilov. Zato se največkrat uporabljajo za notranje obloge in dekoracijo. Tretja vrsta kamnin so metamorfne kamnine, ki so nastale s preobrazbo magmatskih in sedimentnih kamnin pri povišani temperaturi in pod visokim pritiskom. Načeloma so obstojnejše od sedimentnih in manj od magmatskih. Glavni predstavniki so marmor, kvarcit in skrilavec. Pri nas se zelo veliko uporablja skrilavec kot obloga škarp, podzidkov, stebrov in pohodnih tlakov. Marmor je v gradbeništvu široko uporabljen gradbeni material. Razlikujemo ogromno vrst marmorja, ki so večinoma svoja imena dobili po krajih izvora. Marmor se zaradi svojega privlačnega in dragega videza najpogosteje uporablja kot kamen za obloge. Naravni kamen je lahko v večjih kosih naravnih oblik (npr. skrilavec za oblaganje škarp in podzidkov), najpogosteje pa se uporablja rezan in primerno obdelan - nedrsna groba površina, poliran, žgan ali »staran«. Dimenzije oblog so različne in so odvisne od vrste kamnine. Običajno so širine ali dolžine med 20 in 60 centimetri, lahko pa so tudi večje. Priporočljivo je, da so dimenzije oblog takšne, da jih lahko en ali dva polagalca brez težav dvigneta.

Izbira lepila Obloge iz naravnega kamna se polagajo podobno kot keramične ploščice. Za lepljenje

Lepljenje belega marmorja

Izcvetanje lahko omejimo z uporabo lepil na osnovi tras cementa

uporabimo lepilo, izbira pa je odvisna tako od vrste oblog, stanja podlage kot tudi od namembnosti površin. Lepilo mora predvsem zagotoviti 100-odstotno kontaktno površino lepila in obloge. To sposobnost imajo lepila s povečano plastičnostjo, ker vsebujejo poseben dodatek - plastifikator. Na ta način pod oblogo ne bo praznih mest brez lepila, kamor lahko prodre voda. Druga pomembna lastnost lepila je deformabilnost. Elastična modula obloge in podlage sta zelo različna. Pri nihanju temperature (talno ali zidno gretje, zunanji vplivi) se podlaga in obloga različno raztezata oziroma krčita, lepilo s povečano deformabilnostjo (elastično ali fleksibilno lepilo) pa ima sposobnost kompenziranja teh razlik in na ta način prepreči odstopanje oblog. Na zunanje površine polagamo obloge vedno v poletnih mesecih, ko je raztezanje največje. Pri lepljenju svetlejših in poroznih oblog je priporočljivo uporabiti lepilo na osnovi belega cementa, ki ne vsebuje železovih oksidov, ker ti lahko povzročijo kasnejšo obarvanost oblog. Pri lepljenju tanjših oblog uporabimo hitrovezna lepila, ki zaradi svoje sestave in posebnih dodatkov zvežejo prej, preden lahko obloga vsrka vlago iz lepila. Na ta način zmanjšamo možnost nastanka madežev na površini obloge ter njeno zvijanje. Poleg obarvanosti in nastanka madežev na površini oblog pa največji estetski problem predstavlja eflorescenca oz. izcvetanje kalcijevega karbonata na oblogah. Izcvetanje je posledica specifičnih klimatskih razmer in se ga da preprečiti ali pa močno

zmanjšati njegov pojav z uporabo lepil na osnovi tras cementa oz. cementa z dodatkom naravnega pucolana. To so predvsem vulkanske kamnine in vulkanski pepeli. Tankoslojno lepilo uporabimo takrat, kadar polagamo obloge enakih debelin na stabilne, ravne podlage. Kadar polagamo kamen različnih debelin ali kamen z neravno lepno površino in v primerih, ko imamo opravka z neravnimi podlagami ali pa je potrebno ustvariti določene padce ali pravilno odtekanje s površin, uporabimo srednjeslojna ali debeloslojna lepila.

ka. Lepilo nanesemo skladno z opisanima postopkoma tako na podlago kot tudi na hrbtno stran obloge. S pomočjo pritiskov in udarcev z gumijastim kladivom oblogo pravilno naravnamo. Kombinirani postopek največkrat uporabimo predvsem pri polaganju kamna na zunanjih površinah.

Tehnike polaganja V osnovi ločimo tri osnovne tehnike polaganja. Plavajo-

Kombinirani postopek lepljenja

Plavajoči postopek lepljenja

či postopek (floating) je sestavljen iz dveh korakov. Na pripravljeno podlago z ravno gladilko nanesemo tanek sloj lepila, nato pa na še sveži sloj nanesemo drugi sloj lepila z zobato gladilko s primerno velikostjo zob. Oblogo položimo na lepilo in jo s pritiskom in udarci pravilno naravnamo. Drugi način polaganja je tako imenovani »back-buttering«. Lepilo enakomerno nanesemo na hrbtno stran obloge in jo položimo na pripravljeno podlago. Največkrat se ta tehnika uporablja pri oblaganju s kamnom neenakomerne debeline. Tretji postopek je kombinirana tehni-

Le pravilna izbira lepila, predvsem glede na vrsto obloge in podlage, uporaba primerne tehnike polaganja, izvedba dilatacij in pravilno fugiranje lahko zagotovijo, da bo naravni kamen s svojimi izjemnimi lastnostmi in dekorativno vrednostjo dolgo opravljal svojo nalogo. G

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 9

20.12.13 15:54

Ke ram i ka

Tla v tuš kabini Prhe v domačih kopalnicah so bile večinoma izdelane iz nižjih kadic in zaprte s prosojnimi vrati ali zavesami. Pri oskrbi starejših, težko gibljivih bolnikov ali invalidov pa je že relativno nizek prag kadi za tuš lahko velika ovira. Zato se je pri obnovi ali prenovi kopalnic smiselno odločiti za tako prho, ki ima tla v istem nivoju kot ostala kopalnica.

Obstaja več različic kabin za tuširanje. Razlikujejo se po velikosti, obliki in glede na obliko odtoka. Kakšno izberemo, je odvisno od osebnega okusa uporabnika, najpogosteje pa od možnosti, ki nam jih določa prostor. Tlorisne površine starejših kopalnic običajno ne omogočajo postavitve tako velikih kabin, kot jih uporabniki želijo v današnjih časih. Enaka težava nastopi, kadar se pri obnovi odločamo za zamenjavo klasične kopalne kadi s kabino za tuširanje. Kopalne kadi so praviloma ožje, zato nam namestitev tuša lahko poruši razmerja v prostoru in kljub razmeroma majhni kabini kopalnice izgledajo bolj utesnjene kot pred obnovo. K temu pripomorejo tudi zaprte stene tuš kabin. Iz vseh teh razlogov zamenjava kadi s tuš kabino ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled.

Prha v nivoju tal Kadar pa se namesto klasične kadičke za tuš postavi samo naklonska tla na mestu tuš kabine in kabino omeji s čim bolj prilagodljivimi stenami, so prednosti take rešitve očitne. Kopalnica brez kadičke za tuš je ne samo videti večja, temveč je gibanje po njej dejansko manj omejeno. Dodatna prednost je uporaba električnega talnega ogrevanja v tuš kabini, zaradi česar je uporabe le-te prijetnejša, tla pa se hitreje posušijo.

Fundo Primo

Fundo Trollo Fundo Borgo

Talni elementi z odtokom in rešetko

V primeru prenov kopalnic, ki so praviloma zelo zamudne, je v veliko pomoč sistem Wedi. Sistem Wedi obsega široko paleto izdelkov iz toplotno izolacijskih plošč, si so vodotesne in obenem tako trdne, da jih lahko uporabimo za tlake, stene, stenske obloge in izdelavo kopalniškega pohištva. So idealna podlaga za oblaganje s keramičnimi ali kamnitimi ploščicami, tako za velikoformatne plošče ali mozaik. Le kadar se naklonske tuš elemente vgrajuje v kopalnicah za invalidske vozičke, morajo biti ploščice velike najmanj 5 x 5

cm. Možna je tudi uporaba čvrstejših vinilnih oblog.

Predizdelani nakloni Talne plošče, ki se uporabljajo za izdelavo tlakov v tuš kabinah, imajo izdelane naklone, ki zagotavljajo zanesljivo odvajanje vode in enostavno polaganje talne obloge. Talni elementi Wedi Fundo imajo izdelane odtoke v sredini plošč ali ob strani, odtoki so lahko linijski, lahko pa se jih namesto v tla vgradi v stensko oblogo. V vsakem primeru je dostop do odtoka enostaven, kar je zelo pomembno za čiščenje. Na-

klon sledi obliki Wedi Fundo elementov, ki je lahko pravokotna, okrogla oz. polkrožna ali v drugih zanimivih oblikah, ki jih ponuja proizvajalec ali izbere sam naročnik. Pomembno je tudi, da se tovarniško izdelane elemente lahko na licu mesta reže in prilagaja meram na gradbišču in to brez izgube garancije.

Minimalna debelina talnih elementov Pri prenovah zelo pogosto ni na voljo veliko prostora, saj smo omejeni z višino obstoječih tal in z določenimi legami odtoč-

Fundo Riofino

Talni elementi z linijskim odtokom

Fundo Riolito

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 10

20.12.13 15:54

Keramika

Skupna višina samo

65 mm

Fundo Plano Rešitev težav pri sanacijah Wedi Fundo elementi so zelo primerni za izdelavo tuša tudi na lesenih konstrukcijah.

nih cevi. Zato so debeline Wedi Fundo elementov zmanjšane na minimalno potrebno višino, ki še omogoča izdelavo ustreznega naklona tlaka ter ustreznega naklona odtočnih cevi. Uporaba sistema Fundo je zato varna in preskušena.

Tuš kabina na leseni konstrukciji Še posebej je uporaba Wedi Fundo elementov primerna na

lesenih strešnih konstrukcijah, saj so elementi lahki in

konstrukciji potrebno učinkovito in trajno tesnjenje, obse-

Kopalnica brez kadičke za tuš je videti večja, gibanje po njej pa je dejansko manj omejeno.

omogočajo enostavno vgradnjo med stropnike. Ker je pri izdelavi kopalnice na leseni

ga sistem Wedi poleg originalnih odtočnih kotličkov tudi vsa potrebna tesnila za odtoke,

stike s stenami in okrog vodovodnih priključkov. G

Za dodatne informacije in tehnične rešitve obiščite spletno stran www.wedi.com ali se oglasite v trgovinah slovenskega zastopnika Kalcer.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 11

20.12.13 15:54

Janez Milavec, u.d.i.e. Daniel Lisičić, u.d.i.g.

Izolacija medetažnih konstrukcij pred udarnim zvokom Na bivalno ugodje človeka v prostoru vpliva več dejavnikov. Poleg primerne temperature, vlage in osvetljenosti, je pomemben tudi nivo hrupa v prostoru.

Še zlasti je to pomembno v prostorih, namenjenih počitku ter v večstanovanjskih zgradbah in prostorih, ki mejijo na hrupne prostore. V individualnih stanovanjskih objektih se velikokrat pozabi na zaščito proti hrupu ali pa se ta izvede površno. V takih prostorih je kvaliteta bivanja slabša, popravila so praktično neizvedljiva, če pa se jih vseeno lotimo, so zelo draga. Pred zvokom, ki se širi po zraku, se lahko zaščitimo s pomočjo eno ali več-slojne pregrade, ki mora imeti čim večjo maso. Pri zvoku, ki nastaja zaradi udarcev, t.i. udarnemu zvoku, pa moramo preprečiti, da bi se le-ta prenesel na nosilno konstrukcijo. Ta način izvedbe medetažne konstrukcije imenujemo plavajoči pod.

Plavajoči pod Prehajanje udarnega zvoka omejujemo z vstavljanjem elastičnega materiala med betonski estrih in spodnjo nosilno konstrukcijo in vseh vertikalnih delov

stavbe (zidovi, instalacije, dvigala, dimniki, zračniki, preboji...). Elastični sloj deluje kot vzmet in duši vibracije, ki se prenašajo po konstrukciji. Take konstrukcije imenujemo plavajoči podi. Plavajoče talne konstrukcije se izvajajo med prostori za enake ali različne namene, saj se udarni zvok prenaša tudi bočno in navzgor. Enako velja tudi za pod v pritličju ter pod nad zunanjostjo.

Materiali za elastični sloj Elastični izolacijski material mora imeti čim manjšo dinamično togost (SD - stiffness dynamic), kar preprečuje prenos vibracij skozi konstrukcijo. Dinamična togost je lastnost, ki nam pove, kako se material odziva pri dinamični obremenitvi. Dinamična togost mora biti ustrezno izbrana v navezi s stisljivostjo (CP - compressibility). To pomeni, da se pri določeni obremenitvi material ne sme preveč stisniti, obenem pa mora imeti dovolj majhno dinamično togost zaradi funkcije dušenja udarnega zvoka.

Odličen material, ki dosega majhne vrednosti dinamične togosti (je elastičen) in ima hkrati majhno stisljivost, so po posebnem tehnološkem postopku izdelane plošče iz ekspandiranega polistirena: Eurotherm EPS-T. Plošče Eurotherm z oznako EPS-T (trittschall) so odličen izolator proti širjenju udarnega zvoka, hkrati pa tudi odličen toplotni izolator, kar v primeru poda v pritličju ni zanemarljiv podatek. Hkrati imajo te plošče zelo majhno vpojnost vode in imajo zato določene prednosti pred vlaknastimi materiali (mineralna volna). Tako se na primer v primeru poškodbe cevnih razvodov pod finalnim tlakom, zvočna izolacija prepoji z vodo. V primeru vgradnje izolacije iz ekspandiranega

Zaključna talna obloga Lahka armirana betonska podloga (estrih) PE folija Elastificirani stiropor Eurotherm EPS-T (izolacija proti udarnemu zvoku) Nosilna stropna konstrukcija (AB plošča) Notranji omet

Prerez konstrukcije plavajočega poda

polistirena (t.i. stiropora), lahko vodo enostavno odstranimo z nekaj izvrtinami s spodnje strani AB plošče (medetažne konstrukcije). Odstranitev vode iz prepojene zvočne izolacije iz mineralne volne pa je brez sorazmerno dragih posegov praktično nemogoča. Kot elastični materiali v plavajočih podih se uporabljajo tudi folije iz penjenega polietilena, vendar imajo višje vrednosti dinamične togosti ter s tem tudi manj znižajo raven udarnega zvoka. Iz grafa 1 je razvidna primerjava izboljšanja nivoja udarnega

Primerjava izboljšanja nivoja udarnega zvoka med različnimi elastičnimi materiali

zvoka med Eurotherm EPS-T in ostalimi materiali. Primerjava je narejena za AB nosilno konstrukcijo 12 cm in cementni estrih debeline 4 cm (cca 80 kg/ m2) ter različne elastične sloje debeline do 35 mm.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 12

20.12.13 15:54

JUB

Vidimo, da se z Eurotherm stiroporom EPS-T doseže za od 3 do 6 dB boljšo izolacijo pred udarnim zvokom ΔLw,R. Plošče imajo pri zelo majhni stisljivosti (2- 3 mm) tudi zelo majhno dinamično togost (s'=15-25 MN/ m3). To pomeni, da so plošče izredno elastične, hkrati pa se pod obremenitvijo (estrih, ljudje, predmeti v prostoru ...) zelo malo stisnejo, kar pa ni možno doseči z materiali iz mineralne volne ali s ploščami iz EPS, ki so proizvedene po drugačni tehnologiji.

Zakaj Eurotherm EPS-T Plošče proizvajamo po najnovejši tehnologiji tako pri izdelavi v vakuumski blok formi kot tudi pri elastificiranju blokov. Bloke ekspandiranega polistirena iz kalupa stisnemo na 1/3 prvotne debeline. Po končanem postopku se blok

vrne na okrog 85 % prvotne debeline. S tem postopkom vplivamo na molekularno strukturo materiala, rezultat tega pa sta večja elastičnost in nižja vrednost dinamične togosti. Ko je blok stabiliziran na volumen, ki je za 10 – 15 % manjši od začetnega (iz kalupa), se reže na plošče, ki so za 10 % debelejše od njihove nazivne debeline. Rezanje bloka poteka po ravnini, ki je pravokotna na smer stiskanja. Plošče izdelane s tem postopkom imajo nižje vrednosti dinamične togosti od plošč, proizvedenih s postopkom valjanja in po obremenitvi z betonskim estrihom (debeline 4- 6 cm) zadržijo svojo nazivno debelino. To pomeni, da bo Eurotherm EPS - T debeline = 22/20 mm, obremenjen s silo do 6500 N (650 kg/m2), trajno zadržal debelino 20 mm, oziroma bodo

Zaradi bojazni, da »mehki plošče debeline 33/30 mm trajno zadržale svojo debelino 30 elastificirani stiropor« ne bo premm. Priporoča se uporaba dveh nesel tlačne obremenitve, se debelin elastificiranega stiropo- po nepotrebnem vgrajuje tako imenovani »trdi stiropor«, ki ima ra EPS-T in sicer: • EPS-T 22/20 z dinamično to- visoke vrednosti dinamične togosti (SD = 60 – 80 MN/m3), gostjo SD25 in • EPS-T 33/30 z dinamično to- vendar pa ne dosega dovoljenih vrednosti ravni udarnega zvoka. gostjo SD15 Možno je uporabiti tudi manjšo debelino plošč (12/10) vendar je dinamična togost odvisna od debeline plošče. Manjše debeline imajo večjo dinamično togost in posledično manjšo izolacijo pred udarnim zvoOdvisnost dinamične togosti od debeline plošče EPS-T kom.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 13

20.12.13 15:54

JUB

Položene EPS-T plošče in robni stiroporni trak

Pravilna izvedba Že pri samem projektiranju moramo biti pozorni na detajle, ki lahko bistveno vplivajo na izolacijo proti udarnemu zvoku. Pozorni moramo biti predvsem na prehod inštalacij skozi horizontalno nosilno konstrukcijo (ploščo) in z izolacijo zapolniti stike z nosilno konstrukcijo.

gradbenik 12-1.indd 14

Plošče prosto položimo na podlago. Podlaga mora biti ravna in čista. V primeru neravnin jo je najbolje poravnati s suho mivko, tako da ne pride do poškodb izolacijskih plošč (zvočni most). Ob vse zidove, stebre, prehode inštalacij in podobno je potrebno postaviti Eurotherm EPS elastificirani trak debeli-

ne 1 cm do višine, ki sega nad predvideno višino estriha. Trakove lahko režemo tudi na gradbišču iz plošč. Plošče morajo ležati po vsej površini poda, tako da je estrih enake debeline po celotni površini poda. Posebna pozornost pri izvajanju del je potrebna pri stikih z vertikalnimi deli stavbe. Na plošče Eurotherm EPS – T položimo PE folijo debeline 0,2 mm z 20 cm preklopi in sicer tako, da je ob stikih z vertikalnimi deli stavb dvignjena nad predvideno višino estriha za 2 cm. Namen PE folije je predvsem preprečiti vstop cementnega mleka v stike plošč in s tem nastajanje zvočnih mostov med estrihom in nosilnim gradbenim elementom. V kolikor strop ni toplotno izoliran z zunanje strani in se nahaja nad zunanjim ali neogrevanim prostorom, se na elastificirani stiropor položi še dodatna toplotna izolacija Eurotherm EPS ustrezne debeline in tlačne trdnosti.

Debelino betonske podlage estriha je potrebno preračunati (najmanj 4 cm). Priporočamo izdelavo estriha iz mikroarmiranega betona ali estrih, armiran z armaturno mrežo (Q). Po izvedbi estriha se poreže odvečni del EPS elastificiranega traku in PE folije. Kotne letve na finalnem tlaku ne smejo biti hkrati v neposrednem stiku z vertikalnimi deli in podom. Pri adaptacijah se predelne stene postavlja na nosilno stropno konstrukcijo in ne na estrih. Razumljivo je, da se v večstanovanjskih stavbah vplivu hrupa iz sosednjih prostorov ni možno v celoti izogniti. Z ustrezno tehnično zasnovo ter izgradnjo stavbe pa je možno širjenje hrupa v njej precej omejiti in doseči vsaj minimalno predpisano zvočno zaščito. G

20.12.13 15:54

Keramika

Industrijske keramične ploščice Industrijske keramične ploščice nemškega proizvajalca Agrob Buchtal so posebne zaradi svojih karakteristik. Pri izboru moramo biti pozorni predvsem na: kislino- in mrazoodopornost, stopnjo protidrsnosti in debelino keramične ploščice.

V našem programu nudimo industrijske keramične ploščice za: • bolnice, šole, vrtce • operacijske sobe – keramične ploščice s posebno OP glazuro • predelovalno, mesno, ribjo, zelenjavno, živilsko, mlečno in drugo industrijo • avtomobilsko industrijo in parkirne hiše • pralnice, kotlovnice, kuhinje, delavnice • laboratoriji, lakirnice – elektroprevodni tlaki • sistemi za slepe in slabovidne … Vsi zgoraj navedeni segmenti imajo svoje mesto v tabeli o protidrsnosti. Ker je vsak industrijski objekt specifičen, je za oblogo tal s keramičnimi ploščicami potrebno določiti: • koeficient protidrsnosti po prostorih,

se na ploščice in med žganjem tesno veže na njihovo strukturo ter zapre vse pore. Tudi olja in maščobe zato ne morejo pustiti nobenih sledov na ploščicah. Dodatna impregnacija ni potrebna. Proizvodne serije s površinsko zaščito Protecta so označene z logotipom:

• zaokrožnice ter notranje in zunanje vogale, • dilatacijska polja.

Zaščita Protecta Površinska zaščita Protecta se uporablja tako pri ravnih kakor tudi pri reliefnih protidrsnih neglaziranih keramičnih ploščicah. Te keramične ploščice so že proizvedene kot površinsko

zelo odporne, vendar se lahko sčasoma na površini ploščice v mikropore usedejo prah, umazanija ali snovi, ki tvorijo madeže. Zato so neglazirane ploščice iz fine kamenine Agrob Buchtal Architekturkeramik že tovarniško obdelane s posebno trajno zaščito pred madeži in nečistočami. Površinska zaščita Protecta se v proizvodnem procesu nane-

Gsm: 041 622 596

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 15

20.12.13 15:54

Po sto pki

Tadej Gruden, univ. dipl. inž. grad., neodvisni strokovnjak za izdelavo energetskih izkaznic

Sanacija gostilne v Sežani s toplotno izolacijo na notranji strani

Gostilna pri Dragici v Sežani

Drugi člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010) v prvem odstavku pravi: »Ta pravilnik se uporablja pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v najmanj 25 odstotkov površine toplotnega ovoja, če je to tehnično izvedljivo.« Zaradi enega »če« v tem členu se pogosto ta člen uporablja tudi kot opravičilo za nevgrajevanje toplotne izolacije pri sanacijah starih stavb.

Kaj pa če želimo tudi starejše stavbe, predvsem tiste, ki sodijo pod spomeniško varstvo, kakovostno toplotno sanirati, ne da bi posegali v zunanjo podobo stavbe? Ostane nam le ena možnost - izvedba toplotne izolacije zunanjih sten na notranji strani.

šele z difuzijo vodne pare. Rezultat so bile razne montažne izvedbe z mineralno volno in oblogo iz mavčno-kartonskih plošč z ali brez parne zapore. Posledica pa - nastanek plesni (slika 1).

Strahovi in pasti izvedbe toplotne izolacije zunanje stene na notranji strani Marsikomu gredo kocine pokonci, ko sliši, da bi se vgradilo toplotno izolacijo na notranjo stran zunanje stene. Zakaj? Zato, ker so bile dosedanje izvedbe toplotne izolacije na notranji strani vselej vprašljive. Vprašljive pa zato, ker se niti projektanti niti izvajalci niso ukvarjali z gradbeno fiziko, kaj

1 Pogled na zunanjo steno po odstranitvi obloge in toplotne izolacije iz mineralne volne na notranji strani

Sicer pa s tako izvedbo ne bi bilo nič narobe, če bi se za konstrukcijo preverila difuzija vodne pare in pravilno vgradila primerna parna zapora!

skih materialov, ki jih je mogoče uporabiti brez parne zapore, je toplotna izolacija iz porobetona Multipor (proizvajalec: Xella PorobetonSI, d.o.o.).

Kako torej kakovostno izdelati toplotno izolacijo na notranji strani?

Kaj je Multipor?

Možnosti je več, a pri večini je potrebna pravilno vgrajena kakovostna parna zapora. V kolikor je s parno zaporo karkoli narobe (nima potrebnega Sd, je poškodovana, ni preklapljana in lepljena …), se nam slej ko prej zgodi zgodba s slike 1! Seveda pa je mogoče izdelati toplotno izolacijo na notranji strani tudi brez parne zapore, le toplotnoizolacijski material mora biti pravi. Eden od toplotnoizolacij-

Multipor je povsem naravna in okolju prijazna toplotna izolacija, izdelana iz mineralnih materialov (kremenčev pesek, cement, apno, mavec, voda in aluminijev prah za nastanek por), namenjena za toplotno izolacijo zunanjih zidov in streh (z notranje ali zunanje strani), garaž ali kleti. Toplotno izolacijske mineralne plošče Multipor imajo standardne dimenzije 60 x 50 oz. 39 cm, debeline pa se gibljejo od 5 do 20 cm, oz. do 30 cm za izvedbo fasad. Po naročilu je mogoče iz-

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 16

20.12.13 15:54

Postopki

delati tudi plošče nestandardnih dimenzij. Multipor plošče moramo polno lepiti na podlago, priporočljiva je vsaj osnovna predhodna izravnava zidov. Tako se namreč izognemo zračnim »žepom« in omogočimo Multiporu, da zaradi svojih lastnosti (sposobnost akumulacije vodne pare in prehoda tekočin) prevzame kondenzat nase in ga odda nazaj v prostor.

