Revija Transport & logistika - 7/8 2017

eTransport.si

Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu

JULIJ − AVGUST 2017 LETNIK 17 • ŠTEVILKA 7-8

CENA 2,90 EUR

Test

TOP 100

Dr. Krone v Sloveniji

slovenskih LOGISTOV

Novi MB Tourismo

Scania G 320 Hybrid

Novi predsednik

Transport // julij ik - avgust 2017 / ah ikol/ic 1 a v pr

Telemat

Vsebina // UVODNIK

Številka 07-08 – Julij-Avgust 2017

Vsebina 6

Slovenija in svet

12

Varno na pot

14

Poklic šofer ne obstaja

16

100 največjih logistov

18

Tiha dostava

20

Veliki Galec

26

Ustanovitelj razreda

28

Zbogom TDCi, pozdravljen EcoBlue

30

Več avtobusa, manj stroškov

34

Kakovost a`la Spain

36

Visok in vpliven obisk

38

Digitalna telematika v polpriklopnikih

40

Križanka

42

20 let kalibracij

44

Kam na servis dizelskih tlačilk in injektorjev

46

Novi avtobusi na plin in elektriko

48

Več kot samo potujoča reklama

50

Digitalno in mobilno

54

Družinski album s fotografijami

58

Optifuel challenge 2017

60

Mercedes - Benz Uptime

62

Pasti transporta hitro pokvarljivega blaga

64

Zgodovina dolga že 70 let

66

Druženje šoferk in šoferjev

68

Logistične novice

70

Sejem Transporta in logistike - München 2017

72

Roboti v logistiki

74

OZS

76

ZZŠAM

78

Preseljevanje naselja

4

// Transport // julij - avgust 2017

12

28

54

60

Izdajatelj Tehnis, d.o.o.

•D irektor Janko Zrim •G lavni in odgovorni urednik Borut Štajnaher •A vtorji Matej Jurgele, Aljaž Vidovič, Martin Skušek, Josip Orbanić, Zoran Samardžić, dr. Bojan Beškovnik •N aslov uredništva Linhartova 3, 1000 Ljubljana tel.: 01 430 60 60 faks: 01 439 36 10 e-pošta: transport@tehnis.si •T ajništvo Tanja Kokot tel.: 01 430 60 60 e-pošta: tehnis@tehnis.si •M arketing in oglasno trženje Martina Kermavner gsm: 031 728 800 tel.: 01 430 60 65 e-pošta: martina@tehnis.si Alenka Sočič gsm: 041 598 314 e-pošta: alenka.socic@tehnis.si •O blikovanje in grafična priprava Studio Tehnis d.o.o., Katja Podržaj •T isk Schwarz print, d.o.o.

Ljubljana •D istribucija Delo prodaja, d.d. in Pošta Slovenije Revija Transport izhaja enkrat mesečno.

Letno izide 10 številk.

Cena posameznega izvoda je 2,90€.

Vroče poletje Dni konec junija se najbolj veselijo prav gotovo šolarji, ki takrat pričnejo s svojimi zasluženimi dvomesečnimi po­ čitnicami. Na dopust odidejo naši parla­ mentarci, nekaj dni počitka si bomo pri­ voščili tudi mi in - upamo da res - tudi vi.

Verjamem, da je pred nami vremensko vroče poletje, a zagotovo bo še najbolj vroče v Piranskem zalivu, kjer se Hrvati ne strinjajo z arbitražo. Tam, kjer mora­ jo kaj dati, jim to ne diši, tisto, kar mo­ ramo mi dati njim, pa bodo z veseljem vzeli, vključno z Joškom Jorasom.

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je v začetku julija na Ravnah na Koroškem podpisal Protokol o pote­ ku načrtovanja in izgradnje 3. razvojne osi na odseku Šentrupert – Velenje – Slovenj Gradec – Dravograd – Holmec. Podpis protokola potrjuje, da je pro­ jekt 3. razvojne osi prioritetni projekt državne cestne infrastrukture, s katerim bodo tudi savinjsko-šaleški in koroški regiji omogočene enakovredne razvojne možnosti. Lepo, a v Sloveniji imamo še nekaj takšnih regij, med prvimi je Bela krajina, kjer je prav tako veliko uspešnih podjetij, ki so zaradi slabe cestne povezave rahlo odmaknjena od normalnega pretoka blaga.