Lastnosti toplotne izolacije Multipor Multipor združuje vse najpomembnejše lastnosti gradbenih in toplotno izolacijskih materialov: • Toplotna prevodnost: izdelki Multipor za izvedbo toplotne izolacije na notranji strani imajo toplotno prevodnost λ = 0,045 W/mK, kar jih uvršča med toplotno izolacijske materiale (λ < 0,05 W/mK). • Paroprepustnost: difuzijska upornost prehodu vodne (µ) pare je pri porobetonu Multipor enaka 3. • Požarna odpornost: izdelki Multipor sodijo v požarni ra-

popolnosti reciklirati, zaradi česar je Multipor tudi dobil naziv »okolju prijazen gradbeni material«. Za preračun difuzije vodne pare je potrebno uporabiti dinamično metodo, kajti statična (Glasserjeva) metoda ne upošteva bistvenih lastnosti Multipora, zato je lahko rezultat ob uporabi slednje napačen.

Primer sanacije stavbe s toplotno izolacijo Multipor Stavba, v kateri deluje Gostilna pri Dragici v Sežani (http:// www.gostilnapridragici.si), je bila zgrajena konec 19. stoletja na povsem klasičen primorski način. Zunanji zidovi so bili izdelani iz klesanega kamna v debelini 70 cm, le na mestih parapetov je bila debelina kamnitega zidu 30 cm. Medetažne konstrukcije in strešna konstrukcija so bile izdelane iz lesa. Lastnik stavbe se je leta 2011 odločil za temeljito prenovo, tako v smislu statične ojačitve nosilnih konstrukcij kot tudi v smislu zmanjšanja rabe energije za ogrevanje. Lastnika in investitorja Dra-

izbire materialov do projektiranja in izvedbe, opravili na zavidljivem nivoju. Arhitekt Milan Matkovič se je za uporabo Multipora na notranji strani zunanjih sten gostilne odločil na podlagi lastnih izkušenj. Sam je namreč lastnik stare kraške hiše, ki je zahtevala energetsko prenovo, zato je že pred leti uporabil Multipor za izolacijo svoje hiše z notranje strani. Izkušnja tako vgradnje kot tudi bivanja v energetsko prenovljeni hiši je pozitivna, zato je prepričan, da je Multipor pravi material za zahtevne energetske

lavo, predvsem špalet obokanih oken. Na koncu je bil prijetno presenečen nad enostavnostjo in kakovostjo končne izvedbe toplotne izolacije zunanjih sten na notranji strani s toplotno izolacijo Multipor.

Potek sanacije Pred izvedbo toplotne izolacije zunanjih sten z Multiporom je bil z notranje strani odstranjen ves obstoječi omet, stene pa so bile utrjene z injekcijsko maso. Izdelane so bile tudi nove armiranobetonske preklade nad okni (slika 2).

2 Odstranitev obstoječega notranjega ometa (foto: Xella)

Kako toplotno izolirati starejše stavbe, predvsem tiste, ki sodijo pod spomeniško varstvo. Ostane nam le ena možnost - izvedba toplotne izolacije zunanjih sten na notranji strani.

zred A1, skladno s standardom EN 13501-1. • Prostorninska masa: izolacijske plošče Multipor imajo prostorninsko maso 115 kg/m³. • Tlačna trdnost: srednja vrednost tlačne trdnosti je večja od 300 kPa. • Oblikovna stabilnost in kompaktnost • Ostale lastnosti: Multipor je odporen na mikroorganizme in insekte, biološko neoporečen, mogoče pa ga je tudi v

gica in Simon Prodanović sta izbiro materialov za sanacijo stavbe v celoti prepustila projektantu arhitektu Milanu Matkoviču, saj se sama na materiale ne spoznata. Želela sta le čim bolj kakovostno obnoviti stavbo, da bi bili njuni gostje zadovoljni z gostilniškimi prostori in udobjem v sobah nad gostinskim delom. Prenova je v celoti uspela in lastnika ste zadovoljna, da so strokovnjaki, vključeni v projekt, vsa dela, od

sanacije starejših stavb. Samo prepričanje seveda ne zadostuje, arhitekt je za izbor materiala in določitev optimalnih debelin našel podlago v dinamičnem programu izračuna difuzije vodne pare, s katerim je še potrdil svojo odločitev. Tudi izvajalec Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana d.d. se je prvič srečal s toplotno izolacijo Multipor, uvodne nasvete in navodila pa je dobil od Silva Ležiča, inštruktorja gradnje proizvajalca Xella. Po besedah Igorja Semoliča, predstavnika izvajalcev, so se sprva še navajali na Multipor, kasneje, ob upoštevanju vseh pravil za rokovanje in vgradnjo, pa se je Multipor izkazal za zelo enostaven material za vgradnjo in končno obde-

Izbira toplotne izolacije in sistema izvedbe toplotne izolacije zunanjih sten - Multipor na notranji strani stene - se je izkazala za eno boljših odločitev, saj ima taka izvedba več prednosti: • z izvedbo toplotne izolacije na notranji steni se izognemo posegom v zunanjost stavbe, • izdelava klasičnih ometov na notranji strani bi bila zahtevna in zamudna, • z lepljenjem toplotno izolacijskih plošč se je bilo mogoče izogniti izvedbi klasičnega ometa, • z Multiporom je mogoče izdelati povsem ravne stene in okenske špalete, • Multipor je enostaven za obdelavo in izvedbo obokanih špalet, GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 17

20.12.13 15:54

Postopki

in natančno končno obdelavo notranjih zidov (slika 4). V stavbi je tudi nekaj manjših obokanih oken. Z uporabo toplotne izolacije Multipor je bilo zelo enostavno, hitro in natančno toplotno izolirati in oblikovati tudi špalete obokanih oken (slika 5). 5

Toplotno izolirane špalete obokanih oken (foto: Xella)

Vgradnja toplotne izolacije Multipor (foto: Xella)

• v Multiporu je mogoča enostavna izvedba dodatnih inštalacij, • podkonstukcije (letve, profili ...) ne nameščamo,

4 Stena, obložena z Multiporom, pred izvedbo zaključnih del (okenske police, beljenje) (foto: Xella)

Multipor je odporen na mikroorganizme in insekte, biološko neoporečen, mogoče pa ga je tudi v popolnosti reciklirati, zaradi česar je Multipor tudi dobil naziv »okolju prijazen gradbeni material«.

• parna zapora se ne namešča - s tem se zagotovo izognemo plesni in glivam, • izvedba je cenejša od drugih načinov toplotne izolacije z notranje strani. Debelina Multipora se je gibala od 5 cm na mestih, kjer so zunanje stene najdebelejše,

do 12 cm na mestih parapetov (slika 3). Čeprav je Multipor izdelan kot kompaktna plošča, ga je mogoče obdelovati z zelo enostavnim orodjem - žago, nožem, brusom. Toplotno izolacijske plošče Multipor zato omogočajo izredno enostavno

Zaključek V primeru sanacije stavbe gostišča Gostilna pri Dragici v Sežani, se je Multipor izkazal za najboljšo in hkrati najcenejšo izbiro za toplotno izolacijo zunanjih sten. Z vgradnjo Multipora na notranji strani stene je bilo istočasno rešenih več problemov - toplotna zaščita zunanjih sten, izvedba idealno ravnih sten in špalet brez klasičnega ometa ter enostavna izvedba dodatnih inštalacij. Zaradi bistveno manjše uporabe mokrih postopkov pri vgradnji toplotne izolacije Multipor na notranji strani zunanje stene v primerjavi s klasičnimi ometi je bila tudi izvedba sanacije celotne stavbe enostavnejša in hitrejša. G

Pregled trga: Toplotne in zvočne izolacije (dodatek) V novembrski številki revije Gradbenik je v rubriki ﬂpregled trga« - Toplotne iz zvočne izolacije izpadla ponudba podjetja Xella porobeton SI, d.o.o., ki jo tako objavljamo tokrat.

Zastopnik / proizvajalec Naziv izdelka

Osnovni material

Xella porobeton SI, d.o.o. Loke pri Zagorju 64,

e-pošta: info.si@xella. com

Toplotna prevodnost (W/mK)

Podrobnejši opis: namen uporabe, lastnosti, primernost za zvočno izolacijo (absorpcija zvoka, dušenje), način vgradnje, posebnosti …

splet: www.ytong.si 1412 Kisovec Mineralne toplotnoizolacijske plošče Multipor za fasade

Porobeton

0,045

Naravne mineralne plošče za toplotno izolacijo vseh vrst zidov - masivne, oblikovno stabilne, trajne! Dimenzije : 600*500*75-300 mm

Mineralne toplotnoizolacijske plošče Multipor za izolacijo na notranji strani zidov

Porobeton

0,045

Naravne mineralne plošče za toplotno izolacijo vseh vrst notranjih zidov - masivne, oblikovno stabilne, trajne! Termično obdelane, parna zapora se ne namešča! Preprečujejo rast plesni in gliv. Dimenzije : 600*390*50-200 mm

Mineralne toplotnoizolacijske plošče Multipor za izolacijo stropov

Porobeton

0,045

Naravne mineralne plošče za toplotno izolacijo stropov s spodnje strani. Nameščajo se z lepilno malto Multipor, dodatno se ne pritrjujejo oz.sidrajo. Masivne, oblikovno stabilne, trajne! Dimenzije : 600*390*50-200 mm

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 18

20.12.13 15:54

ZAG

ZAG sodeluje v projektih GE2O in HEAT4U Zavod za gradbeništvo Slovenije sodeluje v dveh zelo zanimivih projektih v okviru 7. okvirnega programa EU. To sta projekta »Geo-clustering to deploy the potential of energy efficient buildings across EU« (GE2O) in »Gas absorption heat pumps solution for existing residential buildings« (Heat4U). Oba projekta se ukvarjata z uporabo tehnologij za povečanje energetske učinkovitosti. Kratek opis obeh projektov:

Projekt GE2O V okviru projekta GE2O (http://www. geoclusters.eu/) konzorcij partnerjev razvija metodologijo za združevanje obstoječih nacionalnih grozdov v enotno formo. Za ta namen je bilo razvito orodje za pomoč deležnikom in zakonodajalcem v smeri izboljšanja implementacije obstoječih rešitev s področja energetske učinkovitosti v stavbah. Delovna verzija orodja je sedaj na voljo za preskus na spletnem naslovu www.geoclusters.eu/ge2O. Orodje združuje posamezne indikatorje, ki popisujejo tehnologije ali geografsko območje v homogene podatkovne sloje in podsloje in se ukvarja tako s tehnološkimi kot tudi z netehnološkimi vidiki. Uporabniku omogoča iskanje in določevanje geografskih področij, kjer ima izbrana tehnologija s področja energetske učinkovitosti največji potencial za razvoj in trženje glede na klimatske razmere, tipologijo stavb, socialno-ekonomske kazalnike, politike in regulative. Poleg tega si v okviru projekta prizadevamo za vzpostavitev skupnosti deležnikov v okviru identificiranega geo-grozda, ki praviloma presega področje ene države. Ti deležniki so zainteresirani za trajno izmenjavo strukturiranih informacij, kar je namen

orodja. Vljudno vas vabimo, da orodje spoznate in si ga ogledate na zgornjem spletnem naslovu. Kontakt za nadaljnje informacije: Dominique Caccavelli dominique.caccavelli@cstb.fr Osnovni podatki o projektu Začetek: januar 2012 Trajanje: 24 mesecev Koordinator: CSTB, Francija Partnerji: BBRI, E2BA, TZUS, D’Appolonia, Polimi, Arcelor Mittal, TNO, ASM, ZAG, ACCIONA and IFS

Projekt HEAT4U Eno in dvo stanovanjske stavbe predstavljajo cca. 60 odstotkov stavbnega fonda, v katerem je največ potenciala za drastično zmanjšanje porabe energije in emisij CO2. Nove direktive za doseganje energetske učinkovitosti in ciljev glede obnovljivih virov energije za leto 2020 in naprej zahtevajo zmanjšanje porabe energije v stanovanjskih stavbah, pri čemer ne moremo zaobiti obstoječih stavb, ki so največkrat zelo potratne. Zahteve se nanašajo tako na ovoj stavb kakor tudi na ogrevalne sisteme in pripravo sanitarne tople vode. Pogosto je obnova toplotnega ovoja stavbe otežkočena zaradi omejitev (npr. zaščitene fasade v starih mestnih jedrih, razpoložljivost prostora, preselitev najemnikov, previsokih stroškov) in je poseg v kurilno napravo

edina realna možnost. Trenutne rešitve niso vedno primerne in stroškovno učinkovite v obstoječih stavbah, saj mora sistem ogrevanja delovati na obstoječih sistemih ogrevanja. Namen projekta HEAT4U (http://www.heat4u.eu/en/) je pospešiti izboljšanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, pri čemer naj ostanejo energenti podobni, kot jih že uporabljajo. Cilj projekta je razvoj plinske absorpcijske toplotne črpalke (PATČ), ki se trenutno uporabljajo za ogrevanje večstanovanjskih stavb, poslovnih in industrijskih stavb tudi na področju enodružinskih hiš. PATČ povečajo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb za več kot 40 odstotkov, zahvaljujoč uporabi obnovljivih virov energije, ki izhajajo iz okolja (zrak, zemlja, voda). Vsaka vgrajena PATČ v enodružinske stanovanjske hiše bo prinesla letni prihranek v višini 0,8 ton naftnega ekvivalenta in bo preprečila emisije 2,1 ton CO2. Ta tehnologija bo omogočila, da se bodo uporabljali obstoječi ogrevalni sistemi (npr. radiatorji) in obstoječa plinska mreža, ki jo sedaj uporabljamo za ogrevanje s plinom. Rešitev je alternativa

pri nas uveljavljenim električnim toplotnim črpalkam. Tehnološke izzivi, ki jih predstavlja ta projekt in jih morajo razrešiti raziskovalne skupine v okviru projekta HEAT4U, so vezani na razvoj PATČ v tipični velikosti moči ogrevanja enodružinskih stanovanjskih hiš (10 in 25 kW), ki bo omogočila ogrevanje pri učinkovitosti rabe primarne energije 150-170 odstotkov. Poleg tega bo uporabljala zunanji zrak kot vir obnovljive energije in bo lahko delovala v srednjem temperaturnem režimu v povezavi z radiatorji in z dodatnimi obnovljivimi viri energije, kot so sončni kolektorji in ogrevanje na biomaso. PATČ bo lahko tudi vir energije za novozgrajene stavbe, kjer se pogosto uporablja nizkotemperaturno talno ogrevanje. V skladu s cilji projekta HEAT4U bo izbira PATČ ena izmed cenovno najbolj konkurenčnih rešitev na trgu ogrevanja. G Osnovni podatki o projektu Začetek: december 2011 Trajanje: 36 mesecev Koordinator: ROBUR, Italija Partnerji: Bosch Thermotechnik, British GAS Trading, CF Consulting, D’Appolonia, ENEA, E.ON RUHRGAS, Flowair, FhG - FAF, GDF SUEZ, GRDF SA, Pininfarina, Politecnico di Milano, ZAG

info@zag.si GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 19

20.12.13 15:54

A ktu al n o

ZAG, Kompetenčni center TIGR in trajnostna gradnja Usmeritve v nove tehnologije in materiale ter v zmanjševanje vplivov na okolje so že nekaj časa ključne usmeritve pri razvoju gradbeništva v večini evropskih držav. V Sloveniji je več inštitucij in tudi podjetij, ki neposredno sodelujemo v tem razvoju, žal pa zaostajamo pri uporabi rezultatov v praksi.

Zavod za gradbeništvo je ena osrednjih slovenskih inštitucij s področja gradbeništva v Sloveniji. Ste tudi eden izmed večjih partnerjev v Kompetenčnem centru TIGR. Kako vidite aktualnost trajnostne gradnje pri nas in v svetu? Trajnostna gradnja je v EU in tudi drugod po svetu ena izmed ključnih dejavnosti razvoja. Nobenega dvoma ni, da je prihodnost gradnje v trajnostni gradnji. Če se ozremo nazaj, pravzaprav vidimo, da je to smer gradnje že stoletja, tako v svetu kot tudi pri nas. V prejšnjem stoletju smo sicer to vizijo nekoliko izgubili, a se toliko močneje vrača v današnjem času. Kompetenčni center TIGR (Trajnostno in inovativno gradbeništvo) je namenjen ravno sledenju te vizije. Glede na to, da je trajnostna gradnja multidisciplinaren in dokaj kompleksen proces, imamo znotraj TIGR-a več področij, ki so za trajnostno gradnjo ključna: ne samo energetsko učinkovitost in obnovljive virove energije, temveč tudi raziskovanje konceptov in metod, informacijsko tehnologijo in poslovni vidik trajnostne

gradnje. Vzporedno s tem seveda razvijamo oziroma smo razvili tudi posamezne izdelke za na trg. S tem TIGR odločno pripomore k razvoju trajnostne gradnje pri nas, ki nikakor ni samo v lesu, pa čeprav je les v celotno zgodbo lahko tudi zelo učinkovito vključen. Vznemirjenje, ki ga lahko med sodelavci na projektu čutimo, ko se pogovarjamo o temi trajnostne gradnje, samo po sebi najbolj nazorno pokaže, kako zelo je trajnostna gradnja aktualna tudi pri nas. Mislim, da lahko mirno

Tudi na ZAG-u imate zanimivo demonstracijo, in sicer sistema solarnega hlajenja. Kakšne so izkušnje? Je to ena izmed verjetnih smeri v razvoju hlajenja, ki postaja vse bolj aktualno?

Nobenega dvoma ni, da je prihodnost gradnje v trajnostni gradnji. Če se ozremo nazaj, pravzaprav vidimo, da je to smer gradnje že stoletja, tako v svetu kot tudi pri nas.

ocenimo, da smo na tem področju, vsaj kar se tiče premikanja zavesti pri ljudeh, zelo veliko dosegli. Sedaj moramo ta impulz prenesti tudi v državne inštitucije. To je izjemnega pomena, saj entuziazem trajnostne gradnje lahko tudi izgine, če javnost ne

Energija v stavbah je vsekakor pomemben del trajnostne gradnje, še zdaleč pa ne edini pomemben segment. Visoka energetska učinkovitost še ne pomeni tudi trajnostne stavbe.

dobi enoumnih in pravi signalov s strani države. Govorimo o zakonodaji, razvojnih usmeritvah, ne nazadnje tudi o davčni politiki in seveda predvsem o demonstracijah in pilotnih objektih, ki nam jih manjka. Včasih zdi, kot da se jih branimo.

Res je, na ZAG-u imamo demonstracijo sistema solarnega hlajenja, ki sicer ni plod TIGR-a, ampak je bila postavljena v enem izmed projektov 7. okvirnega programa. Solarno hlajenje pri nas zelo dobro deluje, saj brez težav iz sončne energije, ki jo zajamemo s sprejemniki sončne energije, proizvedemo dovolj hladu za hlajenje pisarn in dvorane petega nadstropja naše stavbe. Tehnologija konceptualno sicer ni nova, vendar si iz različnih razlogov do sedaj še ni utrla poti v množično uporabo. Nedvomno je cenovno učinkovita

Prof. dr. Andraž Legat je direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Bil je predsednik mednarodnega združenja nacionalnih gradbenih raziskovalnih inštitutov ENBRI (European Network of Building Research Institutes) in podpredsednik Evropskega združenja cestnih laboratorijev FEHRL (Federation of Highway Research Centres). Še vedno je član najvišjega organa (HLG) Evropske gradbene tehnološke platforme (ECTP). Je predsednik Strokovnega sveta Kompetenčnega centra Trajnostno in inovativno gradbeništvo (TIGR). Kot raziskovalec sodeluje v številnih domačih in mednarodnih projektih, kot strokovnjak pa tudi v nekaterih ekspertnih telesih Evropske komisije. Občasno predava na domačih in tujih univerzah ter kot mentor ali somentor sodeluje pri diplomah, magisterijih in doktoratih.

ne samo pri velikih, temveč tudi pri srednje velikih sistemih, če stavba omogoča tudi solarno ogrevanje pozimi, kot je to primer pri nas. V Sloveniji imamo tudi ponudnika sistem solarnega hlajenja, to je Hidria,

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 20

20.12.13 15:54

Aktualno

Stropna grelno-hladilna sevala

ki je prav tako eden izmed nosilnih partnerjev KC TIGR. Med razvojnimi in raziskovalnimi nalogami KC TIGR je tudi področje novih materialov in novih tehnologij. Gradbeništvo pa na drugi strani velja za relativno konzervativno panogo z malo inovacijami in z malo novimi rešitvami ter materiali. Ali vendarle že prihaja do zamenjave materialov in tehnologij? Se bo gradbeništvo v prihodnosti obrnilo k tehnologiji ali k uporabniku stavbe? Usmeritve v nove tehnologije in materiale ter v zmanjševanje vplivov na okolje so že nekaj časa ključne usmeritve pri razvoju gradbeništva v večini evropskih držav. V Sloveniji je več inštitucij in tudi podjetij, ki neposredno sodelujemo v tem razvoju, žal pa zaostajamo pri uporabi rezultatov v praksi. Prav to pa je na drugi strani področje in smer, v katero se mora zgodba KC TIGR nadaljevati tudi v prihodnje. Gradbeništvo je preprosto preveč pomembno področje, da mu ne bi namenili dovolj pozornosti. Pri tem se je potrebno zavedati, da ima ne samo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju vsake države, temveč tudi izrazito vpli-

Strojnica s sistemom, ki iz solarno pridobljene energije pripravlja hladno vodo za hlajenje pisarn

va na naše grajeno in naravno okolje. Za razkorak med znanjem in prakso je krivo predvsem neustrezno podporno okolje, ki ga predstavljata pomanjkanje ustrezne tehnične zakonodaje in neučinkovit pravni okvir javnega naročanja. Ne samo da Direktiva o zelenem javnem naročanju zaradi različnih vzrokov ni nikoli zaživela v praksi, temveč ključni kriterij izbire v praksi praviloma ostaja najnižja cena. Pri tem se je potrebno zavedati, da ekonomsko najugodnejša ponudba še zdaleč ni nujno povezana z najnižjo ceno, saj je potrebno ovrednotiti vsaj še stroške obratovanja, vzdrževanja in razgradnje. Na pomanjkanje ustreznih podzakonskih aktov za vgradnjo opozarjamo vse pristojne državne organe že vsaj pet let, vendar brez odziva. Kljub temu, da pri tem nastaja neposredna gospodarska škoda (pri vseh znanih »aferah« v gradbeništvu je bilo pomanjkanje omenjene zakonodaje pomemben vzrok težav), pristojni še do sedaj niso ustrezno odreagirali. Pri sistemu javnega naročanja bo poleg uveljavitve pravilnega ovrednotenja ekonomsko najugodnejše ponudbe (LCCA:

Na pomanjkanje ustreznih podzakonskih aktov za vgradnjo opozarjamo vse pristojne državne organe že vsaj pet let, vendar brez odziva. Kljub temu, da pri tem nastaja neposredna gospodarska škoda (pri vseh znanih ﬂaferah« v gradbeništvu je bilo pomanjkanje omenjene zakonodaje pomemben vzrok težav), pristojni še do sedaj niso ustrezno odreagirali.

life cycle costs analysis) in vplivov na okolje (LCA: life cycle analysis) potrebno uvesti tudi t.i. inovativna javna naročila. Brez tega bo namreč tudi v prihodnje nemogoče vgrajevati nove materiale in tehnologije ter izvajati pilotne projekte z demonstracijskimi objekti. Ustreznost podpornega okolja bo torej med ključnimi parametri za bodoči tehnološki in okoljski razvoj Slovenije, tudi v smislu učinkovitega delovanja v novi finančni perspektivi. Kaj pa energija? Danes se govori predvsem o energetski učinkovitosti. Pred uveljavitvijo je nov energetski zakon, ki se precej navezuje tudi na stavbe. Kateri poudarki se vam zdijo bistveni pri tem vprašanju?

velja za novogradnje in tudi za obnove. Vendar je tu ključni problem, da visoka energetska učinkovitost še ne pomeni tudi trajnostne stavbe. To je tudi eno izmed ključnih sporočil KC TIGR: energija je pomemben parameter, vendar je potrebno ustrezno pozornost posvetiti tudi materialom in tehnologijam gradnje, rabi obnovljivih virov energije in okoljskemu odtisu naprav za zajemanje energije, ipd. Težko bi rekli, da je EZ-1 zakon, ki vpeljuje ali regulira trajnostno gradnjo ali trajnostne obnove. Tovrstne zakonodaje pravzaprav pri nas (še) nimamo. In obnove stavb? Je tu vse jasno? Ali lahko obnove stavb pomenijo pot iz krize gradbeništva? Namera Energetskega zakona, da spodbuja energetske prenove in rabo OVE, sama po sebi seveda prinaša nižanje emisij toplogrednih plinov v fazi rabi stavbe, vendar je to bolj posledica kot načrtovan cilj. V tem smislu bi lahko zakon bolj odločno nakazal omejevanje izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega parcialno spodbujanje energetskih prenov brez presoje drugih elementov ni pametno. Tu mislimo predvsem potresno odpornost stavb in nevarnost prisotnosti

Pri sistemu javnega naročanja bo poleg uveljavitve pravilnega ovrednotenja ekonomsko najugodnejše ponudbe in vplivov na okolje potrebno uvesti tudi t.i. inovativna javna naročila.

Energetski zakon ureja več področij in se trajnostne gradnje dotika parcialno, skozi reguliranje energije. Energija v stavbah je vsekakor pomemben del trajnostne gradnje, še zdaleč pa ne edini pomemben segment. V tem kontekstu je potrebno razumeti tudi EZ-1. Posamezna določila zakona imajo pomemben vpliv na emisije stavb, kar

radona v stavbah. Vsaj ti področji moramo hitro integrirati v program energetskih prenov, sicer se nam lahko zgodi, da bomo pri posameznih stavbah sicer izboljšali energetsko učinkovitost, a hkrati zakrili konstrukcijske slabosti stavbe in povečali obremenjenost stavb z radonom. Ta dva pomisleka sta preresna, da bi jih lahko ignorirali. G GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 21

20.12.13 15:54

I z o braž e van j e

Predstavitev novosti s področja projektiranja sider

Predavanje o postopku testiranja za razred potresnega obnašanja C1 in C2 po smernici ETAG 001 - Dodatek E in nabor rešitev

Podjetje Hilti Slovenija je 26. novembra pripravilo izobraževanje za projektante gradbenih konstrukcij 1. Hilti akademijo s poudarkom na potresnem projektiranju sidrnih sistemov. Izobraževanje je potekalo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu.