Tokrat smo vam pripravili nekoliko bolj sproščujočo poletno številko z različ­ nimi novicami, testi, predstavitvami, veliko nagradno križanko in tudi kakšno uporabno informacijo. Slednje bodo dobrodošle vsem, ki ste veliko na cestah in občasno potrebujete tudi pomoč ali vsaj kakšno koristno informacijo o pro­ metu, zato smo vam pripravili tabelo z različnimi pomembnimi telefonskimi številkami v Evropi.

Znova se vam oglasimo v začetku septembra, do takrat pa srečno pot, kjerkoli že ste, na cesti ali morju, v zraku ali na železnici.

Letna naročnina znaša 28,97€.

Poštnina in DDV sta vključena v ceno.

ISSN 1580 - 4488.

Borut Štajnaher

Revija šteje med grafične izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost.

Copyright © Revija Transport Kakršna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov sta dovoljena le s pisnim soglasjem izdajatelja.

GOSPODARSKO VOZILO LETA Revija Transport je članica mednarodne žirije Avtobus leta.

Transport // julij - avgust 2017 //

5

Volvo Trucks

Avtonomni tovornjak

Pri Volvo Trucks so razvili novo samovozeče tovorno vozilo, ki lahko pridelovalcem sladkornega trsa močno poveča produktivnost ali pomaga pri pobiranju smeti.

Tovorno vozilo za prevažanje pravkar posekanega sladkornega trsa se zelo natančno krmili po poljih, da ne poškoduje mladih rastlin, ki predstavljajo naslednjo letino. Tovorna vozila zdaj uničijo približno štiri odstotke pridelka, saj povozijo mlade rastline in potlačijo prst. Z rešitvijo podjetja Volvo Trucks lahko povečamo produktivnost za posamezno letino in tudi celoten življenjski cikel rastline sladkornega trsa, ki traja od pet do šest let. To poletje bo raziskovalni projekt prešel v razvoj izdelka in na tej stopnji bo na poljih preskušenih več tovornih vozil. Nato je v bližnji prihodnosti mogoče pričakovati, da bo rešitev predstavljena na trgu. Že letos bodo pri Volvo Trucks strankam ponudili napreden sistem branja zemljevidov s sprejemniki GPS, s katerim bo voznik občutno lažje ohranjal predhodno določeno pot, čeprav bo krmiljenje še vedno potekalo ročno.

Tovorno vozilo za odvoz odpadkov, ki ga sedaj preskušajo pri podjetju Volvo, neprekinjeno nadzira okolico in nemudoma ustavi, če se na cesti nenadoma pojavi ovira. Na prvi vožnji na novem območju se avtomatizirano tovorno vozilo za odvoz odpadkov upravlja ročno, medtem ko sistem v vozilu s tipali in tehnologijo GPS neprekinjeno nadzira in kartografira pot. Ob naslednji vožnji na tem območju tovorno vozilo natančno pozna pot in položaje vseh smetnjakov, ob katerih se mora ustaviti.

Ob prvem postanku z vklopljenim avtomatiziranim sistemom voznik spleza iz kabine, odide do zadnjega dela vozila, pripelje smetnjak in ga izprazni z upravljanjem ustreznih komand. Ko je praznjenje končano, voznik vnese ukaz in vozilo samodejno vzvratno zapelje do naslednjega smetnjaka. Zakaj tovorno vozilo vozi vzvratno in ne naprej? Če tovorno vozilo vozi vzvratno, lahko voznik ves čas hodi zraven stiskalnice, pri vožnji naprej pa bi moral hoditi od zadnjega dela do kabine in nazaj.

Iveco

Stralis XP Abarth Edition Odkar so pred desetimi leti iz upokojitve znova obudili znamko Abarth, smo videli že kar nekaj Fiatovih avtomobili v bolj športni različici z značko škorpijona.

Pa vendar se pri podjetju Abarth niso ustavili zgolj pri osebnih avtomobilih. Tokrat so preobrazili tovornjak Iveco Stralis XP. Tovornjak se vizualno sklada z barvno shemo avtomobila Abarth 124 Spider. Tako ima sprednji del kabine odet v črno barvo, čez kabino se raztezajo rdeče črte, ob strani pa kabino krasi grafika z dirkaško zastavo. Tovornjak so sprva razvili za dirkaško ekipo Abarth, vendar so se zatem pri Ivecu odločili, da bodo na trgu ponudili simboličnih 124 primerkov posebne izdaje tovornjaka Iveco Stralis XP Abarth Edition.

Scania

Nova generacija V8 motorjev Scania predstavlja novo generacijo Euro 6 V8 motorjev, ki postavljajo nove standarde porabe goriva. Pri motorjih z močmi 520, 580 in 650 konjev navajajo kar od 7 do 10 odstotno zmanjšanje porabe goriva.

Novi liniji motorjev se je pridružil tudi najmočnejši motor s 730 konjskimi močmi. Na spletnem konfiguratorju lahko vidimo, da bi naj novi motorji dosegali Euro 6 standard zgolj s tehnologijo SCR, brez tehnologije EGR. Že odkar je Scania predstavila prvi V8 motor pred 50-imi leti, spada ta družina motorjev med ene izmed najbolj zaželenih motorjev med zahtevnimi strankami na premium ravni in se še vedno trudi, da ohranja svoj sloves.

Novice

Mercedes-Benz

Econic vlačilec Mercedes-Benz je razkril prototip mestnega tovornjaka vlačilca, ki bazira na modelu Econic. Takšen vlačilec nudi nizko vstopno točko v kabino in ima veliko panoramsko vetrobransko steklo, ter ogromne steklene površine na stranskih vratih, kar daje vozniku odlično preglednost nad pestrim dogajanjem v mestnih središčih. Vlačilec se imenuje Econic 1835L, njegova največja dovoljeno masa pa znaša 36 ton. Poganja ga 7,7-litrski motor s šestimi cilindri in močjo 354 KM. Za prenos moči skrbi avtomatski menjalnik PowerShift, ki vozniku olajša vožnjo in mu omogoča, da se 100 odstotno koncentrira na dogajanje okoli sebe.

Prednosti Econica se kažejo predvsem v varnosti vseh udeležencev v prometu in olajšanem delu voznika.

Cordia

Super lahke prikolice Super lahki priklopniki so na voljo tudi kupcem v Sloveniji. Podjetje Cordia d.o.o. je po novem zraven tovornih vozil DAF postalo uradni zastopnik tudi za prikolice Bergerecotrail v Sloveniji. Prikolice Bergerecotrail slovijo predvsem po izjemno nizki lastni teži, to je področje, na katerem so brez konkurence na tržišču. Poleg tega pa zadovoljujejo tudi najvišje ekonomske ter ekološke zahteve tovornega prometa. Odločitev za vrhunsko lahko prikolico Bergerecotrail je tako odločitev za zmanjšanje pritiskov, ki jih s seboj nosijo zahteve po vse večji učinkovitosti, nepredvidljiva nihanja v cenah goriva ter padajoče marže.

Naziv podjetja

Celotni dohodki

Čisti dobiček/izguba

Število zaposlenih

1

EUROTEK Trebnje, d.o.o.

24.201.505,99

958.720,07

198

3

Kobal Transporti d.o.o.

20.654.027,05

501.511,14

285

20

Prevozništvo Klaut d.o.o.