Namen 1. Hilti akademije je bila javna predstavitev novosti s področja projektiranja sider ter praktični prikazi uporabe in vgradnje tako kemičnih oziroma sprijemnih kot tudi mehanskih sider. Izobraževanje je bilo namenjeno projektantom v gradbeništvu in ostali stroki s področja gradbeništva. Predstavniki podjetja Hilti so jim predstavili novo tehnično poročilo (EOTA TR045) z računsko metodo za potresno projektiranje sider, postopek testiranja za C1 in C2 razred potresnega obnašanja po novem dodatku E - ETAG 001, prikaz izračuna potresne nosilnosti sider za potresno analizo z uporabo programa Profis Anchor ter nabor testiranih sider. Razen tega so v prvem delu akademije udeležence opozori-

li na pomen pravilnega projektiranja naknadno vgrajenih armaturnih palic skladno s standardom Evrokod 2 ter področja za tovrstne aplikacije.

Predavatelji na Igu so bili strokovnjaki podjetja Hilti Slovenija, d.o.o., ter prof. dr. Darko Beg, predstojnik katedre za metalne konstrukcije na Fakulteti za

gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Dr. Beg je predstavil novo računsko metodo (EOTA TR045) za potresno projektiranje sider, pri čemer je izpostavil lastne izkušnje z evropskimi tehničnimi smernicami ter korelacije med njimi in standardi. Glede na postopek sprejemanja standardov za projektiranje konstrukcij gre na osnovi informacij pričakovati, da bo v bližnji prihodnosti vsebina evropske tehnične smernice za kovinska sidra za uporabo v betonu ETAG 001 implementirana v Evrokod 2 - 4. del.

Praktični prikaz dela

Prikaz sidranja v neočiščeno izvrtino z novim sistemom kemičnega sidra HIT-HY 200 s sidrno palico HIT-Z

Teoretično znanje in podatke, predstavljene na predavanjih, so udeležencem akademije predstavili še s praktičnim prikazom dela, kjer so udeleženci lahko v živo spremljali preizkušanje no-

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 22

20.12.13 15:54

I z o braževanje

ni material, večinoma beton ali opeko, z uporabo različnih lepilnih smol oziroma veziv. Osnovne prednosti uporabe kemičnih sider v primerjavi z mehanskimi sidri so: majhen razmik med sidri in odmik sider od roba, kar pogosto pripelje do višje nosilnosti spoja, spremenljiva globina sidranja, prilagodljivost različnim osnovnim materialom ter boljša zaščita sidrne palice pred korozijo.

Pokazalo se je, da je za izvlek standardnih navojnih palic z običajnimi kemičnimi vezivi v neočiščenih izvrtinah zadoščal že manjši pritisk na kovinski vzvod, medtem ko je pri sistemu HIT-HY 200 s palico HIT-Z po številnih poskusih in precej večji obtežbi prišlo v nekaterih primerih do porušitve v betonu ali pa sidra celo niso uspeli izvleči z lastno težo osebe, ki je potiskala vzvod. Skratka, razlika v nosilnosti v ne-

Praktični prikaz uporabe in testiranja sider - poskus izvleka z vzvodom

silnosti različnih sistemov sidranja in se seznanili tudi s postopkom pravilne vgradnje. Tako so v praktičnem delu udeležencem akademije prikazali porušne teste nekaterih sider, kjer so želeli pokazati vpliv različnih parametrov na

manja so udeleženci pokazali tudi pri demonstraciji opreme za direktno pritrjevanje na smodniški pogon, kjer so lahko preizkusili postopek streljanja sovprežnih elementov skozi profilirano pločevino na jeklene nosilce.

Podjetje Hilti

Podjetje Hilti je ponudnik vrhunske tehnologije za potrebe gradbene panoge po vsem svetu. Izdelki, sistemi in storitve Hilti gradbenim strokovnjakom ponujajo inovativne rešitve z izjemno visoko dodano vrednostjo. Skupina Hilti ima svoj sedež v mestu Schaan v Kneževini Liechtenstein in ima skoraj 20.000 zaposlenih v več kot 120 državah.

nosilnost sider. Velik poudarek praktičnega dela je bil tudi na prikazu in predstavitvi uporabe vseh postopkov in elementov, ki sodijo k pravilni uporabi in izvedbi sidranja. Veliko zani-

Kakovostno sidranje tudi brez čiščenja izvrtine Izraz kemična sidra se v splošnem uporablja za različne jeklene navojne palice in armaturne palice, ki so pritrjene v osnov-

Praktični del 1. Hilti akademije

Nov Hiltijev sistem za kemično sidranje HIT-HY 200 s sidrno palico HIT-Z omogoča vgradnjo brez čiščenja izvrtine. To je edini sistem kemičnega sidranja na trgu, ki ima podane nosilnosti za C2 razred potresnega obnašanja. Testiranje natezne nosilnosti sider so izvedli z Enerpac testerjem, ki omogoča natezne

očiščenih izvrtinah med obema sistemoma je bila več kot očitna.

Prihodnost predavanj Glede na pozitiven odziv udeležencev in njihove pobude za podobne dogodke si bo podjetje Hilti Slovenija, d.o.o., tudi v prihodnje prizadevalo za organizacijo tovrstnih srečanj. Njihova priho-

Demonstracija opreme za direktno pritrjevanje na smodniški pogon ﬂstreljanje« sovprežnih elementov skozi profilirano pločevino na jeklene nosilce

obremenitve do 214 kN. Prisotni so lahko sami preizkusili razliko med nosilnostjo kemičnih sider s standardnimi sidrnimi palicami v neočiščenih izvrtinah in novim sistemom kemičnega sidra HIT-HY 200 s sidrno palico HIT-Z.

dnost pa bo vsekakor pogojena s temami, ki bi jih lahko morebiti pobliže predstavili strokovni javnosti. Izkušenj in znanja ima podjetje Hilti vsekakor dovolj, tako da so prepričani, da bo tudi prihodnost Hilti akademije svetla. G GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 23

20.12.13 15:54

Je kl o

dr. Tadeja Kosec, Zavod za gradbeništvo Slovenije

Korozija nerjavnih jekel Nerjavna jekla so za razliko od običajnih jekel odporna na korozijo v številnih okoljih, kot so voda, različne vodne raztopine, vlažni zrak. Korozijsko delovanje nerjavnih jekel temelji na pasivnih lastnosti oksidnih plasti, ki se tvorijo na površini.

1 Splošno o koroziji nerjavnih jekel Korozija je v splošnem proces neželenega napada na kovino [1]. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda korozija definirana kot razpadanje, razkrajanje površine kovin zaradi kemijskih ali elektrokemijskih procesov. Korozija je po svoji naravi elektrokemijska reakcija in je definirana kot prehajanje kovine v termodinamsko bolj stabilno stanje. To je pojav, pri kateri kovina postane lokalni člen, ki porablja sam sebe. Partnerska reakcija pri samoraztapljanju je sproščanje vodika, ki je favorizirana v kislem okolju, ter redukcija kisika, ki je favorizirana v bazičnem okolju [2]. Zaradi širokega področja uporabe kovin je poznavanje procesov korozije in njihove kontrole zelo pomembno. Pojav korozije tako lahko škoduje avtomobilom, hišnim pripomočkom, stavbam, vodovodnim in centralnim napeljavam, ladjam, naftnim črpališčem in kemijskim tovarnam. V splošnem je korozija tako zahrbten pojav, da jo lahko opazimo šele, ko so spremembe že vidne.

1 Železovi oksidacijski produktu - rja na jeklenem vijaku

Nerjavna jekla so za razliko od običajnih jekel odporna na korozijo v številnih okoljih, kot so voda, različne vodne raztopine, vlažni zrak. Korozijsko delovanje nerjavnih jekel temelji na pasivnih lastnosti oksidnih plasti, ki se tvorijo na površini. V splošnem lahko rečemo, da je jeklo bolj odporno na korozijsko delovanje, čim bolj širok ima interval pasivacije (razloženo v tekstu, ki sledi). Nerjavno jeklo naj bi bilo vedno v pasivnem stanju. S takimi lastnostmi površine je kovinski material zaščiten pred korozijskimi procesi zaradi tankega sloja kovinskega oksida, in sicer kromovega(III) oksida Cr2O3. Ta vrhnji sloj lahko v določenih okoljih postane nestabilen (rezanje, razenje, brušenje, varjenje, poliranje, prisotnost kislin kot je HCl) tako, da se prične splošni ali lokalni korozijski napad. Tako se ob izpostavljenosti nerjavečega jekla v raztopinah HCl oziroma flourida vede kot običajno jeklo. S povečevanjem masnih deležev kroma, molibdena niklja in dušika se povečuje korozijska obstojnost nerjavnih jekel.

2 Pasivacija Kovina se pri posebnih pogojih (pH, potencial, temperatura) lahko pasivira in zato ne raztaplja. Ko kovino potopimo v oksidirajočo raztopino, lahko kljub ugodni termodinamiki opazimo, da korozija ne poteče. Ta pojav so opazovali že pred mnogo leti, ko so ugotovili, da se železo raztaplja v razredčeni, ne pa tudi v koncentrirani dušikovi kislini. V koncentrirani kislini se namreč tvori tanka plast neporoznega in netopnega oksidnega filma. Tvorbo zaščitne plasti na površini kovine imenujemo pasivacija. Odvisno od okolja, na kovinskih materialih tvorijo oksidni filmi, ki so po svoji naravi lahko zaščitni ali nezaščitni. V tabeli 1 so predstavljene vrste in debeline oksidnih plasti, ki se tvorijo na različnih kovinskih materialih. Nezaščiteno jeklo rjavi, ko je izpostavljeno vlagi in zraku.

Oksidacijske produkte na jeklu imenujemo rja. Rja so produkti različnih železovih oksidov, pa tudi hidroksidov. Nekateri produkti rje so zaščitni, kar pomeni, da korozija ne napreduje, nekateri produkti pa v prisotnosti kloridov omogočajo avtokataličien proces, kar pomeni, da jeklo rjavi dokler ves kovinski material ne skorodira. Železovi oksidacijski produkti so voluminozni in se pogosto luščijo in odpadajo iz površine. Pri tem se lastnosti, struktura in nosilnost bistveno spreminjata. Nerjavna jekla se od navadnih jekel razlikujejo po vsebnosti kroma (Cr). V metalurgiji, nerjavno jeklo ali nerjaveče jeklo imenujejo tudi inox jeklo ali samo inox iz francoščine, kar pomeni »inoxydable«, je difinirano kot jeklena zlitina, ki vsebuje minimalno 10,5 % [3*] do 11% kroma v masnih odstotkih [4*]. Nerjavno jeklo, ki vsebuje dovolj kroma, tvori zaščitno plast-

2 Železovi oksidacijski produkti na nerjavnem jeklu AISI 304

Tvorba pasivne plasti na različnih kovinskih materialih

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 24

20.12.13 15:54

Jeklo

pasivno plast, pasivni film, ki preprečuje korozijo oziroma oksidacijo v globino zlitine. Lastnosti posameznih nerjavnih jekel so odvisne od sestave pasivnih plasti. Te so odvisne od okolja, v katerem so se tvorile in v katerem«delujejo«. Če se pasivna plast rani, poškoduje ali spremeni, se spremenijo tudi lastnosti nerjavnega jekla.

oksida v primeru nerjavnega jekla AISI 304 L, v primeru AISI 316 L pa oksidna plast vsebuje tudi majhen delež molibdenovega oksida [5]. Pourbaixov diagram (Slika 4a) je termodinamski graf odvisnosti redoks potenciala od pH za krom pri standardnih pogojih. Diagram upošteva tako elektrokemijske kot kemijske enačbe in definira stabilnost elektrolita,

Globinski profili na 316 L nerjavnem jeklu: c) pH = 9.2; d) pH 9.2 + 0.1 M NaCl

Globinski profili na 304 L nerjavnem jeklu: c) pH=9.2 d) pH 9.2 + 0.1 M NaCl

Na sliki 3 so prikazani globinski profili oksidnih plasti dveh različnih vrst nerjavnih jekel, ki se tvorijo pri pH 9. Opazimo lahko, da so oksidne plasti sestavljene iz kromovega oksida, nikljevega oksida in železovega

kovine in izbranih komponent [6]. Če bi upoštevali le Pourbaixove diagrame, bi prišli do sklepa, da večina kovin ni stabilna: večina jih reagira s kisikom, in veliko se jih raztaplja, pri čemer

4 Pourbaixov diagram za Cr, ki je glavni tvorec zaščitne plasti, pasivnega filma na nerjavnem jeklu

nastaja vodik. Na srečo kovine korodirajo sorazmerno počasi in iz tega je očitno, da na stabilnost kovine vpliva kinetika. Korozija neke kovine je nereverzibilna in neravnotežna reakcija. Kovina privzame mešan potencial, ki je odvisen od termodinamike ter kinetike raztapljanja kovine ter katodnega procesa. Pasivacijo lahko opazujemo v elektrokemijskih eksperimentih. Slika 4b prikazuje log|i|-E krivuljo, dobljeno pri ti. »potential sweep« preizkusu. Pri nekem potencialu bo kovina začela oksidirati in se raztapljati. V aktivnem področju tok narašča s prenapetostjo, proti koncu naraščanja ima krivulja eksponencialno obliko. Z naraščanjem potenciala dosežemo neko kritično vrednost potenciala, kjer hitrost raztapljanja strmo pade iz ikrit na ipas. Pri tej vrednosti toka ostane do točke Etrans, ko elektroda postane transpasivna in tok zopet začne naraščati. Razloga za naraščanje toka sta naslednja sproščanje kisika ali oksidacija zvrsti v pasivni plasti. Območje potenciala, kjer je tok nizek, imenujemo pasivno področje. Pasivacija se pojavi, če se v elektrolitu nahajajo take vrste ionov, ki tvorijo plast in s tem pasivirajo kovino. Znano je, da v pasivnem območju raste homogeni pasivni film debeline od 1-15 nm, narava plasti in mehanizem njene tvorbe pa ni povsem pojasnjena. V pasivnem območju včasih nastopi pojav luknjičavosti z velikim porastom toka, čemur sledi propad pasivnega filma. Ta pojav opazujemo v raztopinah s halidnimi ioni. Pojav luknjičave korozije postaja izrazitejši z večanjem koncentracije halidnih ionov. Luknjice se pojavljajo kot posledica transporta anionov skozi pasivni film. Lokalna kislost lokalno raztopi plast pasivnega filma.

3 Osnove korozije Korozija večine kovinskih materialov neizogiben proces. Po

zakonu termodinamike je oksidacija kovine do oksidov oz. sulfidov spontan proces. Večina kovin je v naravi v obliki sulfidov ali oksidov, zato je potrebno veliko vložene energije, da iz te oblike v obliki rud pridobimo kovino. Korozija je tako prehajanje v termodinamsko bolj stabilno stanje. Kinetika teh reakcij pa določa hitrost procesa. Danes lahko z izbiro pravilnega materiala, korozijskega okolja, primerne zaščite in konstrukcije podaljšamo čas do začetka korozijskih procesov, pri čemer moramo temeljito poznati vključene mehanizme in lastnosti materialov v stiku. Vsaka izpostavljena površina neke kovine je v določenem trenutku sestavljena iz pet komponent: (1) anodnega mesta, (2) katodnega mesta, (3) električnega kontakta med obema conama, (4) prevodne raztopine in (5) katodnega reaktanta. Torej, za elektrokemijsko reakcijo je potrebno vseh pet elementov korozijske celice. Mikrocelice se na kovini lahko tvorijo zaradi razlik v sestavi materiala, zaradi obremenitve materiala, zaradi razlik med različnimi naravnimi zaščitnimi plastmi (npr. oksidi) ali drugimi zaščitnimi plastmi, s spremembami v ionski prevodnosti elektrolita, npr. različno prezračevanje.

5 Posnetek trenutnega stanja v dinamičnem procesu: katodna in anodna mesta se spreminjajo po obliki, s časom in po poziciji. Lokalizirane anodne A in katodne cone K na površini kovine, prekrite z elektrolitom.

Elektrolit je vsak vodni medij z raztopljenimi plini ali solmi, ki je bolj ali manj električno prevoden. Lahko je tekočina v stiku GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 25

20.12.13 15:54

Jeklo

s površino kovine ali pa tanka kondenzirana ali adsorbirana plast na površini. V tem prispevku bomo govorili le o vodnih raztopinah. Skupni korozijski proces je kemijska reakcija, ki je spontano raztapljanje kovine v različnih okoljih. Korozija je elektrokemijska reakcija, sestavljena iz anodnega (oksidacija) in katodnega (redukcija) procesa. To lahko opišemo na naslednji način: Vsaka reakcija je rezultat anodnega ali katodnega procesa na površini:

• Korozijski produkti so lahko raztopljeni ioni (Mn+), netopne oborine (M2On) in plini (H2). • Korozijski reaktanti so lahko trdni (M), raztopina ali raztopljeni ioni (H2O, OH–, H+). • Katodni proces je odvisen od množine katodnih reaktantov in vpliva na sestavo elektrolita. V teh predpostavkah smo zanemarili možne reakcije med korozijskimi produkti in reakcije med kovino in korozijskimi produkti.

Anodna reakcija: M – ne- → Mn+ Katodna reakcija: O2 + 2 H2O + 4 e– → 4 OH- Katodna reakcija: O2 + 4 H+ + 4 e → 2 H2O Katodna reakcija: 2 H2O + 2 e– → H2 + 2 OH– Katodna reakcija: 2 H+ + 2 e– → H2

Korozijski proces, predstavljen v reakcijah od 1 do 4, je skupna reakcija anodne in katodne: Kombinacija oksidacije kovine v zračeni vodni raztopini je skupna reakcija anodne reakcije (1) in katodne reakcije redukcije kisika (2), predstavljena v členu 6:

4 Vrste korozij pri nerjavnih jeklih Nerjavna jekla so podvržena različnim vrstam korozije, ki so predstavljene na diagramu na sliki 6. Nekaj od teh vrst korozije so bolj podrobno opisane in podkrepljene s primeri iz prakse.

Enakomerno korozijo lahko spremljamo z meritvami in jo vnaprej napovemo, tako da lahko preprečimo večje poškodbe. Največkrat jo lahko opazimo že s prostim očesom (s spremembo barve), kontroliramo pa jo lahko na različne načine: s katodno zaščito, uporabo barvnih zaščit za navadna jekla, aluminij ... V nekaterih primerih lahko le določimo, do katere stopnje korozija lahko poteče, npr. zmanjšanje preseka armature v betonu, stanjšanje debeline cevi, ipd... Ta vrsta korozije največkrat nastopi ob porušenju ustrezne

(1) (2) (3) (4) (5)

Korozija je v splošnem izrazito heterogen proces. Če je le mogoče, moramo za poznavanje korozije določenega materiala v izbranem korozijskem okolju identificirati možne elektrodne reakcije. V predvidljivih okoljih so v katodne reakcije vključeni razto-

Člen: M + n/4 O2 + n/2 H2O → Mn+ + n OH- V reakciji 6 so tako predstavljene naslednje lastnosti: • Na anodi se kovina odtaplja in prehaja iz oksidacijskega stanja 0 v n+; Mn+ je lahko preprost ali hidratiziran ion, ali pa bolj kompleksna topna ali netopna oblika. • Hitrost anodnega procesa se lahko znatno spremeni, če se Mn+ tvori v raztopini ali če Mn+ vstopa še v druge reakcije, kot je hidroliza. • En anodni proces (1) lahko spremlja več različnih katodnih reakcij (2) –(5). • Katodni proces lahko odloča o naravi korozijskih produktov, lokalno povečanje pH vodi do prekritja kovine z oksidno ali hidroksidno plastjo.

roma korozijski medij, ki je lahko voda, zemljina ali atmosfera) ter ostali dejavniki, med katerimi so temperatura, pretok, pritisk. Na hitrost kemijske reakcije oziroma korozije vplivajo tako temperatura, površina, tlak, koncentracija...

(6)

pljeni kisik v elektrolitu in voda (O2, H2O, H+). V posebnih sistemih pa se kot katodne reakcije lahko odvijajo tudi naslednje možne reakcije, kot je znižanje oksidacijskega stanja kovinskega iona, elektrodepozicija kovine, redukcija oksidirajočih kislin in njenih ionov ter redukcija sulfatov (»desulphovibrio desulphurican«) do tvorbe nevarnih sulfidov. Korozijski proces je sestavljen iz številnih korakov. Vsak od teh lahko vpliva na hitrost poteka reakcije pod določenimi pogoji. To vse govori o kompleksni naravi korozijskega procesa. Na korozijski proces vpliva izbira materiala (bolj ali manj občutljivo nerjavno jeklo), vpliv okolja (elektrolit ozi-

Različne vrste korozijskega napada na nerjavnih jeklih

Enakomerna korozija Enakomerna oz. splošna korozija (angl. uniform corrosion) je najpogostejša oblika korozije. Označuje pojav, kjer pride do korozije po večji površini ali po večjem delu površine nekega materiala.

zaščite površine. Do tovrstne korozije pride, če uničimo polirano površino, če ranimo površino s kislimi čistili ali če pride do oksidacije površine. Tudi korozijsko odporne zlitine in jekla lahko v korozivnem okolju spremenijo svoje sicer dobre lastnosti, kar

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 26

20.12.13 15:54

Jeklo

lahko rezultira v bolj resnih tipih korozijskih poškodb. Nerjavno jeklo je podvrženo splošni koroziji le ob izpostavljenosti kislinam ali pa visokim temperaturam ob čiščenju s paro. Procesu v angleškem jeziku rečejo rouging [7] in ga ne smemo zamenjevati z obarvanjem zaradi prisotnosti visokotemperaturnih oksidov. Jamičasta korozija Jamičasta korozija ali točkasta korozija (angl. pitting corrosion) se od splošne razlikuje po tem, da je površina področja, kjer je prišlo do korozije, mnogo manjša od površine vzorca [5]. Pri jamičasti koroziji prihaja do večjih poškodb materiala, zato so mnoge raziskave usmerjene prav v to področje. To vrsto korozije je namreč teže odkriti, spremljati in napovedati. Jamičasta korozija je lahko privzame zelo različne oblike. Jamičasta korozija na nerjavnih jeklih je zelo pogost pojav. To je pojav depasivacije materiala na omejenem majhnem področju na sicer pasivni površini nerjavnega jekla. Ta mesta postanejo aktivna, manj plemenita kot okoliški del pasivne plasti na nerjavnem jeklu. Korozijski tokovi na teh malih površinah so zelo veliki in lahko vodijo do zelo hitrega in nekontoliranega »zloma« materiala. Pitting korozija na nerjavnih jeklih je pogost pojav ravno ob prisotnosti halidnih ionov, kot so bromidni, kloridni, fluoridni ioni. Nevarnost jamičaste korozije se izognemo s posebno pasivacijo nerjavnih jekel v dušikovi (V) kislini. Primeri inžinirskih praks so pokazale, da je nagnjenost materiala za točkasto korozijo mogoče napovedati z nekaterimi matematičnimi modeli. Tako se z enačbo tvorbene vsote lahko izračuna, kako vpliva krom, molibden in dušik na tvorbo luknjic na izbranem nerjavnem jeklu: Ds= % Cr+ 3,3 x%Mo+ 16x%N. večja kot je številka, bolj je material odporen na luknjičasto korozijo. V tabeli 2 so prikazane vrednosti za izbrana nerjavna jekla.

Tabela 2: Odpornost na jamičasto korozijo izbranih avstenitnih nerjavnih jekel Oznaka nerjavnega jekla

Ds (tvorbena vsota)

AISI 304/W. Nr. 1.4301

AISI 304 L/ W. Nr. 1.4306

AISI 316/ W. Nr. 1.4401

AISI 316L/ W. Nr. 1.4404

AISI 316L/ W. Nr. 1.4435

AISI 904L/ W. Nr. 1.4539

Poleg lokalne obrabe materiala lahko ta vrsta korozije vodi do različnih zlomov ter do utrujanja materiala, napetostno korozijskega pokanja ter interkristalne korozije (tri od različnih vrst korozije).

7 Primer točkaste korozije na cevi iz nerjavnega jekla AISI 304L [fotoarhiv ZAG]

Korozija v špranji Korozija v špranji (angl. crevice corrosion)je posledica delovanja majhne prostornine medija v ozki špranji. Taka mirujoča okolja najdemo pri različnih vrstah spojev, navojih, pritrdilnih glavah … Ker dostop kisika do špranj ni enak kot v okoliški raztopini, katodna redukcija kisika v špranji ni možna, zato dobi le-tu anodni značaj. V špranji se zaradi mirovanja tekočine in znižanja pH ustvarijo visoko korozijski pogoji. Najpogosteje tovrstna korozija nastopi zaradi različnih koncentracij raztopljenega kisika

v špranji in okoliški raztopini, pri čemer nastane koncentracijski člen. Vlaga ima v špranji manjšo koncentracijo kisika kot vlaga na površini, zato postane špranja anoda, površina kovine v stiku z vlago pa postane katoda. Galvanska korozija Galvanska korozija (angl. galvanic corrosion)nastopi, ko se vzpostavi električni kontakt med dvema kovinskima komponentama, ki imata različno kemijsko in metalurško sestavo. Razlike v materialu se lahko pojavijo med procesom obdelave in so komaj opazne, npr. razlika med kaljenimi ploščicami in hladno obdelanimi vijaki. Ko se tvori ti. galvanski člen, ena od kovin postane anoda

in korodira hitreje, katoda pa korodira počasneje, kot če bi bila sama v raztopini. Tovrstno korozijo namreč povzroča potencialna razlika med različnimi materiali. Prve eksperimente je konec osemnajstega stoletja naredil Luigo Galvani, ko je opazil, da mišice in živci žab ob stiku z bimetalom trznejo. Erozijska korozija Erozijska korozija (angl. erosion corrosion) je povečanje korozijske hitrosti na nekem materialu zaradi gibanja korozivnega medija in površine kovine. Vsaka napaka v obdelavi kovine, zaradi katere se poveča turbulenca tokov, lahko povzroči erozijsko korozijo. Pri tovrstni koroziji je zelo pomembna izbira materiala, prav tako njegova oblika. Material mora biti oblikovan tako (ali pa uporabljen v takih primerih), da ne povzroča velikih turbulenc, npr. erozijska korozija se zmanjša, če cisterno polnimo s curkom, ki je usmerjen v notranjost in ne na stene cisterne. Izogibati

9 Primer galvanske korozije zaradi stika navadnega in nerjavnega jekla [9]

se moramo tudi abrazivnim delcem v tekočini, ki se premika, npr. s posedanjem ali filtracijo. Hitrost korozije lahko preprečimo z razplinjevanjem, inhibitorji, uporabo zaščitnih prevlek …

8 Primer korozije v špranji

Interkristalna korozija Interkristalna korozija (angl. intergranular corrosion) se pojavi na mejah kristalnih zrn ali GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 27

20.12.13 15:54

Jeklo

v njihovi neposredni bližini. Na to vrsto korozije so občutljiva avstenitna in feritna nerjavna jekla, medtem ko so martenzitna nerjavna jekla povsem odporna. Bifazne strukture (avstenitno feritne strukture z večjim deležem ferita) so bolj odporne kot monofazne strukture avstenita. Ta oblika korozije je povezana s segregacijo nečistoč, ki se koncentrirajo ob mejah kristalnih zrn in s tem povzročajo tvorbo kristalizirnih produktov ob mejah. Klasičen pojav tovrstne korozije opažamo pri jeklih, ki vsebujejo ogljik. Med počasnim ohlajevanjem ali segrevanjem ter zadrževanjem v temperaturnem interval med 480 in 820 °C se na kristalnih mejah izločajo kovinski karbidi. Predvsem krom ima veliko afiniteto do ogljika. Ogljik tvori s kromom karbid Cr23C6 ali Cr7C3, ki se izloča intekristalno. Karbidi kroma so stabilnejši kot karbidi železa. Cona v bližini kristalne meje je osiromašena s kromom in ima zaradi tega slabšo korozijsko odpornost. Meje delujejo kot katoda, osiromašena področja s kromom pa kot anoda, ki se med procesom korozije raztaplja. Nerjavnem jeklu, kjer so po kristalnih mejah izločeni karbidi, pravimo tudi senzibilizirano jeklo. Tak material je v agresivnem okolju podvr-

žem interkristalni koroziji. Taka vrsta korozije je zelo nevarna, saj nima vidnih sledi na površini, širi pa se v globino materiala. Napetostno-korozijsko pokanje Kadar je material pod stalno mehansko obremenitvijo izpostavljen korozijskemu mediju, pride do napetostno korozijskega pokanja (angl. stress corrosion cracking). Prihaja do krhkega loma predvsem vzdolž kristalnih zrn [10]. Rezultat tega je povečana korozija in zmanjšana mehanska trdnost. Napetostno korozijsko pokanje spada med težje vrste korozijskih poškodb, saj težko detektiramo fine razpoke, poškodbe pa ni možno vnaprej napovedati. Na sliki 10 je prikazan primer napetostno korozijskega pokanja na zvaru v toplotno vplivani coni zvara. V toplotno vplivani coni zvara se pri povišani temperaturi na kristalnih mejah izločajo karbidi, opustošena cona s kromom ob kristalni meji povzroči interkristalno korozijo zaradi spremenjenih kemijskih in fizikalnih lastnosti zlitine.

9 Primer interkristalne korozije ob zvaru na nerjavnem jeklu

izpostavljene korozijskem propadanju. Kovina lahko propada na različne načine, prav tako pa je širok spekter možnih zaščit pred korozijo. Če poznamo različne vrste korozije ter procese, ki so pripeljale do nje, lahko s primerno izbiro materiala, s spremembo korozivnega okolja, elektrodnega materiala ter različnimi vrstami zaščite površine podaljšamo življenjsko dobo nerjavnega jekla. G

6 Literatura

5 Sklep Poznavanje korozijskih procesov in njihove kontrole je velikega pomena, saj je področje uporabe kovin zelo široko. Kovine so v agresivnem okolju

1240 KAMNIK, GORNJI LOG 2

tel.: 01/831 16 24 faks: 01/831 50 31

E-mail: izolacija.zorman@siol.net,http://www.izolacija-zorman.si

gradbenik 12-1.indd 28

[1] Pletcher, D., Walsh, F. C.; Industrial electrochemistry, 2. izdaja, Champman and Hall, New York, 1990 [2] Bockris, J. O’M, Reddy, A. K. N; Modern Electrochemistry, volume 2B, Electrodics in Chemistry, Engineering, Biology, and Environmental Science, 2. izdaja, Kluwer Academic/Plenum Publishers, New York, 2000 [3] ﬂThe Stainless Steel Family«. Retrieved 2009-11-12.

• ravne strehe • hidroizolacije • toplotne izolacije • krovska dela

[4] Steel Glossary«. American Iron and Steel Institute (AISI). Retrieved October 21, 2008 [5] A. Kocijan, Č. Donik, M. Jenko, Electrochemical and XPS studies of passive film formed on stainless steels in borate buffer and chloride solutions, Corros. Sci. 49 (2007) 2083-2098 [6] Pourbaix, M.; Atlas of Electrochemical Equilibria in Aqueous solutions, 2. izdaja, NACE, Houston, 1974 [7] S. Brkić, Priručnik nehrđajući čelicu u farmaceutskoj, prehrambenoj i kemijskoj industriji, Zagreb 2007 [8] Marcus, P.; Corrosion Mechanisms in Theory and Practice, 2. izdaja, Marcel Dekker, New York, 2002 [9] Corrosion Atlas, A collection of Illustrated Case Histories, Elsevier, Amsterdam-NY 1988 [10] Mansfeld, Bertocci; Electrochemical corrosion testing, ASTM, Philadelphia, 1981

• kleparska dela • termoval −

za sanacijo salonitnih in pločevinastih streh

20.12.13 15:54

ZR M K

Mihael Mirtič, univ. dipl. inž. grad. Dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad.

Climate for Culture: Tudi pri kulturni dediščini je preventiva boljša kot kurativa http://www.climateforculture.eu/

Dolgoročne meritve zunanjih klimatskih in notranjih mikroklimatskih parametrov v spomeniško zaščitenih stavbah predstavljajo jedro nadaljnjim poglobljenim študijam o medsebojnih vplivih med stanjem ohranjenosti eksponatov, specifičnimi mikroklimatskimi pogoji in konservatorskimi zahtevami po ohranjanju in vzdrževanju le-teh glede na različna podnebja po Evropi in svetu.

Od meritev mikroklimatskih parametrov do poškodbenih funkcij in ekonomskih analiz

v okviru projekta izbrali in določili reprezentativne primerke po posameznih skupinah. V tem trenutku še vedno poteka zbiranje ustreznih podatkov v več kot sedemdesetih objektih kulturne dediščine po Evropi in severni Afriki. Preučevanje najbolj pogostih vrst zgodovinskih stavb in premične kulturne dediščine v različnih podnebjih bo pripomoglo k porastu znanja o kompleksnih vzročno-posledičnih razmerjih med režimi in načini uporabe objektov, zunanjimi klimatskimi ter notranjimi mikroklimatskimi parametri, vgrajenimi sistemi (npr. za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, itd.) in stanjem ohranjenosti dediščine. Študije

primerov predstavljajo osnovne vhodne podatke za ocene poškodb, ki bodo prispevale k napredku znanja na področju poškodbenih funkcij (opomba: ang. damage functions) in razvoju programskega sistema kot podpore pri odločanju za uvedbo ukrepov izboljšav. Ugotovitve dejanskih meritev bodo podprte in preverjene z računalniškim higrotermalnimi simulacijami. Na ta način bo mogoče ugotoviti ustreznost programskih orodij (WUFI+ in HAMBASE), saj bodo prav na njih temeljile tudi simulacije scenarijev podnebnih sprememb

Zgodovinske stavbe in objekti so bili razdeljeni na osnovne skupine, za katere bodo pripravljene izvedljive strategije ohranjanja evropske dediščine. Pri tej klasifikaciji so bile upoštevane konstrukcijske lastnosti objektov, njihova uporaba, podnebne cone in ostali pomembni dejavniki. Pri ocenjevanju okoljske škode in vrednotenju različnih simulacijskih modelov bodo strokovnjaki različnih strok

HAMBASE, ki ga razvija Tehnična univerza v Eindhovnu (Nizozemska)

WUFI+, ki ga razvija Fraunhofer inštitut (Nemčija)

Zgodovinske stavbe se ne razlikujejo zgolj po letu nastanka in podnebnih značilnostih. Velik vpliv nanje imajo tudi različni vzorci uporabe in v zadnjem času vedno bolj tudi globalne klimatske spremembe. Zastavljena cilja projekta Climate for Culture sta izboljšati ocene podnebnih funkcij v zgodovinskih stavbah in razviti strategije za trajnostno ohranjanje kulturne dediščine z uporabo računalniških simulacij.

Climate for Culture je mednarodni raziskovalni projekt iz 7. okvirnega programa. V njem sodeluje 27 projektnih partnerjev iz Evrope in Egipta, med katerimi projekt koordinira nemški Fraunhofer inštitut. Slovenijo predstavljata dva partnerja, in sicer Gradbeni inštitut ZRMK in UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Projekt je namenjen razvoju in testiranju orodij, s katerimi bi bolje razumeli obseg vpliva klimatskih sprememb na stavbe kulturne dediščine.

Projekt Climate for Culture po svetu in v Sloveniji Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed najbolj perečih izzivov našega časa. Ta dejavnik, vključno s čedalje večjimi potrebami družbe po energiji in virih, je ključni razlog, zakaj sta skrb za okolje in trajnostni razvoj postala prioriteti v evropskem političnem vrhu. Znanstvene raziskave so pokazale, da je kulturna dediščina Evrope še posebej občutljiva na te dejavnike. Po napovedih naj bi se v prihodnje kulturna dediščina soočila z dejavniki, s katerimi se v svoji dolgi zgodovini še nikoli ni.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 29

20.12.13 15:54

Z RMK

v prihodnosti. Na podlagi teh podatkov bodo definirane nove poškodbene funkcije, iz katerih bodo ocenjeni vplivi prihodnjih podnebnih sprememb na premično in nepremično kulturno dediščino. Rezultati, pridobljeni po tej metodologiji, bodo nadgrajeni z izračuni ekonomskega vpliva in pripravo strategij za trajnostno ohranjanje kulturne dediščine v obdobju klimatskih sprememb. Tovrstne analize predstavljajo pomemben prispevek k razvoju analize in sistema za podporo odločanju ključnim akterjem na področju ohranjanja kulturne dediščine.

Resničnost

➞

Kategorije

➞

Generične stavbe

Izjemne stavbe

Cerkve

Muzeji

Palače

Stanivanjske stavbe

Določitev klasifikacije objektov kulturne dediščine Osnovna razvrstitev objektov po skupinah odločilno vpliva na več področij dela znotraj samega projekta. Predstavlja ozadje za razvoj izvedljivih strategij obvladovanja tveganja nastanka poškodb na kulturni dediščini in analiz ter sistema za sprejemanje ukrepov za njihovo preprečitev. Zato mora biti jasna in enostavna vsem končnim uporabnikom programske opreme. Poleg tega pa mora biti zasnovana tako, da bo omogočala izdelavo analiz s pomočjo računalniških simulacij in oblikovanje generičnih stavb. Zato samo dvostopenjska klasifikacija kulturne dediščine glede na vrsto objektov zadosti tem potrebam: - Prvi korak: enostavna delitev objektov glede na splošno sprejete vrste oziroma tipe objektov. - Drugi korak: delitev objektov glede na rezultate analiz občutljivosti, katere so pridobili projektni partnerji v okviru delovne skupine, katere obseg dela predstavljajo higrotermalne simulacije. V skladu s praktičnim pristopom je poenostavljena razvrstitev temeljila na predhodnih rezultatih vprašalnika. V raziskavi so morali anketiranci, po

večini konservatorji in restavratorji, razvrstiti objekte, ki spadajo v njihovo področje dela, v eno izmed naslednjih kategorij: »upravne stavbe«, »gradovi«, »tovarne«, »dvorci«, »muzejske stavbe«, »palače«, »stanovanjske stavbe«, »podeželske stavbe«, »sakralne stavbe« in »druge«. Izkazalo se je, da so anketiranci med vsemi možnostmi večinoma izbrali samo kategorije »gradovi«, »dvorci«, »muzejske stavbe«, »palače«, »stanovanjske stavbe« in »sakralne stavbe«. Če delitev na skupine še dodatno poenostavimo in skupaj združimo kategoriji »gradovi« in »palače« ter kategoriji »dvorci« in »stanovanjske stavbe«, lahko število skupin v klasifikaciji še dodatno zmanjšamo. Na koncu, ob upoštevanju skupnih dejavnikov in lastnosti med seboj združenih kategorij, nam ostanejo tako samo štiri skupine, in sicer »cerkve«, ﬂmuzeji«, ﬂpalače« in »stanovanjske stavbe«. Zaradi dejstva, da obstajajo izjemni zgodovinski spomeniki, ki ne spadajo v nobeno od teh kategorij, je bil uveden še dodaten razred, tako imenovana kategorija »izjemnih stavb«. Teh pet kategorij naj bi odražalo skupne

karakteristike stavb iste skupine glede na njihovo uporabo, prostornino objektov, konstrukcijo in tehnično opremo. Cerkev je zgradba ali objekt, namenjen zbiranju ljudi za potrebe bogoslužja. Tradicionalne cerkvene stavbe so pogosto v obliki križa in imajo stolp ali kupolo. Sodobne cerkvene stavbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Pojem cerkvena arhitektura se nanaša na arhitekturo stavb krščanskih cerkva. Ta se je razvila v zadnjih dva tisoč letih krščanske vere, deloma z inovacijami in delno s posnemanjem drugih arhitekturnih slogov, povezanimi s spreminjajočimi se prepričanji, praksami in lokalnimi tradicijami. Opredelitev cerkve v projektu Climate for Culture definira tudi njeno uporabo. V tem kontekstu se nanaša na relativno veliko zgradbo z neklimatizirano prostornino, ki je ogrevana v povprečju enkrat tedensko v času cerkvenih obredov. Muzej je stavba ali institucija, v kateri je shranjena zbirka raznoraznih eksponatov znanstvenega, umetnostnega, zgodovinskega ali drugega pomena. Zbirke so obiskovalcem na

razpolago za ogled. Glede na časovni interval restavriranja jih delimo na stalne ali začasne. Vrste muzejev se med seboj razlikujejo, in sicer od muzejev z velikimi zbirkami do majhnih muzejev, ki obravnavajo ožje in bolj specifično področje. Muzeje delimo tudi glede na tip eksponatov, ki se lahko nanašajo na številna področja, npr. likovno umetnost, uporabno umetnost, obrt, arheologijo, antropologijo in etnologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, vojaško zgodovino, znanost, tehnologijo, otroške muzeje, zemljevide, naravoslovje, numizmatiko, botanične in živalske vrtove, filatelije. Poleg same zgradbe muzej zaznamuje tudi njegova uporaba. Večje število obiskovalcev vpliva na vzdrževanje stabilnih klimatskih parametrov za ohranjanje umetnin. V večini primerov je tako tehnična podpora in vgradnja sistemov, ki pomagajo ohraniti eksponatom prijazno klimo, nujno potrebna (npr. naprave za prezračevanje in klimatizacijo, naprave za ogrevanje in hlajenje, vlažilci in sušilci zraka, temperiranje, itd.). Palača je velika in bogato opremljena stavba, večinoma

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 30

20.12.13 15:54

ZR M K

namenjena bivanju kraljevih in drugih plemenitih družin. V mnogih delih Evrope se izraz uporablja tudi za relativno velike mestne zgradbe. Mnoge zgodovinske palače so zdaj v uporabi za druge namene, kot so npr. parlamenti, muzeji, hoteli in poslovne stavbe. V to kategorijo umeščamo vrsto večjih utrjenih zgradb zgrajenih po Evropi in na Bližnjem vzhodu v času srednjega veka in med drugim tudi gradove. Pri palačah in gradovih gre za zgradbe velikih razsežnosti in velikimi zidovi, uporablja jih manjše število ljudi ali pa so kot zgodovinski spomenik odprte za javnost. Večje število obiskovalcev bistveno vpliva na notranje klimatske pogoje in v večini primerov njihova regulacija s sistemi za prezračevanje in klimatizacijo ni mogoča. Izraz stanovanjska stavba se nanaša na zgradbo, ki je bila zgrajena za namene prebivanja ali opravljanja dejavnosti. Projekt Climate for Culture pod tem pojmom obravnava stavbe, ki so oziroma so bile zasedene z uporabniki. Tudi dvorci so razvrščeni v to kategorijo, saj so jih nekoč uporabljali za stanovanjske zgradbe, danes pa jih večinoma uporabljajo za kaj drugega, kot npr. razstavne prostore ali muzeje. Generične stavbe bodo temeljile na študijah primerov in bodo kot same predstavljale statistični profil zgodovinskih znamenitosti. Drugi, bolj zahteven korak, je priprava znanstvene klasifikacije, ki temelji na analizah občutljivosti taistih generičnih stavb. Ideja je ta, da pridemo do relativno očitnih zaključkov, kako ovoj objekta učinkuje na mikroklimo v njegovi notranjosti, ki pa je spet in takisto pod vplivom zunanjih podnebnih sprememb. Generični pristop klasifikacije objektov se mora osredotočiti na naslednje parametre, kot so debelina sten, razmerje med prosojnimi in neprosojnimi elementi ovoja objekta, oblikovni faktor (t.j. razmerje med površino ovoja

objekta in prostornino, ki jo ovoj obdaja) in koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub. Kako so ti parametri med seboj uravnoteženi in kakšen je njihov vpliv, bodo pokazali rezultati analiz občutljivosti. S poenostavitvijo dejanskih študij primerov stavb in s filtriranjem pomembnih vplivov bo mogoče preučiti soodvisnost različnih dejavnikov. Zato je pomembno, da ima ta bolj znanstven korak opravka le s parametri na podlagi številk in ne s tipologijo objektov. Cilj projekta Climate for Culture je izdelati izboljšano, natančno določeno in obenem poenostavljeno razvrstitev objektov kulturne dediščine glede na njihovo vrsto ter glede na ključne parametre v ovoju objekta.

in lastnosti stavbnega tkiva) na različnih objektih, ki so iz podnebnih in tudi praktičnih razlogov lokacijsko razdeljeni v štiri cone - Slovenija je uvrščena v mediteransko skupino. Z osnovnimi meritvami je Gradbeni inštitut ZRMK po Sloveniji že končal, saj so na določenih lokacijah neprekinjeno potekale tudi več kot 14 mesecev skupaj. Registratorji temperature in relativne vlažnosti zraka so bili nameščeni v Posavskem muzeju Brežice, cerkvi Sv. Lenarta v Bodeščah, cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah in cerkvi sv. Jurija v Piranu.

Posavski muzej Brežice

Predhodna razvrstitev na klimatske cone Obstoječe klasifikacije podnebij se večinoma nanašajo na rast vegetacije in kot takšne niso primerne za raziskave interakcij med zunanjo klimo in mikroklimo v notranjosti objektov in njenega učinka na ohranjenost umetnin. Bolj ustrezna klasifikacija in določanje območij mora upoštevati notranje ciljne dejavnike, ki povzročajo poškodbe na umetninah in drugih eksponatih. Ker bodo poškodbene funkcije izdelane šele na koncu projekta, je tovrstna delitev predhodna in temelji zgolj na dveh najbolj pomembnih kriterijih, to sta relativna vlažnost in temperatura zraka. V okviru projekta poteka poenoteno spremljanje nekaterih parametrov (mikroklima

Cerkev Sv. Lenarta v Bodeščah

Cerkev sv. Trojice v Hrastovljah

Cerkev sv. Jurija v Piranu

1. klimatska cona - Severna skupina 2. klimatska cona - Srednjeevropska skupina 3. klimatska cona - Severnoatlantska skupina 4. klimatska cona - Mediternaska skupina

Spletna baza klimatskih podatkov Ker meritve klimatskih ter mikroklimatskih parametrov in s tem trenutne razmere v opazovanih objektih predstavljajo jedro za nadaljnje projektno delo, je bistvenega pomena, da imajo enostaven dostop do vseh podatkov izvedenih meritev prav vsi projektni partnerji. Nizozemski projektni partner, to je Tehnična univerza v Eindhovnu, je izdelal spletno bazo podatkov: http://www.monumenten.bwk. tue.nl/Climate_for_Culture/. Tu se nahaja seznam vseh študij primerov kulturne dediščine po Evropi, kjer se v okviru projekta »Climate for Culture« izvajajo meritve mikroklime. Ogled študij primerov je na voljo vsem obiskovalcem spletne strani. Dolg časovni interval izvajanja meritev z različnimi tipi merilne opreme na številnih lokacijah zahteva daljši postopek priprave ustrezne oblike podatkov. Zaradi specifike registratorjev temperature in relativne vlažnosti zraka morajo projektni partnerji podatGRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 31

20.12.13 15:54

Z RMK

1. Prikaz T&RH zraka v času.

2. Analiza meritev T&RH zraka po ASHRAE klasifikaciji.

Brezice Castle (SL)

Brezice Castle (SL), Knights Hall

21-Dec 2011 - 18 -Apr-2013

21-Dec 2011 to 18 -Apr-2013

3. Prikaz T&RH zraka v tako imenovanem grafu za ﬂvrednotenje mikroklime«: povprečne dnevne T&RH zraka prikazane v Mollierjevem diagramu, histogrami sprememb T&RH v časovni enoti, krivulja nastanka plesni … Brezice Castle (SL), Knights Hall

Brezice Castle (SL), Knights Hall

21-Dec 2011 to 18 -Apr-2013

ke ustrezno obdelati in jih šele nato lahko umestijo v projektno spletno bazo podatkov. Baza podatkov omogoča izvedbo številnih analiz temperature in relativne vlažnosti (ang: temperature and relative humidity, v nadaljevanju: T&RH). Nekaj primerov analize mikroklime v viteški dvorani grada Brežice:

Za trajnostno kulturno dediščino V Evropi in Sredozemlju se nahaja več objektov kulturne dediščine kot v katerikoli drugi svetovni regiji. Ta nabor zajema

4. Metoda za ocenjevanje tveganj klimatsko pogojenih degradacij za štiri tipične eksponate, in sicer za papir, poslikane lesene plošče, lakirano leseno pohištvo in lesene skulpture - t.j. reprezentativen vzorec natančno definiranih eksponatov.

tisoče muzejev, cerkva, kulturno zaščitenih hiš in gradov, ki so zaznamovali bogato evropsko zgodovino skozi stoletja. Ohranjanje teh kulturnih dobrin bo postajalo vedno bolj zapleteno, saj tudi Evropa ni izvzeta iz težav pogojenimi s klimatskimi spremembami. Nivo temperature in vlage je v teh stavbah pogosto skrbno nadzorovan, tako da bi zaščitili razstavljene eksponate, ki segajo od tapiserij in stenskih fresk do raznoraznih skulptur in risb. Vzdrževanje ustrezne klime je zahteven in drag postopek. Za

velike muzeje ni nič neobičajnega, da na letni ravni porabijo več kot 500.000 evrov za stroške za energijo in ti se bodo po napovedih za prihodnost še povečali. Novi klimatski modeli bodo pripomogli k ohranitvi evropske kulturne dediščine. Kot pravi znan latinski pregovor: »Bolje preventiva kot kurativa«!

Zahvala in vabilo k sodelovanju Projekta ne bi bilo mogoče uspešno izvajati brez sodelovanja in nesebične pomoči številnih posameznikov in institucij,

katerim se Gradbeni inštitut ZRMK iskreno zahvaljuje. Posebna zahvala gre Posavskemu muzeju Brežice in Zavodu za varstvo kulturne dediščine, zlasti enotam Kranj, Nova Gorica, Novo mesto in Piran, za tvorno sodelovanje in podporo pri izvajanju meritev. G Vsi, ki želite biti bolj podrobno seznanjeni ali nam pomagati s projektnim delom, nam pošljite elektronsko pošto na enega od e-naslovov: miha.mirtic@gi-zrmk.si in marjana.sijanec@gi-zrmk.si.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 32

20.12.13 15:54

ZR M K

Mihael Mirtič, univ. dipl. inž. grad. dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK, Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

Hiše prihodnosti bodo odprle vrata tudi prihodnje leto

Že v krstni sezoni je na naših tleh zanimanje za kampanjo »Skoraj ničenergijske hiše: Že danes obiščite hiše prihodnosti« (angleški naziv: »NZEB 2021: Open Doors Days«, okrajšano: »NZEB2021«) preseglo vsa pričakovanja. V okviru projekta NZEB2021 je v Sloveniji vrata obiskovalcem odprlo dvaindvajset stanovanjskih, osem javnih in štiri zasebne poslovne stavbe, ki gredo s tehnologijami v smer skoraj ničenergijskih hiš. Na njihove oglede se je na spletni strani www.0energijskehiše.si/poglejte prijavilo skoraj šeststo obiskovalcev. Zato ima lahko koordinator projekta v Sloveniji, Gradbeni inštitut ZRMK, za prihodnje leto še večje načrte. Kratka predstavitev projekta NZEB2021 Projekt NZEB2021, ki ga je finančno podprla Evropska komisija v okviru programa Inteligentna energija Evropa, poteka v Sloveniji, Belgiji, Nemčiji, Madžarski, Švedski, Franciji, Avstriji, ter na Poljskem, Malti in Irskem. Glavni koordinator projekta je belgijski Bond Beter Leefmilieu. S kampanjo želijo projektni partnerji seznaniti širšo javnost s sodobnimi tehnologijami gradnje skoraj ničenergijskih hiš. Skoraj ničenergijska stavba je visoko energijsko učinkovita. Majhnim potrebam po energiji za delovanje stavbe zadosti energija iz obnovljivih virov (npr. toplotne črpalke, sončni zbiralniki, fotonapetostni paneli, uporaba biomase, soproizvodnja toplote in električne energije itd.). Države članice EU še vedno razpravljajo o tem, kako nizka mora biti energijska potreba skoraj ničenergijskih hiš, katere obnovljive vire naj upoštevamo in kako blizu stavbe je lahko proizvedena energija iz obnovljivih virov. Ker v Sloveniji še nismo določili kriterijev skoraj ničenergijskih hiš, velja opomniti, da so v projekt NZEB2021 vključene hiše, ki gredo s tehnologijami v tovrstno smer, saj so visoko energijsko učinkovite in za delovanje vgrajenih sistemov v čim večji meri koristijo obnovljive vire energije.