9.275.666,91

869.667,69

75

32

Enes Draganović s.p

7.720.180,00

162.786,00

79

100 največjih avtoprevoznikov V prejšnji številki smo objavili članek o 100 največjih avtoprevoznikih v Sloveniji. Članek je naletel na izreden odziv. Nekateri so ga z veseljem prebrali, drugi so bili presenečeni, da jih ni na spisku, nekateri so se celo želeli kregati z nami, ker jih ni na spisku. Zato še enkrat poudarjamo, da smo te podatke prejeli od podjetja Bisnode d.o.o., ki jih je zbral, obdelal in poslal za objavo. Res nam je žal če smo koga užalili, ker ga ni bilo na spisku, dejstvo pa je, da nekateri delajo preko več podjetij in imajo zato rezultate razdeljene, nekateri so zavezani k reviziji in so podatki objavljeni naknadno, nekateri imajo poleg prevoza blaga registrirano tudi kakšno drugo dejavnost …

Za nekaj podjetij smo dodatno zbrali podatke, tako da jih sedaj objavljamo še enkrat.

Shell Rimula Ultra 5W-30

Olje za prvo polnjenje.

Scania je že uvedla motorno olje s specifikacijo LDF-4 v svojih tovarnah z decembrom 2016 in izbrala Shell Rimula Ultra 5W-30 kot svoje ekskluzivno LDF-4 olje za prvo polnjenje.

Shell Rimula Ultra 5W-30 kot prvo odobreno Scania LDF-4 olje tudi v poprodaji ponosno stoji v vrsti s številnimi Shell ‚‘prvimi‘‘ olji pri Scani-i.

Naj omenimo nekaj prvih iz te tradicije; Shell Rimula R6 M 10W-40 je bilo prvo Scania LDF-3 odobreno olje, Shell Rimula Ultra 10W-40 prvo LDF-2 odobreno olje in Shell Rimula R4 L 15W-40 prvo Scania Low Ash olje, ko so bile te specifikacije uvedene.

Iveco

20 Stralisov za Eurotek Podjetje Benussi d.o.o., generalni zastopnik vozil Iveco za Slovenijo in Hrvaško ter družba Eurotek d.o.o., vodilno slovensko transportno podjetje s sedežem na Biču, sta v mesecu maju, sklenila dogovor nakupa dodatnih 20 vozil najnovejše generacije IVECO STRALIS AS440S48P/FP-LT. Svečani podpis nakupa sta na sedežu proizvodnje težkih gospodarskih vozil IVECO v španskem Madridu potrdila g. Matija Bradač - direktor podjetja Eurotek d.o.o. in g. Kristjan Prinčič - predstavnik podjetja Benussi d.o.o.

Novo naročilo je že drugo v zadnjih 10-ih mesecih, ki ga je družba Eurotek d.o.o. zaupala Benussi d.o.o., saj so v mesecu januarju 2017 že prevzeli 10 novih vozil IVECO STRALIS AS440S50P/FP-LT.

Španija

Obvezna registracija voznika Potem, ko so Nemčija, Avstrija in Francija uvedle obvezno spletno prijavo delavcev iz drugih držav na svojem ozemlju, se jim je sedaj pridružila še Španija. Španska vlada je napovedala nacionalno ureditev v zvezi z direktivo o napotitvi delavcev imenovano Real Decreto Ley 9/2017. Na podlagi te zakonodaje bo Španija uvedla obvezno registracijo delavcev v času njihove napotitve na delo v Španiji. Pred napotitvijo delavca v Španijo, ne glede na obdobje, je tega potrebno registrirati preko spletne srani z izpolnitvijo obrazcev. Delodajalec bo prav tako moral imenovati predstavnika, na katerega se bo inšpekcija lahko obrnila v primeru takšne zahteve. Zakon ne velja za samozaposlene voznike, ki lahko to dokažejo. Še vedno pa ni jasno, ali zahtevek velja za mednarodni prevoz ali zgolj za kabotažo.

Scania

Predstavljena nova Serija G V juniju 2017 je Scania predstavila novo generacijo kabine G. Ta je na voljo v treh različicah in sicer z nizko, srednjo in visoko streho. V kratkem pa bo možno naročiti tudi kratko dnevno kabino. Nova kabina ima olajšan dostop v kabino in višji tunel motorja. Prva novost se nahaja na armaturi, to je integrirano držalo za vaš iPad ali katero drugo tablico. Druga, še posebej zanimiva novost, je dodatna opcija imenovana Scania Night Lock, ki pomaga dodatno zavarovati voznika med počitkom in je sedaj na voljo v vseh različicah kabin Scania tovornjakov. Voznikov sedež je pomaknjen nekoliko nižje in bolj naprej, kar je omogočilo ustvariti več prostora v spalnem delu, hkrati pa je sedaj voznikova pozicija primernejša za mestne distribucije, ko mora velikokrat zapustiti vozniški sedež.