Rezultati sezone 2013, ki navdajajo z optimizmom: a) Pester izbor razstavljenih stavb Izbor stavb je sledil načelu »za vsakega nekaj« in tako so bila upoštevana naslednja merila: • Izkazane energijske karakteristike, delež obnovljivih virov energije in / ali zanimiv tehnološki dosežek na področju energijsko učinkovite gradnje. • Pokritost Slovenije z lokacijami ogleda. • Prikaz uporabe različnih tehnologij obnovljivih virov energije.

• Različni tipi stavb (hiše, večstanovanjske, javne, poslovne). • Novogradnje, prenove, gradnje v lastni režiji, pogoji varovanja kulturne dediščine itn. • Finančne spodbude - financiranje. b) Veliko število obiskovalcev Ogledi hiš so letos potekali v času dveh podaljšanih vikendov: 8., 9. in 10. ter 15., 16. in 17. novembra. Na oglede dvaindvajsetih stanovanjskih, osmih javnih in štirih poslovnih stavb se je na spletni strani www.0energijskehiše.si/poglejte prijavilo 590 obiskovalcev.

Nekaj utrinkov iz letošnjih ogledov hiš:

c) Zadovoljstvo obiskovalcev in razstavljavcev Akcija je naredila izjemen vtis na obiskovalce, o čemer pričajo tudi rezultati raziskave, opravljene na vzorcu 166 obiskovalcev. Dovolj zgovoren podatek o kakovosti razstavljenih stavb in strokovnosti razstavljavcev je

Foto: Arhiv GI ZRMK

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 33

20.12.13 15:54

Z RMK

ta, da je več kot 99 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so vodeni ogledi hiš v okviru slovenske NZEB2021 kampanje v letu 2013 zadostili njihovim pričakovanjem. Kar 37,3 odstotkov vprašanih obiskovalcev je v času ogledov načrtovalo novogradnjo, 11,8 odstotkov se je zanimalo za prenovo stavbe in 8,1 odstotkov je že začelo z gradbenimi deli. To je več kot zgovoren podatek, da projekt NZEB2021 predstavlja odlično poslovno priložnost za strokovnjake, ki so sodelovali pri graditvi teh stavb. Opravljena je bila tudi ločena raziskava za razstavljavce. Kar 94,7 odstotkov razstavljavcev je v spletni anketi odgovorilo, da so zadovoljni z izkušnjami, ki so jih dobili s sodelovanjem v kampanji NZEB2021. Da delo v projektu poteka po predvidenem načrtu in da od razstavljavcev ne terja večjega časovnega vložka, dobro poskrbijo strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK, saj nezadovoljstva s koordinacijo projekta ni izrazil nihče od vprašanih razstavljavcev. d) Prepoznavnost spletne strani NZEB2021 Ogledi spletnih strani na domeni www.0energijskehiše.si/ poglejte so v slabem mesecu dni presegli mejo 20.000 obiskov. Projektna spletna stran že predstavlja referenco na področju graditve skoraj ničenergijskih hiš in uporabnikom omogoča:

• Prijave na ogled hiš, ki bodo za sezono 2014 ponovno aktivne od 1.9.2014 dalje. • Prikaz strokovnjakov, ki so sodelovali pri graditvi skoraj ničenergijskih hiš, in opis njihovih referenčnih del, ki so oziroma bodo odprli svoja vrata v okviru projekta NZEB2021. • Pisanje spletnega foruma. • Seznanjanje z EU in nacionalno zakonodajo na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri stavbah. • Pregled petdesetih izbranih primerov skoraj ničenergijskih hiš po Evropi. • Ogled kratkih filmov o skoraj ničenergijskih hišah po Evropi. • Povezavo na projektno NZEB2021 Facebook stran.

tov, da se aktivno vključijo v projekt NZEB2021 in jim tako pomagajo k sodelovanju pritegniti čim večje število sodelujočih stavb in obiskovalcev ter pripomorejo k njegovi še večji prepoznavnosti.

Javnost je treba seznaniti s tehničnimi možnostmi gradnje skoraj ničenergijskih hiš

benimi izkušnjami lastnikov stavb. Gre za nekomercialni dogodek, kjer bodo javnosti na dejanskih primerih iz prakse predstavljene sodobne tehnologije učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter tehnične možnosti gradnje skoraj ničenergijskih hiš. Uporabniki se lahko pridružijo kampanji kot razstavljavci, tako da odprejo svoja vrata javnosti in pomagajo pri posredovanju koristnih informacij o graditvi skoraj ničenergijskih hiš. Sami lahko odločajo o tem, kdaj bodo sprejeli obiskovalce, v kako velikih skupinah bodo sprejemali obiske, kakšno zgodbo jim bodo predstavili, ali bodo k sodelovanju povabili tudi projektante oziroma druge strokovnjake, ki so jim pomagali pri procesu graditve stavbe.

Skoraj ničenergijske hiše bodo v letu 2021 postale in predstavljale nov evropski standard na področju graditve stavb. Tovrstne zahteve predstavljajo velik izziv, a vseeno ga lahko dosežemo. Sledili bomo zgodbam o uspehu naprednih graditeljev! Ogledi stavb v okviru projekta NZEB2021 bodo organizirani tudi v letu 2014, predvidoma v mesecu novembru. Prijave za ogled skoraj ničenergijskih hiš v letu 2014 bodo spet odprte od 1. septembra 2014 dalje. Gradbeni inštitut ZRMK poziva strokovnjake in uporabnike tovrstnih objek-

Nekomercialno podajanje informacij iz prve roke Razstavljavci so lahko lastniki javnih stavb, poslovnih objektov ter tudi večstanovanjskih in individualnih hiš. Osrednja ideja je, da bodo obiskovalci dobili uporabne in neodvisne izkušnje na področju gradnje in prenove stavb v skoraj ničenergijskem standardu. Med obiskom stavb se bodo tako lahko seznanili z življenjskimi, delovnimi in grad-

Kaj bodo imeli strokovnjaki od sodelovanja v kampanji? Spletna stran predstavlja referenco na področju trajnostne gradnje, ki jim lahko služi za brezplačno publiciteto. Z večjim številom graditev skoraj ničenergijskih hiš bodo povezani, bolj razpoznavni bodo tako na spletni strani kot tudi v projektni brošuri. Če bodo razstavljavci zadovoljni z delom strokovnjakov pri graditvi stavbe, se bodo lahko pri njenem opisu na spletni strani nanje tudi sklicevali. Ljudje raje verjamemo osebnim zgodbam, saj so bolj resnične, verodostojne in zanimive. Zato je za strokovnjake tovrstna publiciteta še toliko boljša.

Pogoje za vključitev stavb v kampanjo »Skoraj ničenergijske hiše: Že danes obiščite hiše prihodnosti«, naše kontaktne podatke in dodatne informacije o možnih načinih sodelovanja v projektu najdete na spletni strani: http://www.0energijskehise. si/poglejte. Za več informacij pišite na e-poštni naslov: miha. mirtic@gi-zrmk.si ali marjana.sijanec@gi-zrmk.si. G Projekta ne bi bilo mogoče uspešno izvajati brez sodelovanja in nesebične pomoči razstavljavcev in strokovnjakov, ki so omogočili izvedbo vodenih ogledov hiš. Posebna zahvala gre Eko skladu, Konzorciju pasivna hiša, reviji Deloindom in časopisu Večer za pomoč pri promociji projekta. Gradbeni inštitut ZRMK se vsem iskreno zahvaljuje!

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 34

20.12.13 15:54

Z ZG S

Zbornica za gradbeništvo Slovenije in projekt standardizacije popisov Uresničitev ciljev SG-projekta (Standardizacija popisov v gradbeništvu) je eden od prioritetnih projektov Zbornice za gradbeništvo Slovenije in bo pomenil pomemben mejnik za bodočo uspešnost slovenskega gradbeništva, mednarodno vključenost in transparentnost gradbenih del. Mag. Črtomir Remec, predsednik IZS: podpora standardizaciji popisov

Zbornica za gradbeništvo Slovenije (ZZGS) je 26. novembra organizirala SG konferenco kot že tretje srečanje v okviru SG-projekta. Standardizacija popisov v gradbeništvu (SG-projekt) je projekt, s katerim želi zbornica zagotovili transparentnost v vseh fazah gradbenih del. S pomočjo že uveljavljenih postopkov učinkovite standardizacije popisov v gradbeništvu in inženiringu projekt omogoča dosledno regulacijo izvedbe gradbenih del. S standardizacijo popisov na področju gradbeništva želi zbornica vnesti več reda, strokovnosti in transparentnosti pri izvajanju gradbenih del na vseh nivojih, še posebej pri javnem naročanju. Cilj projekta je pridobitev enotnih popisov in urejenih enotnih procesov ter splošnih pravil poslovanja. Mirko Požar, predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije, je povzel dosedanje delo na projektu in poudaril, da na področju gradbeništva v Sloveniji vlada nered in da je nujno potrebno na tem področju nekaj narediti.

Bojan Babič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, je pozdravil pobudo ZZGS in pojasnil, da se na ministrstvu zavedajo pomembnosti truda vseh sodelujočih. Poudaril je tudi, da se bo z uporabo takšne standardizacije, kot jim je bila v osnutkih predstavljena, odpravilo veliko dilem in veliko manevrskega prostora za namerna ali nenamerna zavajanja investitorja. V pozdravnem govoru je podporo projektu izrazil tudi predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec. IZS

dela na projektu in sestavo trenutno obstoječe baze popisov. Anton Kastelic, gradbeni inženir z večletnimi izkušnjami v projektivi in izdelavi popisov je podal kritičen pogled na obstoječo bazo popisov in poudaril njene prednosti. Mag. Milan Tomšič (Elektro Ljubljana d.d.) je predstavil pilotni projekt in predvsem pozitivne finančne učinke za podjetje, ko so se odločili, da preidejo iz starega sistema na sistem, ki temelji na enotnih popisih, mag. Uroš Škufca (Praetor d.o.o.) pa je predstavil možnosti imple-

Cilj projekta je pridobitev enotnih popisov in urejenih enotnih procesov ter splošnih pravil poslovanja

je aktivno vključena v realizacijo projekta in daje projektu celovito moralno in strokovno podporo. Mag. Uroš Fonovič in mag. Toni Lojen, člana upravnega odbora Zbornice za gradbeništvo, sta predstavila dosedanji potek

mentacije enotnih popisov v slovenski pravni red ter osnutek standardne gradbene pogodbe. Baza popisov in standardna gradbena pogodba sta objavljeni na uradni strani SG-projekta (www.sg-projekt.si).

»Številne medijsko razvpite in predrage javne investicije v gradbeništvu so odprle potrebo po poenotenju popisov v gradbeništvu. Primarno je priprava popisov seveda naloga projektanta, ki mora na ta način zajeti vse elemente, faze in zahteve gradnje. Projektantski popisi so izhodišče za izvajalce gradbenih in obrtniških del, da lahko na osnovi lastne tehnologije ali boljših tehničnih rešitev pripravijo najbolj ugodno ponudbo. To je bil tudi razlog, da so večja gradbena podjetja razvila svoje baze popisov, ki so bile njihova konkurenčna prednost. Prav tako so tudi posamezni javni naročniki za ceste, železnice, bolnice, itd. razvili specializirane baze popisov, ki so upoštevale njihove interne standarde in potrebe. Vsekakor so ideja Zbornice za gradbeništvo Slovenije in začete aktivnosti, ki so pripeljale do konference »Standardizacija v gradbeništvu«, zelo dobrodošle za ureditev stanja naročanja javnih gradenj v Sloveniji, glede na zgoraj omenjena dejstva pa nekoliko težje uresničljiva. Kakorkoli, potrebujemo skupna izhodišča in metodologijo priprave popisov v gradbeništvu, ki jih bodo posamezni naročniki dopolnjevali s svojimi posebnimi zahtevami in razvojem tehnike. Inženirska zbornica Slovenije želi pri tem procesu aktivno sodelovati s poudarkom na posodobitvi in poenotenju projektantskih popisov.« G GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 35

20.12.13 15:54

Franc Avšič, univ. dipl. inž. grad. Vodja Odbora regijske pisarne Maribor

O knjigi Ljubljanska inženirska zbornica 1919-1944 Pred nami je prva knjiga o Ljubljanski inženirski zbornici ter njenih pooblaščenih inženirjih in arhitektih v Dravski in Primorski banovini Kraljevine SHS in kasneje Kraljevine Jugoslavije.

Knjiga prikazuje primerjavo takratnih okoliščin z današnjim časom in je izjemno aktualna.

Predstavljeni so najpomembnejši slovenski inženirji iz tega obdobja, zakonske osnove za delovanje gradbene dejavnosti in osnovanje stanovske zbornice. Prikazana je izjemna vloga slovenske tehnične inteligence pri vzpostavljanju gospodarskih, znanstvenoraziskovalnih in izobraževalnih institucij, pomembnih za takratni in današnji čas. Udeleženci dneva inženirjev, ki je bil 14. novembra 2013 v mariborskem hotelu Habakuk, smo bili seznanjeni o izidu knjige Ljubljanska inženirska zbornica (v nadaljevanju LIZ) v obdobju med letoma 1919 in 1944. To imenitno knjigo, ki jo je napisal ali bolje rečeno ustvaril avtor dr. Bogo Zupančič s pobudo in podporo IZS, smo prisotni dobili v dar.

Morda je koga presenetilo, da je naša aktualna IZS, ki smo jo ustanovili leta 1996 in deluje že ali šele sedemnajst let, pravzaprav naslednica inženirske zbornice, ki je delovala že v prvi polovici prejšnjega stoletja in kar petindvajset let. Z radovednostjo sem to imenitno knjigo prelistal, si ogledal fotografije in tudi prebral, saj me je vsebina zares pritegnila. Poleg tega mi je delo vzbudilo veliko spoštovanje in občudovanje obsežnega in temeljitega raziskovalnega dela, ki ga je pisec opravil, da je obvaroval pred pozabo pomembno zgodovinsko obdobje slovenskega inženirstva. Zanimivo je, da so slovenski inženirji že davno zaznali pomen povezovanja v stanovsko zbornično organiziranost. Že pred prvo svetovno

Notranja stran izkaznice LIZ inž. Antona Umeka.

vojno, še v takratni Avstro-Ogrski, je delovala Inženirska zbornica za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo s sedežem v Trstu. Po koncu vojne je bila ustanovljena Ljubljanska inženirska zbornica pooblaščenih inženirjev in arhitektov, kasneje so se včlanjevali tudi inženirji drugih strok, za Dravsko in Primorsko banovino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma kasneje Kraljevine Jugoslavije. Zanimiva je predstavitev zakonodaje, ki je pogojevala

Register pooblaščenih inženirjev in arhitektov iz obdobja 1939-1944 je dragoceni vir podatkov o LIZ; sestavljen je iz 439 kartončkov, od tega je 221 kartončkov članov in 218 kartončkov kandidatov za člane zbornice.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 36

20.12.13 15:54

IZ S

Predstavitve knjige na IZS so se udeležili tudi sorodniki članov LIZ.

Avtor knjige, dr. Bogo Zupančič (levo) in predsednik IZS, mag. Črtomir Remec (desno) na predstavitvi knjige.

gradbeniško in tudi zbornično dejavnost. Visoko stanovsko zavest so člani izpričevali v prizadevanju za uspeh ter ugled tehniške kulture in stroke. Spoznamo najuglednejše inženirje, voditelje LIZ, njihova najpomembnejša dela ter izjemno vlogo tehnične inteligence pri vzpostavljanju

pozabljeno vedenje o njih ali jih na novo spoznati. Spoštujemo in občudujemo njihove dosežke in stvaritve, zlasti njihovo zavedanje pomembnosti statusa pooblaščenega inženirja, kar so izkazovali z aktivno podporo svoji stanovski zbornici. Imenitno knjigo je prijetno prebrati, lahko

gospodarskih, znanstvenoraziskovalnih in izobraževalnih institucij. Pomembno vlogo je imel LIZ tudi pri ustanovitvi Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Spiski članov, fotografije in življenjepisi najvidnejših predstavnikov stroke ponujajo zanimivo možnost obnoviti morda že

nas marsikaj nauči. Iz nje lahko potegnemo vzporednice z današnjim časom in možne rešitve sedanje krize. G Knjigo lahko kupite na Inženirski zbornici Slovenije. Naročilnica je objavljena na http://www.izs.si/ izpostavljena-novica/n/1299/.

ZA ETIKO & KAKOVOST! 2014 Inženirska zbornica Slovenije Jarška cesta 10/b, 1000 Ljubljana, Slovenija www.izs.si

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 37

20.12.13 15:54

Se j m i 2014

Gradbeni sejmi v letu 2014 V uredništvu revije Gradbenik smo vam pripravili seznam pomembnejših mednarodnih sejmov s področja gradbeništva, gradbenih materialov, gradbene mehanizacije in energetike.

JANUAR 11. - 14.

Domotex

Hannover, Nemčija

Svet talnih oblog

11. - 19.

bouw&reno

Antwerpen, Belgija

Sejem za gradnjo in prenovo

13. - 19.

imm

Köln, Nemčija

Mednarodni pohištveni sejem

14. - 16.

Perimeter Protection

Nürnberg, Nemčija

Mednarodni strokovni sejem za perimetrično zaščito, ograje in varovanje objektov

15. in 16.

Dnevi energije Gradec

Gradec, Avstrija

Biomasa in bioenergija, energetsko učinkovita gradnja

15. - 18.

Deubau

Essen, Nemčija

Mednarodni sejem o gradbeništvu

16. - 19.

Door Fair Turkey

Istanbul, Turčija

Mednarodni gradbeni sejem - les, jeklo, industrijska vrata

21. - 23.

Primus: Windows, Doors, Profiles Kijev, Ukrajina

Mednarodna razstava oken, vrat in profilov

23. - 25.

Stretchy Praha

Praga, Češka

Sejem krovstva in solarne energije

23. - 26.

Klimahouse

Bolzano, Italija

Mednarodni sejem energetsko varčne gradnje

6. - 9.

Bauen+Wohnen

Salzburg, Avstrija

Mednarodni sejem gradnje, bivanja in varčevanja z energijo

6. - 9.

Drevostavby

Praga, Češka

9. mednarodni sejem lesene gradnje, lesenih, nizkoenergijskih in pasivnih hiš

11. - 14.

Cevisama

Valencia, Španija

Mednarodni sejem keramike, kopalniške in kuhinjske opreme ter bele tehnike

13. - 16.

Bauen&Energie Wien

Dunaj, Avstrija

Sejem za gradnjo z naravnimi materiali, prenove in energijsko varčno gradnjo

13. - 16.

Infacoma

Solun, Grčija

Mednarodni sejem o gradbenih materialih, izolacijah, stavbnem pohištvu in sanitarni tehniki

14. - 16.

Interbud

Lodz, Poljska

Gradbeni sejem

18. - 21.

Bautec

Berlin, Nemčija

Mednarodni strokovni sejem gradbeništva

19. - 21.

Viatec

Innsbruck, Nemčija

Mednarodni sejem za gradnjo in transport

22. - 2. marec

Batibouw

Bruselj, Belgija

Mednarodni sejem gradnje, prenov in notranje opreme

4. - 8.

Build&Construct

Skopje, Makedonija

Sejem za gradnjo, gradbene materiale in mehanizacijo

5. - 7.

Sagra

Sarajevo, Bosna in Hercegovina Sejem za gradbeništvo in dnevi energetsko učinkovite gradnje

6. - 8.

CEB - Clean energy building

Stuttgart, Nemčija

Mednarodni sejem za pasivno gradnjo in obnovljive vire energije

11. - 14.

Budma

Poznan, Poljska

Mednarodni sejem gradbeništva

11. - 16.

Sejem DOM

Ljubljana, Slovenija

Sejem izdelkov in storitev s področja graditeljstva

12. - 13.

Renexpo Central Europe

Budimpešta, Madžarska

Mednarodni sejem obnovljive vire energije in energetsko učinkovito gradnjo

12. - 15.

Istanbul Window

Istanbul, Turčija

Mednarodni sejem stavbnega pohištva

19. - 20.

FeuerTrutz

Nürnberg, Nemčija

Protipožarna gradnja, oprema in organizacija - strokovni sejem in kongres

19. - 22.

BBW - Bulgaria Building Week

Sofija, Bolgarija

Gradbeni sejem

26. - 29.

Fensterbau/frontale

Nürnberg, Nemčija

Mednarodni strokovni sejem za okna, vrata in fasade - tehnologija, komponente ter montažni elementi (vzporedno s sejmom Holz-Handwerk)

26. - 29.

Interbudexpo

Kijev, Ukrajina

Mednarodni sejem gradbeništva

26. - 29.

Coneco

Bratislava, Slovaška

Mednarodni sejem gradbeništva

26. - 29.

Marble

Izmir, Turčija

Mednarodni sejem naravnega kamna in tehnologije obdelave

26. - 1. april

Stroiko2000

Sofija, Bolgarija

Sejem za gradbeništvo, arhitekturo in notranjo opremo

Frankfurt, Nemčija

Največji mednarodni strokovni sejem za arhitekturo, razsvetljavo, inštalacije in avtomatizacijo zgradb na svetu

FEBRUAR

MAREC

30. 3. - 4. april Light+building

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 38

20.12.13 15:54

Sejmi 2014

APRIL 1. - 4.

MosBuild

Moskva, Rusija

Sejem gradbeništva in notranje opreme

2. - 6.

Construma

Budimpešta, Madžarska

Mednarodni gradbeni sejem

3. - 6.

Pomladni sejem

Gornja Radgona, Slovenija

Sejmi gradbeništva MEGRA, energetike ENGRA, komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA ter pomurski podjetniško-obrtni sejem POS

8. - 12.

Seebbe

Beograd, Srbija

Mednarodni sejem gradbeništva

9. - 12.

Graditeljstvo

Zagreb, Hrvaška

38. mednarodni sejem gradnje in opreme

9. - 12.

Interstroyexpo

St. Peterburg, Rusija

Gradbeni sejem

15. - 18.

MosBuild

Moskva, Rusija

Sejem keramike in sanitarne opreme

23. - 26.

IBF

Brno, Češka

Mednarodni gradbeni sejem

6. - 10.

Yapi

Istanbul, Turčija

Mednarodni gradbeni sejem

7. - 9.

Solarexpo

Milano, Italija

Mednarodni sejem energetske učinkovitosti in solarne energije

7. - 10.

LOS

Ljubljana, Slovenija

Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem

8. - 11.

Samoter & Asphaltica

Verona, Italija

Mednarodni sejem gradbene mehanizacije in asfaltne industrije

8. - 11.

Domicatec

Atene, Grčija

Sejem za gradnjo in obnovo

14. - 17.

Expokos

Priština, Kosovo

Gradbeni sejem

20. - 23.

Energetika

Celje, Slovenija

Energetika, varčna raba energije in energetski viri

20. - 23.

Terotech-vzdrževanje

Celje, Slovenija

Vzdrževanje, čiščenje in obnova zgradb

21. - 25.

Ankomak

Istanbul, Turčija

Mednarodni sejem gradbene mehanizacije

Consense

Stuttgart, Nemčija

Mednarodni gradbeni sejem za nizkoenergijsko gradnjo

11. - 17.

MOS

Celje, Slovenija

Mednarodni sejem obrti in podjetnosti

16. - 20.

For Arch, for Therm, for Wood Praga, Češka

Mednarodni gradbeni sejem, sejem ogrevanja in alternativnih virov energije in sejem za gradnjo z lesom

17. - 20.

GaLaBau

Nürnberg, Nemčija

Mednarodni strokovni sejem za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje urbane krajine, zelenih površin, odprtega prostora ter igrišč in drugih športnih površin

22. - 26.

Cersaie

Bologna, Italija

Mednarodni sejem keramike in kopalniške opreme

22. - 26.

Tecnargila

Rimini, Italija

Mednarodni sejem tehnologije za keramično in opečno industrijo

24. - 27.

Marmomacc

Verona, Italija

Mednarodni sejem marmorja, naravnega kamna in tehnologij za obdelavo kamna

24. - 28.

Sajam građevinarstva, energetike Budva, Črna Gora

Sejem za gradbeništvo, energetiko in sanitarno opremo

1. - 4.

Energetika

Zagreb, Hrvaška

2. mednarodni sejem energetike, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije

1. - 6.

Ambient

Ljubljana, Slovenija

Sejem pohištva

14. - 16.

Chillventa

Nürnberg, Nemčija

Mednarodni strokovni sejem za klimo, hlajenje, prezračevanje in toplotne črpalke

22. - 25.

Saie

Bologna, Italija

Mednarodni gradbeni sejem

23. - 26.

Yapex

Antalya, Turčija

Mednarodni gradbeni sejem

5. - 8.

Ecomondo

Rimini, Italija

Mednarodni sejem tehnologije za zbiranje in obdelavo odpadkov

11. - 14.

BioEnergy Decentral

Hannover, Nemčija

Sejem za bioenergijo, obnovljive vire energije in inženiring

18. - 21.

Batimat

Pariz, Francija

Mednarodni gradbeni sejem

27. - 29.

Renexpo Austria

Salzburg, Avstrija

Mednarodni sejem za prenove, obnovljive vire energije, energetsko učinkovito gradnjo in fotovoltaiko

Expocem

Moskva, Rusija

Mednarodni sejem o betonih

MAJ

JULIJ 1. in 2. SEPTEMBER

OKTOBER

NOVEMBER

DECEMBER 2. - 4.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 39

20.12.13 15:54

Se j e m ske n o vo sti

Celje: maja Energetika in Terotech-Vzdrževanje, septembra 47. MOS

V sejemski hiši, družbi Celjski sejem d.d., za leto 2014 napovedujejo bogato sejemsko leto. Med drugim bodo na sejmišču potekali tudi sejmi, ki jih ne sme zamuditi nihče, ki je aktiven v gradbenem sektorju. V maju 2014 bodo na svoj račun prišli predvsem strokovnjaki, ki delujejo na področju energetike, septembrski MOS pa bo prinesel najbolj aktualno, tudi gradbeno, ponudbo končnim potrošnikom. Celje maja 2014 središče regijske energetike Od 20. do 23. maja 2014 bosta na celjskem sejmišču znova potekala najpomembnejša strokovna sejma v širši regiji, 17. mednarodni sejem Energetika in 16. mednarodni sejem Terotech-Vzdrževanje. Strokovna sejma, ki jih družba Celjski sejem pripravlja vsaki dve leti, v 2014 prinašata pomembno vsebinsko nadgraditev sejemskega dogajanja. Sejma Energetika in TerotechVzdrževanje bosta po novem oblikovala specializirani sejemski dvojček, ki ju bodo v družbi Celjski sejem tudi vsebinsko nadgradili in osvežili v skladu s sejemskimi trendi še večje specializacije. V Celju želijo, da njihovo sejmišče v maju 2014 po-

stane najpomembnejše stičišče regijske energetike v najširšem pomenu ter ponudnikov učinkovitega vzdrževanja in uporabe objektov, strojev in resursov v industriji. Nazadnje je sejma v letu 2012 obiskalo več kot 21.000 ciljno usmerjenih obiskovalcev, med temi je bilo 69,3 % poslov-

nih obiskovalcev. Ogledali so si lahko ponudbo 799 direktnih in zastopanih podjetij iz 29 držav. V letu 2014 v Celjskem sejmu načrtujejo še večjo prisotnost tujih razstavljavcev, predvsem proizvajalcev, bodisi s samostojno predstavitvijo ali v sklopu kolektivnih predstavitev posameznih držav.

47. MOS z najboljšo ponudbo za končne kupce V primerjavi z majskima strokovnima sejmoma bo 47. MOS ponudil odgovore v prvi vrsti končnim Po odgovore o energetsko učinkoviti gradnji maja na kupcem. Sejem, ki bo v 2014 na žesejma Energetika in Terotech-Vzdrževanje

ljo razstavljavcev trajal šest dni (10.-15. september 2014), bo splošnim obiskovalcem omogočal pregled novih trendov v ogrevalni tehniki, hlajenju, prezračevanju, gradbenem materialu ter zaključnih delih v gradbeništvu. Na ogled bo ponudba strešnih kritin, tlakovcev, stavbnega pohištva, montažnih hiš, zunanje ureditve doma ipd. Koristne, strokovne odgovore na področju energetsko učinkovite gradnje pa lahko obiskovalci pričakujejo tudi v obsejemskem strokovnem programu in številnih brezplačnih svetovanjih. Na zadnjem MOS v 2013 se je na celjskem sejmišču predstavilo skoraj 1600 razstavljavcev iz 34 držav. Kar osem držav je na 46. MOS pripravilo skupinske predstavitve svojega gospodar-

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 40

20.12.13 15:54

Se j e mske novosti

stva. Sejemsko dogajanje je še posebej zaznamovala Turčija, ki je poskrbela za prvo nacionalno predstavitev kakšnega gospodarstva v zgodovini sejma. Sejem je v sedmih sejemskih dneh obiskalo nekaj manj kot 130.000 obiskovalcev, pri čemer se je delež obiskovalcev iz

tujine v primerjavi z letom prej še nekoliko povečal na 17 %.

2014 bogato sejemsko leto za Celjski sejem Celjski sejem bo sicer sejemsko sezono 2014 začel marca s spomladanskim sejemskim trojčkom Flora, Poroka in Al-

Celjski MOS najbolje obiskan sejem v širši regiji

termed, ki celovito predstavijo trende na področju cvetličarstva in prinesejo novosti na področju organizacije poročnih slavij ter zdravega načina življenja. Sejemsko dogajanje dopolni največje srečanje čebelarjev ApiSlovenija s celovito ponudbo za čebelarjenje in predstavitvijo dobrih čebelarskih praks. Aprila se bodo odvili štirje bienalni strokovni sejmi Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Gospodarska vozila. Sejmi so namenjeni tako strokovni javnosti, kot tudi vsem ljubiteljem avto-moto-logistične industrije. Posebej veliko pozornosti bodo v Celjskem sejmu namenili pripravi spremljajočega programa, saj so odzivi obiskovalcev na zadnjih sejmih v 2012 pokazali, da celovito sejemsko doživetje poleg novosti na razstavnih prostorih in posebnih sejemskih ugodnosti,

zaokrožuje možnosti testiranj na poligonih, demonstracije največjih avto-moto mojstrov in adrenalinski showi, ki jemljejo dih. Maja bosta v Celju potekala že omenjena strokovna sejma Energetika in Terotech-Vzdrževanje, septembra 47. MOS, sejemsko leto pa bodo podobno kot letos zaključili z decembrskim erotičnim sejmom sLOVErotika.

Sejmi še vedno najboljše orodje za spremljanje strank V Celjskem sejmu na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj in odziva razstavljavcev pojasnjujejo, da so sejmi še vedno najboljše orodje za neposreden stik s poslovnim partnerjem in kupcem. Omogočajo učinkovito spremljanje skritih želja strank in njihove odzive na nove rešitve. G

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 41

20.12.13 15:54

Se j e m ske n o vo sti

Sejem v Gornji Radgoni vabi k trajnostni gospodarski rasti

Mednarodni Pomladni sejem bo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni ponujal nov, trajnostni gospodarski zagon od četrtka 3. do nedelje 6. aprila 2014. Povezal bo več kot tridesetletno tradicijo sejma gradbeništva MEGRA, s sejmom energetike ENGRA, sejmom komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA ter s Pomursko obrtno-podjetniškim sejmom POS. Pomladnemu sejemskemu vrvežu se bo prvič pridružil tudi Mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN.

Sejmi bodo ohranjali svoje vsebinske specializacije, hkrati pa se bodo med sabo dopolnjevali in nadgrajevali. Povezovalo jih bo usklajeno dogajanje in so-

rodne ciljne skupine obiskovalcev. Privabljali bodo poslovneže in strokovnjake s področja gradbeništva, energetike, komunale in obrti ter vse tiste, ki želijo svo-

ja bivališča graditi in obnavljati varčno ter v trajnostnem odnosu do okolja. MEGRA, mednarodni sejem gradbeništva, bo izpostavil napredne fasadne sisteme in izolacije ter leseno gradnjo. Predstavil bo ponudbo materialov in opreme za trajnostno graditeljstvo, gradbena podjetja, mehanizacijo ter druge novosti s področja orodij, opreme, materialov, kritin, izolacij, stavbnega pohištva, gradnje in obnove. Novost bo sejemska ponudba rabljene gradbene mehanizacije na posebnem sejemskem prostoru. ENGRA mednarodni sejem energetike bo dal največji poudarek energetsko učinkovitim

sistemom in aparatom ter energetski prenovi stavb. Ponujal bo najnovejša znanja, izdelke in storitve za učinkovito rabo energije, s pomočjo naprednih sistemov in s čim večjim deležem obnovljivih virov. KOGRA, mednarodni sejem komunale, urejanja okolja in ekologije bo osvetlil trajnostne in inovativne pristope na področju komunale. Predstavil bo najsodobnejša spoznanja, storitve, opremo in materiale za vlaganje v posodobitev in razvoj komunalne infrastrukture ter za urejanje okolja posameznika in družbe v sožitju z naravo. POS, Pomurski obrtno-podjetniški sejem, bo postregel z najboljšimi primeri dobrih obr-

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 42

20.12.13 15:54

Se j e mske novosti

tniških praks. Povezal bo ponudbo in povpraševanje v obmejni regiji Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Poudarjal bo sodelovanje na področju izdelkov in storitev za gradbeništvo, obnovljivih virov energije, zaključnih graditeljskih del, instalacij, vzdrževanja objektov, urejanja njihove okolice in skrbi za okolje. GREEN, 1. mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga, bo vabil s poslovnimi in strokovnimi razstavami dobrih praks prenosa okoljskih in okolju prijaznih tehnologij v gospodarstvo. Informiral bo o pomenu lesa v sodobni zeleni proizvodnji in gospodarskem razvoju, o ekologiji, recikliranju gradbenih odpadkov, pravični trgovini, izobraževanju s področja varovanja okolja, rokodelstvu kot naravnemu in socialnemu okolju prijazne gospodarske dejavnosti, o električni mobilnosti

in zelenem industrijskem oblikovanju.

Program novih spoznanj in trajnostnih vezi Vsakodnevno Gradbeni inštitut ZRMK in Energetsko svetovanje za občane ENSVET bosta nudila brezplačna svetovanja obiskovalcem za naložbe in pridobivanje finančnih spodbud za večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije ter svetovanja za področje energetike, sanacij, gradnje in statike. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, bo svetoval, kako do ugodnih kreditov ter nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah ter za električna baterijska vozila. Obrtniška ulica bo vabila s prikazi dela, storitev in izdelkov

članov sekcij Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, s predstavitvami obrtniških poklicev in novih obrtnih dejavnosti, s koristnimi informacijami za ustanavljanje in vodenje podjetij ter z nasveti za izobraževanje. Vsak dan Četrtek, 3. april 2014 Dan gradbeništva, komunale in ekologije: - 14. Državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev - Strokovni posvet o trajnostnih in inovativnih pristopih v komunalni dejavnosti - Strokovni posvet o perečih vprašanjih gradbeništva - Strokovni posvet o učinkoviti rabi virov za zeleno Slovenijo

Petek, 4. april 2014 Dan energetike, obnovljivih virov energije, lesa in izobraževanja:

- Strokovni posvet o aktualnih vprašanjih energetike - Strokovni posvet o gozdnolesni verigi

Sobota in nedelja, 5. in 6. april 2014 Dan obrtnih dejavnosti v gradbeništvu: - Okrogla miza o stanju in perspektivah obrti - Mednarodno srečanje obrtnikov - Delavnice sekcij gradbenih dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. G Prijazno vabljeni k sodelovanju! Za vse informacije vam je z veseljem na voljo Robi Fišer, T: 02 5642 113, E: robi.fiser@pomurski-sejem.si, www. pomurski-sejem.si

CMY

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 43

20.12.13 15:54

Vsebina vseh številk Gradbenika v letu 2013

Januar

Kako do znanj in veščin za izvajalce skoraj nič

1. Lepila za talne obloge

Zakon o graditvi objektov

4. Industrijska in garažna vrata 5. Zidaki - elementi za zidanje 6. Lesene in montažne hiše

Slaba praksa javnega naročanja inženirskih storitev

10. Ročno orodje in merilne naprave

Požarna varnost in energetske sanacije

11. Toplotne in zvočne izolacije

Slaba praksa javnega naročanja inženirskih storitev

12. Sejmi v letu 2014

ploščic

O knjigi Ljubljanska inženirska zbornica 1919–1944

energije in kako-

starih zaprtih

• Izolacija stavb - še nikoli tako dostopna

vostnih delovnih

Marec

ta tal

• Pomen površinske obdelave ter čiščenja

osvetlitvijo

• Toplotna izolacija industrijskih podov

• Občutena toplo-

• ZAG sodeluje v projektu Profili

• Z naravno

posodobitvah prostorov

naročanja Oskrba s pitno vodo

9. Kotli (peči) za centralno ogrevanje

• Sodobna kopalnica in izbira keramičnih

Implementirajmo avstrijsko dobro prakso javnega Energetska sanacija stavb

7-8. Kritine

do prihrankov

• Sodobne barve

• Lesene talne

Smernica za trajnostno gradnje

3. Fasadni sistemi

• ZAG, Oddelek za gradbeno fiziko

• Tlak ali pod v

aenergijskih hiš

2. Hidroizolacijski materiali

IZS

1. Talne obloge, gradbena mehanizacija 2. Hidroizolacije, ureditev kopalnice 3. Fasade in ometi, barve 4. Stavbno pohištvo, industrijska in garažna vrata 5. Zidaki, urejanje okolice 6. Lesene in montažne hiše, požarna varnost 7-8. Kritine, betoniranje poleti 9. Ogrevanje, energetske izkaznice 10. Orodja in merilni instrumenti 11. Toplotna in zvočna izolacija 12. Keramika, stroji

Pregledi trga

Teme mesecev

Našim zvestim bralcem v zadnji številki tega leta ponujamo pregled vsebin letošnjih številk revije Gradbenik in njegovih prilog - tematskih revij Nizkoenergijske in pasivne hiše, Strehe in kritine, Obnove in sanacije ter Betoni in industrijski tlaki v sklopu prilog Trajnostna gradnja in bivanje.

nerjavnih jekel v gradbeništvu • Problematika obdelave industrijskega tlaka v projektni dokumentaciji objekta • Načrtovanje in izvedba betonskih vodone-

pogojev

prepustnih objektov po principu ﬂbele kadi«

• Spodbude

(4. del)

za vgradnjo

• Predlogi za novo gradbeno zakonodajo -

lesenega zuna-

stavbnih ovojev,

njega stavbnega

• Športni podi

lepota ali degra-

pohištva

• Tekstilne talne

dacija bivalnega

• Zračenje pri zaprtih oknih

okolja?

• Problematika Uredbe o razvrščanju objektov

obloge

obloge v ploščah • Požarne lastnosti talnih oblog • Vgradnja epoksidnih premazov in oblog pri nizkih temperaturah • Betonski tlakovci - najboljša izbira za ureditev poti • Parket iz kokosove palme • Injekcijske mešanice na bazi apna za utrjevanje zgodovinskih zidanih stavb • Prodaja in nakup rabljenih gradbenih strojev

• Novosti v paleti

glede na zahtevnost gradnje

zaključnih slojev

• Iz ročnega razdaljemera neposredno na vaš pametni telefon ali tablico

in uporabi lesa v sodobnem

izolacija - jedro

• Sodobna vrata

trajnostnem

toplotnega ovoja

• Načrtovanje in izvedbe vodoneprepustnih

stavbe

objektov po principu ﬂbele kadi« (3. del)

• ﬂDoizoliranje« fasadnih površin večstanovanjskih zgradb višjih od 22 m • Prezračevana fasada po sistemu nevidnega

• Vse kar rabimo za izvedbo vodotesnih betonskih konstrukcij (2. del) • Detajli pasivne opečne gradnje • Kako z minimalnimi sredstvi do srečne,

• Zavod za gradbeništvo Slovenije

zdrave in funkcionalne hiše? • Sanacija vodohrana

hrupom in morebitnim požarom

Maj

• Sanacija kapilarne vlage podkletenega

• Načrtovanje in izvedba vodoneprepustnih objektov po principu ﬂbele kadi« (1. del) • Večkratna zaščita ravnih in poševni streh • Hidroizolacija ogrevane terasne obloge • Hidroizolacija

• Betonske fasade

gradbeništvu • Gradnja večetažnih lesenih zgradb • MikroCT rentgenska računalniška mikrotomografija • Les - gradbeni material prihodnosti?

prostora

Februar

• Trendi v razvoju

• Ure o leseni gradnji

• Toplotna

• Fasada, ki varčuje z energijo ter ščiti pred

vanje (TAB)

Junij

• ZAG izvaja mikrotomografske analize

pritrjevanja

v tujini • ZAG imenovan za Organ za tehnično ocenje-

nova ZGO-dba

• Vodotopne soli

• JUB odpira posvetovalnico v Centru energetskih rešitev • Mednarodni simpozij o dnevni svetlobi

• Vgradnje strojnih ometov

na opečnih

• Dežela kozolcev

• Nasveti za boljšo izkoriščenost pri prenovi

zidakih

• Kamnoseštvo IKA - UM: strokovnjaki za

mansarde

• Fasadni sistemi

• Lumarjev svet inovativne montažne gradnje

in učinkovita raba energije

• Vgradnja podometnega splakovalnika

• Industrijsko

restavriranje kamna • Usposabljanje monterjev proizvodov za požarno zaščito • Požar v osnovni šoli Stara cerkev

površin pred

• Načrtovanje in izvedba vodoneprepustnih

pripravljene

• Vhodna vrata za izhode v sili

polaganjem

objektov po principu ﬂbele kadi« (2. del)

mešanice za

• Slovesno odprtje hidroelektrarne Krško

pripravo malt za

• Trajnostna gradnja - oglaševalska poteza ali

keramike • Tesnjenje zamakanj podzemnih betonskih konstrukcij • Elastične tesnilne mase • Urejanje in prenova kopalnice

• Vse kar rabimo za izvedbo vodotesnih betonskih konstrukcij (1. del) • Učinkovit in hiter razrez betona, asfalta in trdih kamnin

zidanje

Julij-avgust

• Gradnja z opeko prihrani več kot kadarkoli

• Novi ročni laserski razdaljemer Leica Disto

April • Okno - lastnosti in trendi

prej • Zidanje s cepljenimi zidaki

• Dinamično prevajanje toplote v strehah

• Obdelava onesnaženih meteornih voda

• Senčila za energijsko učinkovitost v

• Vodnjak kot simbolna pretočnost v urejanje okolice

• Tuš brez kabine: načini odvajanje vode

• Vgradnja strešnega okna

• Gradnja kanalizacijskih cevnih sistemov

• Novosti na področju keramičnih ploščic

• Zasteklitve in toplotna bilanca stavbe

• Vrt kot oaza doma

gradnja za 21. stoletje?

• Primer tesnjenja novega kletnega prostora

mansardi • Deset napotkov za poletno izvedbo betonskih industrijskih tlakov • Kamini dodatki betonom

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 44

20.12.13 15:54

ZRMK

Usposabljanje izvajalcev skoraj ničenergijskih hiš

Integralno načrtovanje - ključ do kakovostne energijsko učinkovite

Prireditve GI ZRMK na sejmu Dom

gradnje

Build up skills Slovenija

Izdane so prve energetske izkaznice

Strokovne prireditve GI ZRMK na Pomladnem sejmu

Gradbeni inštitut ZRMK na sejmu AGRA v Gornji Radgoni

Javna razsvetljava in prihranki pri energiji in stroških

Vloga in odgovornost lokalnih skupnosti vse večja

Posodobljena energetska izkaznica stavbe

Vgradnja zunanjega stavbnega pohištva v luči meril učinkovite rabe energije

Trajnostni razvoj slovenskih občin

Znak kakovosti v graditeljstvu 2014

Največ energije je prihranila skupina SPL

Climate for Culture: Tudi pri kulturni dediščini je preventiva boljša

Sodelovanje evropskih občin pri trajnostni energetski politiki

kot kurativa

Konstrukcije antenskih sistemov: vzroki za nastanek porušitev (1. del)

Hiše prihodnosti bodo odprle vrata tudi prihodnje leto

Konstrukcije antenskih sistemov: pričakovani vplivi (2. del)

• ZAG je pooblaščen za izdelavo in izdajo energetskih izkaznic za stavbe

• Inovacija temeljne blazine za potresna

• Izolacija iz

• ZAG sodeluje v projektih GE2O in HEAT4U

kamene volne -

območja • Sodobni betonski tlakovci - sledenje modnim trendom • Detajl tesnjenja betonskih konstrukcij

• Zaščita arhitek-

• Natančno in hitro lociranje podzemnih vodov

turnih betonskih

• Sodelujte pri projektu ﬂSkoraj ničenergijske

za udobnejše in mirnejše življenje • Toplotna zaščita? Seveda. • Sanacija fasade

površin

hiše: že danes obiščite hiše prihodnosti«!

- naložba za

• Dodatki za

• S transparentnostjo in znanjem do kakovo-

prihodnost

pripravo in nego betona v vročem vremenu

stnih trajnostnih stavb • Druga mednarodna konferenca o konstrukcijah in arhitekturi

• Monitoring pilotno prenovljenih pisarn

Oktober

demonstracijskega projekta na ZAG • Rupert Gole: vizija razvoja občine Šentrupert brez ﬂfige v žepu«

• Orodja na električni,

• Umetnine iz kovaške delavnice Bruna

pnevmatski in

gradbeništvo • Najpopolnejša merilna naprava za gradbeništvo in geodezijo • Izvedba hidroizolacije zidov s pomočjo Stihlove žage • Strateški dogodek - 1. slovenska konferenca trajnostne gradnje • Paritetni skladi v dejavnosti gradbeništva

za industrijo in gradbeništvo

• Obvladovanje toplotnih izgub v stavbah • Energijska sanacija stolpnice v Zagorju ob Savi

na« gre v svet • Zrakotesnost je ključnega pomena za večjo energetsko učinkovitost • Kamniti kamini se vračajo - varčno, prijetno in ekološko ogrevanje

• Odpadno blato bioloških čistilnih naprav kot koristna surovina? • Obnova in zaščita fasad na objektu Kozolec v Ljubljani

z osmimi funkci-

• Leseni nebotičniki niso sanje

jami in digitalno

• Za energetsko in statično sanacijo stavb je

odčitavanje referenčnega odstopanja • Merilni instrumenti v gradbeništvu • Polmontažni sistem za medetaže ali strešne nosilne konstrukcije

• Tekmovanje Case Rodeo 2013 • Na obrabo odporna jekla za najzahtevnejše

mehanizacijo • Bagri nakladalci

les najboljši • Paritetni skladi v dejavnosti gradbeništva (3. del) • Načini odstranjevanja neprijetnih vonjav iz sanitarij

December

izolacijo pod temeljno ploščo - parametrična študija

kurilno napravo • Paritetni skladi v dejavnosti gradbeništva • Kompetenčni center za trajnostno gradnjo in okoljske tehnologije

November

pasivnih hiš s

• Tla v tuš kabini • Izolacija medetažnih konstrukcij

(2. del)

• Potresna varnost

ploščo

kranjske porodnišnice • Dvižne ploščadi in teleskopski viličarji

• Potresna varnost pasivnih hiš s toplotno

hidroizolacije

pod temeljno

2013 • 15. tekmovanje slikopleskarjev: obnova

• Avtomatska pralna ploščad za gradbeno

• ZAG sodeluje v projektu MACC

• Lepljenje naravnega kamna

toplotno izolacijo

gospodarski rasti • Vsebina vseh številk Gradbenika v letu

• Zahtevna prenova Čopove ulice v Ljubljani

• Gradbeni radar

PMMA tekoče

vanje, septembra 47. MOS • Sejem v Gornji Radgoni vabi k trajnostni

brez kabla • Rotacijski laser

• Ustrezna dimovodna naprava za ustrezno

• Specialisti za

• Celje: maja Energetika in Terotech–Vzdrže-

pogoje dela

• ZAG sodeluje v projektu PROFILI

sušilni ometi

projekt standardizacije popisov

• Montabert

• Prihranite energijo s toplotno in zvočno • Vlaga in sanirni

• Zbornica za gradbeništvo Slovenije in

• Novi termoizolacijski materiali prihodnosti

• Popravilo splakovalnika izolacijo tlakov

ranja sider • Korozija nerjavnih jekel

• Prihodnost je

• Spajanje cevi brez odprtega plamena

September

• ﬂTemeljna blazi-

konstrukcij z lesenimi nosilnimi elementi

hidravlični pogon

Kalčiča • Gradbeni odpadki so trajnostni viri za zeleno

stna gradnja • Predstavitev novosti s področja projekti-

• Gradbeni sejmi v letu 2014

• Izolacija pred udarnim zvokom medetažnih

• Gradbeno dovoljenje na ﬂsenčni strani Alp«

• ZAG, Kompetenčni center TIGR in trajno-

• Toplotne izolacije potrebujejo dodatno regulativo • Učinkovita izvedba toplotne izolacije v zunanjem stavbnem ovoju

pred udarnim zvokom • Industrijske keramične ploščice • Sanacija gostilne v Sežani s toplotno izolacijo na notranji strani

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 45

20.12.13 15:54

Priloge - tematske revije Trajnostna gradnja in bivanje

• Trajnostna gradnja • Trajnostna gradnja in obnova • Lesena pasivna hiša • Masivne zidane pasivne hiše • Koncept ﬂAktivnaPasivnaHiša« • Energetsko varčna vgradnja stavbenega pohištva po RAL smernicah • Marles hiše so rezultat znanja in izkušenj • Hiša iz masivnega lesa je energetsko najbolj pasivna • Pasivna hiša 2013

• Decra strešna kritina in izolacija Puren Prava kombinacija za vašo streho • Lesena ostrešja • Konstrukcije strehe • Kakovostna, varčna in lahka streha • Arhitekt Jules Hardouin Mansart in njegova domislica - mansardna streha • Enostavna sanacija ostrešja z zunanje strani • Preusmerjanje zunanje svetlobe s streh in drugih površin v notranje prostore

• Energijsko učinkovita zasteklitev zgradbe • Prva evropska E4 opečna hiša 2020 je dokončana • Inovativen prestiž vhodnih vrat • Sodobna garažna vrata • Prednost uporabe lesa kot gradbenega materiala • Pasivna hiša - baza podatkov certificiranih detajlov • Ogrevanje in hlajenje na sončno energijo - pilotni demonstracijski projekt na stavbi ZAG • Financiranje ukrepov učinkovite rabe energije • Nepovratne finančne spodbude Eko sklada za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih stavb v letu 2013 • Nizkoenergijska hiša

• Prenova mansard in podstrešij - sanacija in utrditev nosilne konstrukcije • Skodla: ekološka in trajnostna • Streha - lepa, močna, trajna in lahka • Smernice za izbiro strešne kritine • Kovinsko okovje za izvedbo lesenih zvez • Zelene strehe Xeroflor • Hidroizolacije ravnih streh in ploščadi

OBNOVE SANACIJE

• Prenova je bolj trajnostna od vseh trajnostnih tehnologij • Koliko nam še manjka do energetske učinkovitosti? • Sanacija fasade naj bo trajno stna • Slim pack - do 60 odstotkov več kamene volne na paleti • Brezplačna barva za obnovo pogorele šole v Stari Cerkvi • Spremenimo obstoječe ravne strehe v uporabne površine

• Sanacija dvigajoče kapilarne vlage v opečnih zidovih • Hidroizolacija teras in balkonov po sistemu tekočih folij (LAM) • Sanacija čistilne naprave • Zaščitni premazi v čistilnih napravah • Injekcijske mešanice za utrjevanje zgodovinskih zidanih objektov • Poškodbe na betonu in popravilo • Monitoring obstoječih stavb v neposredni bližini delovišč s poudarkom na meritvah vibracij

• Beton - trajnostni material • Beton - nepogrešljiv gradbeni material • Sanacija talne konstrukcije skladišča • PLC Avtotehna-Atropola v Ljubljani • Dodatki betonom, maltam in injekcijskim masam • Trajnostna obnova površinsko poškodovanih povoznih betonskih plošč • Pregled trga: Dodatki betonom • Dodatek proti krčenju betona in sintetična konstrukcijska vlakna

• Merjenje debeline asfalta in betona brez poškodb • Talna konstrukcija, varna pred radonom • Vgradnja epoksidnih premazov in oblog pri nizkih temperaturah • Polimerne talne obloge in premazi • Asfalt - material sedanjosti in prihodnosti • Bitumen • Ksilolit - finalni tlak • 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 46

20.12.13 15:54

R eportaža

15. tekmovanje slikopleskarjev: obnova kranjske porodnišnice

Staroste humanitarnih akcij: Jožef Sitar, Milan Pestotnik in Andrej Gabrovšek

Letošnje, tokrat jubilejno 15. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije je potekalo Gorenjskem, in sicer v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. 80 slikopleskarjev, tekmovalcev in članov humanitarnih skupin, je v enem dnevu prepleskalo približno 4.000 kvadratnih metrov površin v prostorih ginekološkega oddelka in oddelka intenzivne nege.

V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj je bil 22. november prav poseben dan: ginekološki oddelek in oddelek intenzivne nege v prvem nadstropju so za en dan »zavzeli« slikopleskarji iz vse Slovenije in prenovili prostore. Razen omenjenih oddelkov so prebarvali še sobo za pripravo na porod in bolniško sobo za alternativni porod v prvem nadstropju, skupaj kar 4.000 kvadratnih metrov. Vrednost opravljenih del skupaj z materialom znaša približno 60.000 evrov. Tekmovalno-humanitarne akcije se je letos udeležilo 13 tekmovalnih ekip s po dvema članoma, ostali udeleženci akcije pa so delali izključno v želji pomagati bolnišnici. Glavni pokrovitelj akcije je bila družba JUB, ki je prispevala več

kot 700 kg barve, material in orodje za delo pa so prispevala še podjetja Žima, Tesa tape in Rigips. Za prehrano je poskrbela družba Mercator, aktivno pa sta pri organizaciji sodelovali tudi območni obrtni zbornici OOZ Kranj in OOZ Radovljica.

sploh. Izvedba seveda ne bi bila mogoče brez sodelovanja podjetij, ki prispevajo barvo ter drugi potrebni material. Vseh 15 let je glavni pokrovitelj akcij družba JUB, svoje izdelke pa prispevajo tudi druga podjetja.

Gregor Pipan, OZS: Ponosni smo, da imamo takšne člane!

15 let dobrodelnih akcij Tekmovanje slikopleskarjev, ki je hkrati tudi humanitarna akcija, si je zamislil slikopleskar Branko Goričan in akcijo pred 15 leti tudi prvi organiziral. Vsa leta je bil tudi predsednik organizacijskega odbora tekmovanja. V obliki tekmovanja in hkrati brezplačenega humanitarnega dela so slikopleskarji v teh akcijah v javnih ustanovah, predvsem bolnišnicah, šolah in vrtcih po vsej državi prepleskali 53.000

Branko Goričan, pobudnik in organizator tekmovanj slikopleskarjev

kvadratnih metrov zidnih površin, vrat in podbojev. Vrednost dela skupaj s potrebnim materialom je ocenjena na približno 550.000 evrov, tako da je to ena večjih dobrodelnih akcij v državi

Igor Pipan, sekretar sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Letošnja akcija je bila v mnogih pogledih zelo specifična: za njeno izvedbo je bilo potrebno obilo priprav, saj na bolnišnico, ki bi bila v tako slabem stanju, v dosedanji zgodovini akcij še nismo naleteli. Priprave smo lahko izvedli, ker so bili nekateri slikoGRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 47

20.12.13 15:54

Re p o r t a ža

Udeleženci tekmovalno-humanitarne akcije

Vsi udeleženci tekmovalno-humanitarne akcije so si svojo humanitarno gesto zaslužili, da jih poimensko navedemo.

Tekmovalci so bili: • Slikopleskarstvo Mihael Bezjak s.p., Markovci, tekmovalca Mihael Bezjak in Stanko Bezjak, • Dekor Plesk d.o.o., Maribor, tekmovalca Aleš Rožič in Janez Vollmeier, • Slikopleskarstvo, črkoslikarstvo, fasaderstvo Jaklič Janez ml. s.p., Kranj, tekmovalca Miha Križaj in Marinko Makarič, • Slikopleskarstvo, Dario Njenjić s.p., Dobrepolje, tekmovalca Dario Njenjić in Blagojčo Markovski, • Slikopleskarstvo Jure Podbregar s.p., Ljubno ob Savinji, tekmovalca Jure Podbregar in Viktor Podlesnik, • Soboslikarstvo Janez Remic s.p., Kranj, tekmovalca Janez Remic in Sejko Vertelj, • Roškarič Miran s.p. ﬂSlikopleskarstvo Andrej«, Celje, tekmovalca Tomaž Roškarič in Senad Mehič, • Kalinero d.o.o., Ljubljana, tekmovalca Roman Strmšek in Zlato Vilič, • Pleskarstvo Ivo, Pleskarska in druga gradbena dela Ivan Turk s.p., Lesično, tekmovalca Ivan Turk in Natalija Turk, • Slikopleskarstvo Peter Zebec s.p., Mengeš, tekmovalca Peter Zebec in Milan Habek, • Pleskarstvo M Miha Zobec s.p., Rogaška Slatina, tekmovalca Miha Zobec in Boštjan Cvetko, • Zupančič Miran s.p. soboslikarstvo - fasaderstvo, Kisovec, tekmovalca Miran Zupančič in Viljem Trdin, • Elklim, Klimatizacija, d.o.o., Ivanjkovci, tekmovalca Branko Černezel in Robert Dežmarić. Udeleženci humanitarne akcije: • Kontrast Albin Albert s.p., Murska Sobota - Albin Albert, • Slikopleskarstvo in oblaganje oblog Gašper Gabrovšek s.p., Horjul - Gašper Gabrovšek, Andrej Gabrovšek, Borut Šubic, Primož Kozjek, Marko Mole, • Slikopleskarstvo Andrej Grubar s.p., Žirovnica - Andrej Grubar, Marjan Anderle, Jaka Baravs, • Soboslikarstvo Ana Judež s.p., Dol pri Ljubljani - Jožef Judež, Tomaž Pavlin, • Slikopleskarstvo Miha Kos s.p. Poljane nad Škofjo Loko - Miha Kos, • Lavrač Anton s.p. slikopleskarstvo, pleskarstvo, Izlake - Anton Lavrač,Toni Lavrač ml., Andrej Lavrač, • Slikopleskarstvo Aleš Markovec s.p., Duplje - Aleš Markovec, • Zaključna gradbena dela, Pesek Boštjan s.p., Destrnik - Boštjan Pesek, Radko Kovačič, Marko Bohorč, • Malar PI-ŠT, slikopleskarstvo in fasaderstvo, Štefan Pintarič s.p., Murska Sobota - Štefan Pintarič, • Roškarič Miran s.p. »Slikopleskarstvo Andrej«, Celje - Miran Roškarič, Andrej Roškarič, • Slikopleskarstvo Peter Zebec s.p., Mengeš - Marjan Šepetavc, • Goričan Branko s.p. slikopleskarstvo in splošna gradbena dela, Destrnik - Aleš Goričan, • Gradbeno-storitvena šola Kranj - Domen Pogačnik, Andrej Knez, Benjamin Kalan, Luka Kosirnik, Jaka Stanonik, Bogomir Zdravič, Ožbej Ferkov, Goran Makarič, • Srednja gradbena šola in Gimnazija Maribor - Blaž Dolamič, Tilen Kraner, Mihael Malinger, Žiga Matjašič, Denis Želj. Pri obnovi so sodelovali še Milan Cokan, Stanislav Gabrijel, Drago Kočevar, Zvonimir Kolmanko, Gavrilo Manjević, Jurij Pestotnik, Milan Pestotnik, Milan Sekne, Jožef Sitar, Vili Šiftar in Janez Škrban. Jelka Slatinšek: JUB sodeluje na tem tekmovanju že od vsega začetka in ves čas smo tudi generalni sponzorji. Za kranjsko porodnišnico smo zagotovili nekaj več kot 700 kilogramov barv in družine Jupol in drugi material. Organizacija takšen zahtevne akcije traja več kot tri mesece trdega dela vseh vpletenih, veseli obrazi vseh pa so potrditev, da smo naredili res nekaj dobrega in da je duh solidarnosti še vedno prisoten in da smo vsi skupaj na pravi poti.

Slikopleskarje je obiskala tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, jim čestitala za opravljeno delo ter med drugim povedala: ﬂNaredili ste veliko delo. Prav bi bilo, da bi država lahko financirala vse, kar bi bilo potrebno v zdravstvu obnoviti, vendar na žalost sredstev ni dovolj, zato so takšne akcije izjemno pomembne.« (foto P. Jenko)

pleskarji pripravljeni sodelovati celih pet dni: Branko Goričan, Jožef Sitar, Milan Pestotnik, Milan Sekne in Gašper Gabrovšek. Sreča je bila tudi, da je v neposredni bližini bolnišnice Srednja gradbena in storitvena šola Kranj, ki sicer v akciji sodeluje vsako leto, letos pa je bila pripra-

Natalija Turk, edina ženska med 80 slikopleskarji, se je z očetom Ivanom tekmovanja udeležila prvič. Prijavljena sta bila sicer že lani, ampak takrat nista mogla priti. Ivan Turk pa je povedal, da rad pomaga in da si je tudi za takšen akcije potrebno vzeti čas. Brezplačno je pleskal tudi že starejšim na Kozjanskem.

Janez Škraban iz Murske Sobote, že nekaj let upokojen, se pa še vedno udeležuje humanitarnih akcij

vljena sodelovati tudi v pripravi prostorov vseh pet dni - sodelovala je učiteljica praktičnega pouka Irena Lončar ter vsak dan vsaj osem dijakov.

Direktorica bolnišnice Andreja Cerkvenik Škafar je na novinarski konferenci povedala: ﬂBili so zelo veseli, ker so se na Obrtni zbornici odločili, da smo letos mi tista srečna ustanova, kjer bo potekalo tekmovanje slikopleskarjev in črkoslikarjev. Bolnišnica na tej lokaciji deluje že od leta 1964 in priznati moram, da je zob časa že precej načel našo ustanovo. Lahko rečem, da smo neizmerno veseli, ker je odziv tako velik, in navkljub deževnemu vremenu bomo imeli do konca dneva pravo mavrico na našem ginekološkem oddelku in sobah enote za intenzivno nego in to s posebej za našo ustanovo izbranimi barvami specialistov iz JUB-a. Hvala vsem, ki ste sodelovali v akciji ali pripomogli, da je bila tako uspešno izvedena.«

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 48

20.12.13 15:55

R eportaža

Sodelovanje izkušenih slikopleskarjev z dijaki je bilo že v času priprav zelo uspešno in kar nekaj dijakov je bilo tako navdušenih nad novo pridobljenimi znanji in novimi izkušnjami, da so dejali, da bodo v akciji sodelovali še tudi, ko bodo že zaključili šolanje. Pri sami organizaciji je prišlo do delitve vodenja humanitarnega in tekmovalnega dela, kar je pripomoglo k boljšemu in kvalitetnejšemu delu udeležencev. Nenazadnje pa smo zaradi dobrega vzdušja in zavedanja, kako dobro delo opravljajo slikopleskarji, uspeli prepričati tudi nekaj gostov, med njimi predsednico vlade Alenko Bratuškovo in predsednika upravnega odbora OZS Branka Meha, da so se v slikopleskarskih spretnostih poizkusili tudi sami, ob tem pa smo jih opremili s slikopleskarskim kombinezonom, majico in pravo papirnato slikopleskarsko kapo. O vtisu je najbolj zgovoren zapis na facebooku Alenke Bratušek: »Porodnišnica Kranj je od danes lepša, mavrična. Dragi fantje, slikopleskarji, hvala za vašo pomoč. Ponosna sem, da sem lahko bila z vami. Čez leto dni pa se spet vidimo.« Ob vseh sponzorjih pa ne smemo pozabiti na člane sekcije slikopleskarjev, ki sodelujejo v akciji. Brez vsakega od njih akcije preprosto ne bi bilo! Lahko bi OZS organizirala, lahko bi sponzorji prispevali materiale in

Na lestvi je Milan Cokan, pomaga mu Jurij Pestotnik

Podelitev nagrad najboljšim (foto P. Jenko)

orodja, lahko bi država tarnala glede slabega položaja javnih institucij - če ne bi bilo slikopleskarjev odprtega srca, dobre volje in njihove pripravljenosti pomagati, bi bilo vse zaman. Zato gre največja zahvala njim - in na OZS smo silno ponosni, da lahko v sekciji združujemo takšne člane! Vsakemu udeležencu sicer izročimo priznanje in nekaj praktičnih daril, saj drugače ne znamo izraziti veselja, da lahko organiziramo tako akcijo. Nekateri sodelujejo že vrsto let, vsako leto se nam pridruži nekaj novih, velika večina se jih z veseljem udeležuje naslednje akcije. Tudi zato število udeležencev raste! Kakšen vpliv pa še ima akcija? Naj navedem dva primera, ki bi jih skoraj lahko uvrstili v rubriko »Saj ni res, pa je!«. • V bolnišnici se je že prvi dan priprav oglasil mož, ki je rekel, da je na cesti videl transparent o dobrodelni akciji - in dejal, da bi rad pomagal. Branko Goričan, predsednik organizacijskega odbora, ga je nejeverno pogledal in ga povprašal po izkušnjah. Izkazalo se je, da je pomoč ponudil Milan Sekne iz

Šenčurja, slikopleskar v pokoju - in tudi zaradi njegovega sodelovanja smo akcijo, predvsem v pripravljalnem delu, lahko uspešno in pravočasno izvedli! • Tla v enem delu bolnišnice, kjer je potekala akcija, so bila zelo slaba. Vodstvo bolnišnice se je obrnilo na lokalnega podopolagalca, ker so želeli v času priprav na slikopleskarsko humanitarno akcijo del talnih oblog obnoviti. Podjetje Dilca d.o.o. je to naredilo - v veliki meri brezplačno! Lepo je biti del akcije, kjer sodelujejo dobri ljudje.«

Najboljše tri ekipe Kakovost dela tekmovalcev je ocenjevala petčlanska strokovna komisija v sestavi Peter Batič, Ivan Bertoncelj, Ernest Bransberger, Vojko Letonja in Irena Lončar. O zmagi so odločale malenkosti, saj so bile vse ekipe dobre, na koncu pa je komisija izbrala takole: 1. mesto: Slikopleskarstvo Mihael Bezjak s.p., slikopleskarja Mihael Bezjak, Stanko Bezjak, 2. mesto: Dekor Plesk d.o.o., Grabušnik Aleš, slikopleskarja Aleš Rožič in Janez Volmeier,

Brez Bojana seveda ne gre …

3. mesto: Roškarič Miran s.p., Slikopleskarstvo Andrej, slikopleskarja Tomaž Roškarič in Senad Mehič. Najboljšim trem ekipam je JUB podelil tudi denarne nagrade, vsi udeleženci akcije pa so prejeli priznanja OZS in kranjske bolnišnice. G

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 49

20.12.13 15:55

Montabert Silver Clip SC-36

Uspešno zagnan drobilec Rockster R900 v Gornji Radgoni

Montabert Silver Clip so hidravlična razdiralna kladiva, ki se uporabljajo na kompaktnih strojih. Za uporabo na VIO 75 Yanmar je najprimernejši SC-36, za takega se je odločil tudi Jože Zupančič iz Ivančne Gorice. Kladivo je enostavno za vzdrževanje in zelo zmogljivo. Prav ti argumenti so bili odločilni pri izbiri. G

Na Štajerskem je bil pred kratkim zagnan nov mobilni udarni drobilec Rockster R900. Enota na gosenicah je proizvod avstrijskega podjetja Kormann Rockster Recycler, ki ga v regiji zastopa Skalar d.o.o. Gradbene odpadke

New Holland E385C s Trimble 3D krmiljenjem Goseničar New Holland E385C, namenjen predvsem težjemu kopanju, je v kombinaciji z nizko porabo goriva, zanesljivostjo, čvrstim 6-valjnim motorjem, občutljivim in hitrim hidravlični sistem, odlična izbira. Njegova operativna teža znaša okoli 38 ton. Zmogljiv motor z močjo 286 KM ima izjemno učinkovito rabo goriva zahvaljujoč novemu delovnemu načinu ECO. Bagri New Holland izpolnjujejo tudi evropski standard o izpušnih plinih z integriranim sistemom CEGR.

nakladamo v bunker enote R900. Na koncu vibracijske dozirne mize se skozi rešetko oddvojijo manjši kosi materiala, ki gredo takoj na glavni trak. Večji kosi gredo naprej v drobilec z rotorjem s štirimi udarnimi letvami in dvema odbojnima ploščama. Po drobljenju se iz materiala z magnetom izločijo ostanki železa. Drobilec je univerzalen, saj lahko poleg odpadkov drobi tudi naraven material. Enota ima majhne transportne dimenzije in težo (9,6 x 2,5 x 3,2 m; 24,9 t). To omogoča enostavno premikanje po delovišču ali prevoz na nizko noseči prikolici brez dodatnih dovoljenj. G

Nova pridobitev za stojni park

Skupaj s 3D sistemom krmiljenja, ki uporablja GPS, zagotavlja izredno gospodarno delovanje. Zaradi odličnih karakteristik goseničarja E385C so se za nakup odločili tudi v nemškem podjetju Roth & Söhne. Na sliki od leve prosti desni: Gerwin Geisel (SITECH West), Thomas Roth (Roth & Söhne GmbH) in Matthias Meiser (Böhrer Baumaschinen). G

SGP Pomgrad Gradnje d.o.o. je vodilno slovensko gradbeno podjetje, ki tudi v teh zahtevnih časih veliko vlaga v strojni park. Ena zadnjih pridobitev je V 32, vodilni proizvod francoskega proizvajalca Montabert. Število udarcev se avtomatsko prilagaja trdoti materiala in rezultat je navdušujoč predvsem v primerjavi z ostalimi proizvajalci. G

MACOTEK d.o.o.

Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper, Slovenija mob.: +386 51 600 212 e-pošta: info@macotek.si

www.macotek.si

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 50

20.12.13 15:55

Dvižne ploščadi in teleskopski viličarji Riwal, eden izmed prvih ponudnikov dvižnih ploščadi v Evropi, je v Sloveniji prisoten od leta 2005 in je največji ponudnik dvižnih ploščadi in teleskopskih viličarjev na tukajšnjem trgu. Izposojo dvižnih ploščadi in teleskopskih viličarjev dopolnjujejo z njihovo prodajo in servisiranjem. in izdelujejo vse bolj uporabno in za rokovanje enostavno opremo. Riwal je eden izmed prvih ponudnikov dvižnih ploščadi v Evropi. Začetek delovanja podjetja, ki ima sedež v Dordrechtu na Nizozemskem, sega v leto 1968. V 45 letih je podjetje zraslo v enega izmed večjih in najuspešnejših podjetij za izposojo, prodajo in servisiranje dvižnih ploščadi.

Delo brez dvižnih ploščadi bi bilo veliko težje in bolj zamudno.

V zadnjih letih se zaradi spremenjene tehnologije gradenj tako pri večjih kakor tudi pri manjših objektih - ta gre vse bolj v smer sestavljanja montažnih elementov že pri samih gradbenikih, prav tako pa pri izvajalcih obrtniških, zaključnih in instalacijskih del - se dvižne ploščadi pri izvedbi objektov vse bolj uporabljajo. Njihovo množično uporabo narekuje tudi čedalje hitrejši tempo gradenj, zahteve za varno delo (strožji predpisi na

področju iz varstva pri delu) in konkurenca med izvajalci del, ki jih sili k smotrnejši in efektnejši izrabi delovne sile ter racionalizaciji delovnih procesov. Dvižne ploščadi pa so najprimernejše nadomestilo delovnih odrov ali improviziranih lestev tudi pri obnovitveno - vzdrževalnih delih in čiščenju objektov. Proizvajalci z razvojem in prilagajanjem tovrstne opreme sledijo potrebam izvajalcev gradbeno - obrtniških in instalacijskih del

Izposojo dvižnih ploščadi in teleskopskih viličarjev uspešno dopolnjujemo s prodajo in servisiranjem le-teh; predvsem smo specializirani za blagovno znamko JLG. Odraz konkurenčnosti in kvalitete naših storitev na prodajno servisnem področju je izkazan z zaupanjem naših strank. V zadnjih nekaj letih smo kljub kriznim razmeram samo

Vsestranska uporabnost dvižnih ploščadi in teleskopskih viličarjev - pri novogradnjah, sanacijah in čiščenju objektov.

Razpolagamo s preko 13.500 dvižnimi ploščadmi, namenjenimi za oddajanje v najem. V Sloveniji smo prisotni od leta 2005; smo največji ponudnik dvižnih ploščadi in teleskopskih viličarjev na tukajšnjem trgu. Ves čas si prizadevamo razvijati našo storitev z vidika celovitih rešitev za uporabnike naše opreme. Pri tem so nam v veliko pomoč timsko delo naših sodelavcev, pridobljene izkušnje in globalna usmerjenost našega podjetja.

na našem trgu prodali preko 100 novih in rabljenih dvižnih ploščadi. G

RIWAL najem opreme, d.o.o. Šmartinska cesta 32 1000 Ljubljana spletna stran: www.riwal.si e-pošta: info_si@riwal.com

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 51

20.12.13 15:55

Tekmovanje Case Rodeo 2013 V drugi polovici oktobra je v Monthyonu v bližini Pariza potekalo zaključno evropsko tekmovanje »Case Rodeo«, tekmovanja v upravljanju s stroji znamke Case, v katerem je s konkurenco »pomedel« Sebastien Pirlet in pokal odnesel v Belgijo.

Center Case v Monthyonu

V sodobnem svetu nam gradbena mehanizacija omogoča hitro in enostavno opravilo številnih del in večina niti ne pomisli, kako zabavno je lahko, ko strojem dodamo ščepec tekmovalnega duha in zabavne poligone. Rezultat se imenuje Case Rodeo in ponuja zanimivo tekmovanje

z gradbenimi stroji, ki zagotavlja enkratno doživetje tako za tekmovalce kakor gledalce.

Prizorišče Letos je potekalo že četrto evropsko tekmovanje Case Rodeo, ki se je odvijalo v Monthyonu, mestu severno od Pariza. Tu

so leta 2009 odprli center, namenjen vsem strankam gradbene mehanizacije Case. Center, vreden tri milijone evrov, ponuja priložnost kupcem iz vsega sveta, da pridobijo celoten spekter ponudbe, ki jo nudi Case v realnih delovnih pogojih. Center obsega 1.900 m² in ga sestavljajo saloni, avditorij, restavracija in delavnice. Obdaja ga 16 ha specifično zasnovanih delovnih območij, ki so razdeljena na štiri dele, kar omogoča priložnost za preizkus najnovejše opreme in zagotovitev, da izbrani delovni stroj nudi pravilno rešitev in zadovoljitev potreb na delovišču. Avditorij z osemdesetimi sedeži in stekleno steno, obrnjeno proti glavnemu predstavitvenemu prostoru, je tudi 18. oktobra gledalcem omogočal spremljanje Case Rodea v udobnih sedežih, seveda pa so gledalci imeli na voljo celoten center in so stroje lahko tudi preizkusili.

Natančnost in nadzor

Serena Bisacca, Case communications director EMEA

Vse bolj priljubljen dogodek spremlja vsako leto več gledalcev, prav tako so se razširila

tekmovanja na državni ravni z večjim številom sodelujočih držav. Letos je v evropskem finalu sodelovalo trinajst držav. Med finalisti je prvič bila tudi predstavnica nežnejšega spola Lise Lott Jansson iz Švedske, ki je s svojo natančnostjo premagala marsikaterega moškega finalista. Tekmovalci so se pomerili v štirih disciplinah preciznega nadzora in natančnega upravljanja delovnih strojev. Vsi tekmovalci so prišli v Francijo dan pred uradnim začetkom Rodea in tako izkoristili možnost za vajo. Prva naloga operaterjev je bila upravljanje goseničarja Case CX210C, pri čemer je bilo potrebno s pomočjo verige in kavlja prestavljati tri geometrijske like na točno določeno mesto in nato celoten postopek ponoviti – like spraviti na začetno stanje. Zmagovalec discipline »Bullseye«, kot se je imenoval izziv, je bil Peter Bart Poppink iz Nizozemske. Druga naloga je bila vožnja kompaktnega nakladalca TV380 po poligonu, pri čemer so tekmovalci najprej dvigovali nakladalno žlico preko stožcev, nato pobrali žogo in nadaljevali

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 52

20.12.13 15:55

slalomsko vožnjo preko stebričkov do gola in z vožnjo vzvratno končali pot na začetku. Pri izzivu »Crazy Hors« se je najbolje odrezal Sunins Artis, operater iz Latvije. Tretja disciplina se je imenovala »Wheeled Loader Lasso« in je od tekmovalcev zahtevala vožnjo nakladalca 621F XR, s katerim so ločeno pobrali tri barvne palice in jih prestavili na določeno barvno stojalo. Zmagovalec igre je bil ponovno Peter Bart Poppink. Pri zadnjem izzivu so strojniki upravljali mini bager CX55B. Žoge je bilo potrebno pobrati iz stožcev in z natančnim premikanjem roke in zajemalke zadati koše. Pri tej nalogi je zmagal

Sebastien Pirlet iz Belgije, kateremu je uspelo skozi celotno tekmovanje zbrati največ točk in tako postati zmagovalec letošnjega rodea. Ekipa Belgije pa je prejela tudi naziv najboljše ekipe. Z zmago si je Sebastien zagotovil pokal za eno leto, avtomatsko uvrstitev v evropske finale 2014 in dve vstopnici za Mednarodni Rodeo finale, ki so potekale decembra 2013 v Braziliji. Nagradi sta podelili Serena Bisacca, Case communications director EMEA in Enrica Oderda, Case marketing director EMEA. Za prijetno vzdušje so organizatorji poskrbeli tudi z električnem bikom, na katerem so se imeli možnost pomeriti tako tekmovalci kakor gledalci. G

V Sloveniji je zastopnik za gradbeno mehanizacijo Case podjetje Globex iz Logatca, ki je tudi omogočilo obisk Case Rodea 2013. http://www.globexgroup.eu/

Zmagovalec Case Rodea Sebastien Pirlet iz Belgije

IOC ZAPOLJE I/7, 1370 Logatec, SLOVENIJA Tel. Fax

+386 1 7509295, +386 1 7509297

PRODAJA, SERVIS IN REZERVNI DELI GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 53

20.12.13 15:55

Na obrabo odporna jekla za najzahtevnejše pogoje dela Hardox jeklo je eno od najbolj znanih na obrabo odpornih jekel na svetu. Od leta 1970, ko se je to jeklo prvič pojavilo na tržišče, proces njegove proizvodnje nenehno razvijajo, s tem pa se še izboljšuje lastnosti Hardox jekla, izredno odpornega na obrabo.

Uporaba Hardox jekla v kamnolomih in rudniških odprtih kopih v celotnem procesu proizvodnje

a) žlica b) buldožer c) prekucnik

d) bager e) presipno meso f) podajalnik

Odpornost jekla na obrabo je zelo pomembna za uporabnike najrazličnejše mehanizacije in opreme, katerih deli morajo biti še posebej odporni na obrabo. S povečevanjem odpornosti jekla proti obrabi se podaljšuje učinkovitost opreme in njena življenjska doba. Učinkovitost in zmogljivost pa sta dejavnika, ki pozitivno vplivata na zmanjšanje zastojev, povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov.

g) sito h) čeljustni drobilec i) drugo sito

j) jašek k) drobilec l) separator

m) nakladalnik n) tovornjak

mehanizacije, to je v rudnikih na severu Skandinavije. Pridobivanja rude postavlja zelo visoke zahteve glede opreme in njene življenjske dobe, saj je proizvodni proces zelo zahteven, obraba materialov in pogosta menjava ključnih delov opreme pa zaradi samega načina pridobivanja rude sta povezana z visoke stroške.

Prav zaradi nenehnega razvoja tehnologije in znanstvenih dognanj o povečanju obrabne odpornosti materialov, ki se uporabljajo v rudarstvu, je študija uporabe materialov že v osnovi zelo pomembna. Izbira pravega na obrabo odpornega jekla je izredno pomembna, saj bo v veliki meri vplivala na posel in z njim povezane stroške.

Z uporabo jekla Hardox 600 HB namesto Hardox 450 HB pri izdelavi drobilcev v rudniku Zinkgruvan se je njihova življenjska doba povečala za trikrat.

Robovi žlice v rudniku Zinkgruvan. Njena uporabnost se je z izbiro materiala z večjo trdoto - Hardox 550 HB - podaljšala za 30 do 50 odstotkov.

Preskušanje Hardox jekla v najzahtevnejših pogojih Hardox jeklo izdeluje Švedsko podjetje Swedish Steel AB (SSAB), ki je vodilno na svetu na področju izdelave specialnih jeklenih plošč. Strokovnjaki v oddelku za preučevanje obrabe jekla kakovost Hardox jekla preizkušajo tudi v najzahtevnejših pogojih uporabe

Zato je družba SSAB s svojimi študijami in učinkovitimi predlogi za izboljšave v procesu pridobivanja surovin prisotna v treh rudnikih na Švedskem, in sicer v Zinkgruvanu, LKAB-u v Kiruni in Malmbergetu. Vsak rudnik je obravnavan povsem individualno, saj so razmere v njih, zahteve in pričakovanja zelo različni in zato predstavljajo velik izziv. Za izpolnitev pričakovanj in iskanje najboljših zmogljivosti materiala, ki bi podaljšale obrabne lastnosti jekla, strokovnjaki SSAB-a spremljajo in preučujejo potek proizvodnje, različne faze postopka pridobivanja rude, tipe obrabe, analize izkopnega materiala, ter opravljajo izračune za napoved življenjske dobe glede na uporabo različnih kvalitet Hardox jekla.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 54

20.12.13 15:55

Daljša življenjska doba, nižji stroški Zaradi visoke obrabne odpornosti in vzdržljivosti Hardoxa je na podlagi izsledkov raziskav, narejenih v rudnikih na Švedskem, njegova uporaba še posebej primerna za jaške, presipna mesta, obloge in nože na različnih vrstah drobilcev, nože na žlicah, oblogah transporterjev in na drugi izpostavljeni delih. Odlične lastnosti Hardoxa zadovoljijo zahteve po daljši življenski dobi, ki so izpostavljeni obrabi, in zmanjšanju teže, to pa poveča varnost dela in zmanjša pogostost menjave teh delov. Življenjska doba ključnih elementov v proizvodnji, kot so drobilci, obloge, noži, se je z menjavo trdote Hardoxa s 450 HB na 600 HB potrojila, za približno 30 do 50 odstotkov se je podaljšala življenjska doba žlic zaradi uporabe bolj odpornega Hardoxa 550 in kar za 15 do 20 odstot-

kov so se zmanjšali tudi stroški vzdrževanja. Bistvenega pomena za vsak kamnolom ali rudnik je, da je čas vzdrževanja opreme čim krajši in stroški vzdrževanja čim manjši, življenjska doba opreme pa čim daljša. Jeklo Hardox prinaša koristi v celotnem procesu proizvodnje prav s podaljšano življenjsko dobo opreme, kar je zaradi zahtevnega načina pridobivanja surovin v rudnikih in kamnolomih zelo zaželeno.

Hardox jekla - odlična kombinacija lastnosti Edinstvene lastnosti Hardoxa so odlična kombinacija lastnosti kot so trdota, žilavost in jakost jekla. Vrhunska zmogljivost Hardoxa je rezultat edinstvenega postopka kaljenja jekla in njegova čistost. Te lastnosti so rezultat natančnih raziskav, narejenih v proizvodnji jekla.

Na obrabo odporno jeklo Hardox omogoča uporabo tanjših plošč, zmanjša se teža opreme, stroja, transportnih sredstev, s tem pa se omogoča boljše izkoriščanje transportnih naprav. Posledica je povečanje teže tovora, manjša poraba energije in večja produktivnost, zato je Hardox najboljša izbira na tržišču med jekli, odpornimi na obrabo.

Več kot le jeklo SSAB razen na obrabo odpornega jekla Hardox nudi pomoč strokovnjakov, ki sodelujejo pri reševanju specifičnih vprašanj, predlagajo rešitve in ocenijo obrabo elementom na področjih, kjer odpornost materiala igra največjo vlogo. Prodajne ekipe iz celega sveta podpirajo tehnični menedžerji, ki obiskujejo kupce v podjetjih, jim pomagajo reševati tehnične probleme in organizirajo izobraževalne seminarje o uporabi Hardoxa in njegovih prednostih.

Na domačem področju je organizirana SSAB-ova skupina specialistov, ki svojim strankam nudijo dodatno podrobnejšo tehnično podporo. Ena od njih je Conceptual Design Group, ki ponuja optimalne rešitve na področju oblikovanja opreme, dejavnost Wear Technology Group pa je usmerjena k širjenju znanja o lastnostnih materialov in njihovi obrabi. SSAB si prizadeva za vzpostavitev tesnega in pristnega sodelovanja s strankami in je edinstvena na tržišču s ponudbo takšne strokovne pomoči svojih strokovnjakov. S svojimi izkušnjami vzpostavljajo dolgotrajen profesionalen odnos, ki temelji na širjenju znanja o lastnostih materiala in svetovanju. Uporaba na obrabo odpornega jekla Hardox predstavlja izjemne dosežke v proizvodnji, ki se kmalu pokažejo v podaljšanju življenjske dobe strojev in opreme in v zmanjšanju stroškov vzdrževanja. G

Lahko vam nudimo Hardox pločevino iz našega lokalnega skladišča v 48 urah SSAB je globalni vodja v dodani vrednosti visoko trdnostnih jekkih, SSAB ponuja proizvode v tesnem sodelovanju z kupci, da bi oblikovali močnejši, lažji in trajnejši svet. SSAB ima sodelavce v več kot 45 držvah sveta in proizodne kapacitete na Švedskem in v ZAD. SSAB kotira na NASDAQ OMX Nordic Exchange, Stockholm.www.ssab.com.

Za ponudbo kontaktirajte:

SSAB HARDOX d.o.o. Blejska Dobrava 17a 4273 Blejska Dobrava Slovenia

gradbenik 12-1.indd 55

Daniel Ažman, RMS T: 00386 4 5866230 M: 00386 (0)41620 466 E-Mail: daniel.azman@ssab.com Mateka Kalan, prodaja T: 00386 4 5866230 M: 00386 (0)31729930 E-Mail: mateja.kalan@ssab.com

20.12.13 15:55

Montabert www.montabert.com

Leta 1921 je Joannes Montabert ustanovil podjetje Montabert

Montabert je svetovno priznano ime za hidravlična razdiralna kladiva ter vrtalne naprave. Samostojen razvoj, proizvodnja in distribucija zagotavljajo najvišji nivo partnerskega odnosa med proizvajalcem, zastopnikom in uporabnikom. Montabert ima sedež v Lyonu – Francija in je prisoten v več kot 110 državah po celem svetu. Nudi širok spekter najzmogljivejših proizvodov in pomoč strokovno usposobljenih svetovalcev, kjer so razmere za delo najtežje. Pregled skozi zgodovino 1921

Proizvajalec pnevmatskih orodij Joannes Montabert ustanovi Montabert v Lyonu.

1965

Montabert proizvede in proda prvo hidravlično razdiralno kladivo M 501 za razdiranje betona.

1966

Montabert proizvede in proda prvo hidravlično vrtalno napravo.

1987

V podjetju proizvedejo prvo hidravlično razdiralno kladivo s spreminjajočim številom udarcev glede na trdoto materiala, ki se razdira.

2004

Predstavijo Silver Clip patentirana hidravlična razdiralna kladiva za kompaktne stroje.

2009

Pričetek Blue Line, tako imenovane modre linije z enostavnejšo tehnologijo in enako kakovostjo.

Linija Silver Clip

Srednja in težja linija

Blue Line

Linija za vrtanje

Montabert je v svoji zgodovini patentiral nešteto tehničnih rešitev, ki zagotavljajo visoko zmogljivost pri nizkih stroških obratovanja. Zagotavljajo ekonomsko uspešnost v najtežjih razmerah dela. Zmogljivost

tehnično naprednih proizvodov je na voljo tudi v Republiki Sloveniji. Lokalni zastopnik Smaster d.o.o. oskrbuje tržišče z originalnimi nadomestnimi deli in mazivi, celotno paleto proizvodov, z vzdrževalnimi ak-

tivnostmi in tehničnim svetovanjem. Pri tehnološko naprednih proizvodih je zelo pomembno redno vzdrževanje in uporaba originalnih nadomestnih delov. Tukaj so najpomembneje

tolerance in toplotna obdelava pravilno izbranega osnovnega konstrukcijskega jekla ter ostalih materialov. Tehnično svetovanje je dosegljivo in brezplačno pri lokalnem zastopniku Smaster d.o.o. G

www.smaster.si Storitve in trgovina

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 56

20.12.13 15:55

Branko Rigo dipl. inž. el., Arhimeda d.o.o.

Avtomatska pralna ploščad za gradbeno mehanizacijo Delujoča gradbena mehanizacija je predpogoj za normalno izvajanje gradbenih aktivnosti na gradbiščih. Zato dobri gospodarji kondiciji strojne mehanizacije posvečajo vso potrebno pozornost.

Vsa negovalna in vzdrževalna dela na mehanizaciji se začnejo z čiščenjem, odstranjevanjem blata in drugih nečistoč, ki se nalagajo na izpostavljene dele gradbene mehanizacije. Idealno bi bilo, če bi pranje in vizualno kontrolo - pregled stanja opreme opravljali vsakodnevno. Le na ta način se z manjšimi posegi lahko sanira poškodba ali obraba ter prepreči nastanek večje škode ter posledično nenadno neoperativnost gradbene mehanizacije. To bi bilo izvedljivo, če pranje mehanizacije ne bi bilo toliko zamudno, nenazadnje tudi drago zaradi porabe vode, energije in človeških virov. Vodilni svetovni proizvajalec ploščadi za pranje pnevmatik tovornih vozil in gradbene mehanizacije švicarski Frutiger Company AG, lastnik blagovne znamke MobyDick, je sprejel ta izziv in razvil novo napravo, ki primarno izvaja brezkontaktno izpiranje podvozja in nadgradnje. Pranje koles (gosenic) je v drugem planu. To je MobyDick HD1.

MobyDick HD1 MobyDick HD1 je »jagodni izbor« tridesetletnih izkušenj, stalnih izboljšav na tehnologijah brezkontaktnega pranja koles tovornih vozil in mehanizacije ter dobrega poznavanja potreb (specifik procesa pranja strojne mehanizacije) za opravljanje rednega vzdrževanja tovrstne opreme. Nova stvaritev je hibrid: združuje visoko učinkovitost dinamičnega načina pranja (MobyDick Quick serija) in temeljitost statičnega

MobyDick HD1 - hitro, učinkovito in varčno brezkontaktno izpiranje podvozja in nadgradnje

načina (MobyDick Junior serija). MobyDick HD1 je naprava, ki je primerna za uporabo v zaprtem prostoru, a kljub temu reciklira tehnološko vodo in reciklat (usedlina, blato) odlaga v za to predviden depo. Ob standardnem nizkotlačnem pranju, ki eliminira blato in podobno umazanijo, ima HD1 tudi visokotlačni modul za ročno čiščenje ostankov olj in maziv brez uporabe kemičnih sredstev. Nova strojna oprema je lahko postavljena tako, da čisti strojno mehanizacijo do velikosti velikih kolesnih nakladačev (dumperjev) ali goseničarja Caterpiller D11. MobyDick HD1 sestavljajo naslednji sklopi: • stabilna prevozna jeklena konstrukcija - rešetka, • stranski zaščitni ograji,

• integriran jekleni reciklažni tank z nizkotlačnim črpalnim modulom, transportnim strgalnikom za samodejno izločanje usedline, postavljenim izpod nivoja rešetke, • poseben sistem šob, montiranih v tla, in stranski zaščitni ograji, • kontrolni panel v nerjavečem jeklu, • modul za ročno pranje.

Zaključek MobyDick HD1 je inovativen dosežek in novost na področju pralnih ploščadi za tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo. Uporaba MobyDick HD1 drastično znižuje stroške rednega vzdrževanja strojne opreme. Čas priprave na redni pregled gradbene mehanizacije skrajša za več kot 85 odstotkov, poraba

tehnološke vode je zaradi njenega recikliranja tako majhna, da jo je nemogoče še znižati, zaradi uporabe nizkotlačnih črpalk za glavnino pranja dosežemo več kot 50-odstotni prihranek pri porabljeni energiji, zaradi visokotlačnega ročnega pranja se izognemo stroškom za skladiščenje in odvoz nevarnih odpadkov zaradi uporabe kemičnih izdelkov za razmaščevanje. MobyDick HD1 je smotrna naložba v okoljih, kjer je redno vzdrževanje večjega števila strojne mehanizacije vsakodnevno opravilo. V evropski uniji je MobyDick HD1 v uporabi v nekaj večjih podjetjih, ki gradbeno mehanizacijo dajejo v najem, in v nekaj servisnih delavnicah v Nemčiji, Franciji, Angliji in Švici. G GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 57

20.12.13 15:55

dr. Viktor Jejčič

Bagri nakladalci Zaradi svoje univerzalnosti in cenovne dostopnosti so bagri nakladalci zagotovo med najbolj razširjenimi stroji, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Z nekaterimi dodatnimi priključnimi orodji pa jih lahko uporabljamo tudi za komunalne in druge namene. Čeprav se glede svojega učinka bagri nakladalci težje primerjajo s specialnimi izvedbami gradbenih strojev za posamezna opravila, jim ravno njihova vsestranskost omogoča, da so za uporabnike, ki opravljajo različna dela, povezana z zemeljskimi izkopi in drugimi deli na gradbišču, cenejši za uporabo, ker je v enem stroju zaradi njegove koncepcije in s pomočjo različnih priključnih orodij združenih več različnih delovnih strojev. Zaradi nenehnih potreb po zniževanju stroškov gradbenih strojev so proizvajalci zasnovali nove izvedbe bagrov nakladalcev, ki omogočajo prihranke goriva od 15 odstotkov do 25 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi generacijami.

Posodobljeni sistemi Pod sodobno oblikovanimi pokrovi motorjev so vgrajeni zmogljivi dizelski motorji s sistemom za vbrizg goriva s skupnim vo-

dom (Common Rail), turbinskimi polnilniki in hladilniki zraka (intercoolerji) ter hladilniki goriva. Moč motorjev se jim giblje od 52 kW/70 KM do 97 kW/130 KM. Za manjšo porabo goriva sodobnih motorjev je namenjeno nekaj sistemov. Sistemi za vbrizg goriva omogočajo visoke tlake vbrizga goriva 1600 barov in več, kar pomeni fino razprševanje goriva, njegovo popolno zgorevanje in s tem posledično zmanjšano porabo goriva. Elektronski kontrolni sistemi - EMC omogočajo zbiranje informacij s senzorjev, nameščenih na sistemu za vbrizg goriva, transmisiji ter informacij o trenutni obremenitvi motorja (senzorji za število vrtljajev motorja, položaj stopalke za plin itn.). Podatki se primerjajo s programiranimi optimalnimi karakteristikami motorja za moč, navor in porabo goriva (s tem se dosega večja moč in manjša poraba goriva).

Ventilatorji za hlajenje omogočajo optimalno hlajenje (glede na trenutne obremenitve motorja), s tem se doseže manjši hrup in nižja poraba goriva. Filtri trdnih delcev, s katerimi so opremljeni nekateri motorji, pa ne potrebujejo posegov s strani uporabnika, ker je vgrajen sistem za njihovo avtomatično čiščenje. Powershuttle in Powershift izvedbe menjalnikov pomenijo manjšo psihofizično obremenitev uporabnika. Ročica za izbiro smeri naprej/nazaj (invertor) je nameščena ob volanu drogu in omogoča enostavno zamenjavo smeri vožnje med samo vožnjo, kontrolna enota motorja pa pri avtomatski izvedbi menjalnika samodejno izbira prestave. Uporabniku je v pomoč tudi štirikolesni pogon ter sočasno krmiljenje vseh koles - AWS z možnostjo posebne funkcije »pasjega hoda«, ki ga uporabnik vklopi, ko stroj bočno zanaša na nagibu. Elektro hidravlične zapore dife-

renciala, ki se avtomatično izklopijo ob višji hitrosti vožnje, omogočajo delo v vseh vremenskih sezonah in v najtežjih pogojih na gradbiščih. Zmanjšano porabo goriva dosegamo tudi z uporabo sistema za avtomatično nižanje vrtljajev motorja, ko hidravlika ni v uporabi. Omenjeni zmanjšani porabi goriva prispeva tudi hidravlični sistem, ki je občutljiv na obremenitev (ustvarja tlak in pretok olja samo v primeru, ko je to potrebno). Za lažje delo in manjšo psihofizično obremenitev uporabnika je možno več funkcij nadzorovati s pomočjo ene ročice, ki omogoča več funkcij nakladalne žlice npr. njeno dviganje in spuščanje, nagibanje, plavajoči položaj, avtomatsko vrnitev v položaj za izkop itn. Plavajoči položaj žlice omogoča zmanjšano vzdolžno zibanje in poskakovanje pri različnih načinih uporabe ter transportu tovora ali med premikanjem na delovišču.

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 58

20.12.13 15:55

Različni priključki za bager nakladalec dodatno povečajo število opravil, ki jih lahko opravimo

Zelo pomembno je, da so tudi stroški vzdrževanja stroja nizki. Zato proizvajalci posvečajo veliko pozornosti npr. hitrem dostopu do motorja z enostavnim odpiranjem pokrova motorja iz enega kosa. Zelo pomembno je, da ima uporabnik stroja na razpolago hladilnike, ki se enostavno čistijo, oljne filtre, ki so hitro zamenljivi, enostavne prikazovalnike nivoja olja, podaljšane servisne intervale, mazalna mesta, ki so dosegljiva s tal. Na prednjem delu stroja so za lažje vzdrževanje premično nameščeni različni hladilniki, npr. hladilnik motorja, transmisijskega olja, goriva, hladilnik vstopnega zraka ter kondenzator klima naprave. Izpostavljenost omenjenih hladilnikov in kondenzatorja zračnemu toku je maksimalna, dimenzijsko pa zaradi skupne postavitve vzamejo minimalni

prostor. Interval menjave motornega olja znaša 500 ur, kar pomeni manj skrbi in nižje stroške za uporabnika, interval menjave hidravličnega olja pa je tudi dolg, saj znaša 2000 delovnih ur. Zasnova bagrske roke in njenega kraka pri nekaterih izvedbah omogoča, da nastavitve, ki se jih opravlja zaradi obrabe, uporabnik opravi brez odstranitve kraka roke s preprostim mehanizmom za nastavljanje. V tem primeru je zelo pomembno, da stroja ni potrebno razstaviti, kar pomeni lažje delo in prihranek časa. Rezervoarji za gorivo imajo veliko kapaciteto, ki omogoča delo brez ustavljanja za natakanje goriva. Kabine, ki zagotavljajo varnost delovnega prostora uporabnika v primeru prevračanja - ROPS ter padajočih predmetov v kabino - FOPS, so obvezne

na gradbenih strojih. Dobro zasnovane kabine morajo poleg omenjene varnosti preprečiti tudi vrsto poklicnih bolezni, ki se pojavljajo pri voznikih, ki preživijo veliko delovnih ur na stroju. Morajo zagotavljati: protihrupno zaščito, omogočiti odlično vidljivost in preglednost med delom, dobro dušenje tresljajev stroja, ki se prenašajo na kabino in s tem preko nje na uporabnika, pravilno mikroklimo, kar pomeni čist zrak s predpisano zračno hitrostjo, temperaturo in vlažnostjo, kar je za voznikovo dobro počutje zelo pomembno. Ne smemo pozabiti, da je udobje zelo pomembno za uporabnike, ki presedijo ogromno delovnega časa v kabini stroja. Za dobro počutje uporabnika in za zmanjševanje poklicnih bolezni pa je poskrbljeno z udobnimi pnevmatsko nastavljivimi sedeži, ki dušijo nihanja v vertikalni smeri. Poleg tega so kabine opremljene s klimatskimi napravami (na visokozmogljivih strojih večje moči del serijske opreme). V odličnih izvedbah kabin je poskrbljeno za odlično dušenje hrupa, ki znaša do 77 dB (A). Na sodobno oblikovani armaturni plošči uporabnik dobi vse potrebne informacije o delovanju motorja in ostalih sklopov stroja.

Najrazličnejši priključki Bager nakladalec se lahko uporablja za najrazličnejša

dela. Na prednjem delu so pritrjene žlice za splošno uporabo ali večnamenske žlice. Priklop je lahko z direktnim vpetjem ali s priključkom za hitro spojko. Na prednji del žlice se namesti rezilo ali pritrdijo zobje, ki so zaradi lažje demontaže priviti. Na zadnjem delu je bagrska roka z žlico za izkop. Maksimalna globina izkopa bagrskih rok se giblje od 4,3 do 6,2 m (odvisno od izvedbe stroja). Tudi bagrske žlice obstajajo v več izvedbah glede namena in tipa podlage. Proizvajalci ponujajo žlice v več izvedbah, kot so: standardne, s povečano kapaciteto, za velike obremenitve in žlice za delo na skalnatem terenu. Tudi na njih se lahko pritrdijo zobje z vijačenjem ali varjenjem. Obstajajo tudi žlice ozke izvedbe (za izkopavanje jarkov za polaganje kablov), za čiščenje jarkov, posebne, ki so trapezoidne oblike itn. Na prednji del pa se lahko pritrdijo tudi paletne vilice za prevoz materiala na gradbišču. Poleg tega proizvajalci ponujajo še različne izvedbe svedrov za vrtanje lukenj, kladiva za razbijanje betona, skal in asfalta, vibracijske zgoščevalce za zgoščevanje zemlje, peska ali gramoza v jarkih, freze za asfaltna in betonska planirna dela, klešče za drobljenje gradbenega materiala pri rušitvi objektov, deske za čiščenje snega, itn. G

GRADBENIK 12/2013 - 1/2014

gradbenik 12-1.indd 59

20.12.13 15:55

Revija ... a n v o k o tr s , a ln a tu k a , informativna

20% popust v prvem letu naročniškega razmerja Cena s popustom 36,08 EUR

Redna cena letne naročnine znaša 45,10 EUR Revijo lahko naročite na tel.: +386 1 430 60 61, gsm: +386 41 388 721 e-pošta: marketing@gradbenik.net

Tehnis d.o.o., Linhartova 3, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 430 60 60, faks: +386 1 439 36 10

gradbenik 12-1.indd 1 60 GRADBENIK.indd

20.12.13 17.10.13 15:55 11:47