Hyundai Motor

Električni avtobus Podjetje Hyundai Motor je na sejmu v Koreji predstavilo popolnima električni avtobus. Gre za mestni avtobus z uradnim nazivom Elec City, ki z enim polnjenjem omogoča doseg 290 kilometrov. Pogonsko energijo hrani z uporabo litij-ionskih baterij, katerih kapaciteta znaša 256 kWh. Pri Hyundai-ju sicer šele vstopajo na trg ekoloških vozil, vendar pravijo, da se nikakor ne mislijo zaustaviti. V podjetju navajajo, da bodo skoraj pričeli s serijsko proizvodnjo električnega avtobusa Elec City, v prihodnosti pa lahko iz njihove tovarne pričakujemo tudi kakšen drugi tip električnega gospodarskega vozila.

Cena avtobusa še ni znana, je pa pred kratkim Hyundai predstavil električno osebno vozilo Ionic, katerega cena je napram trgu zelo konkurenčna postavljena.

VDL

Nova Futura VDL Bus & Coach je razširil ponudbo svojih avtobusov iz družine Futura z novo izvedbo FHD2135. Prednost tega avtobusa je, da na dolžini 13,5 metrov ponuja kar 12 m3 za prtljago in neverjetni sedežni red: 63+1+1, kar je odličen rezultat za avtobus postavljen le na dve osi.

Aktualno

Varno na pot

Poletje je tu, temperature so visoke, dnevi dolgi in čas za dopust je končno napočil.

Da boste varno in udobno potovali, je dobro, da pred potjo pripravite svojega jeklenega konjička ter tudi sebe. Da bi bila vaš pot do želene destinacije brez­ skrbna in s čim manj stresa, vam po­ nujamo pet nasvetov, ki so vam lahko v pomoč.

1.

Pred odhodom na potovanje preverite izpravnost vozila, preverite svetlobne naprave, preverite nivo olja v motorju, preverite stanje in tlak v pnevmatikah, po potrebi dolijte tekočino za hlajenje in pranje vetrobranskega stekla. Ob tem preverite stanje metlic brisalcev in jih po potrebi zamenjajte. Preverite tudi dodatno opremo ali so na svojem mestu trikotnik in žarnice ter odsevni brezrokavnik. Posebej posvetite pozor­ nost prvi pomoči. Ta ne sme biti starej­ ša od 5 let. V kompletu prve pomoči za avtomobile je od skupno 44 elementov 22 takšnih, ki so sterilni.

2.

Ne odpravljajte se na pot v času največ­ jih prometnih gneč, kar pomeni, da se ne odpravljajte na pot v petek popoldan ali v soboto in nedeljo zjutraj, saj so to dnevi, ko so gneče na cestah, še pose­ bej poleti, največje. Pomembno je tudi izbrati pravilen čas odhoda, kakor se tudi pravočasno informirati o stanju na cestah in o možnih alternativnih sme­ reh. Preverite tudi vremensko napo­ ved, da vas ne preseneti kakšna ploha ali nenadna ohladitev. Če je možno se na pot odpravite zgodaj zjutraj zaradi kasnejše vročine. Pot začnite spočiti, nikakor se ne odpravljajte na daljšo ne­ posredno po končani službi.

3.

S sabo na pot vzemite veliko osvežilnih pijač. Uporabljajte varnostne pasove na vse sedežih ter poskrbite, da bodo otroški sedeži pravilno pritrjeni. Pred potjo ne uživajte alkohola ali drog. Pa­ zite na zdravila, če uživate zdravila, na

Najprej gneča na cesti …

katerih je rdeč trikotnik, je upravljanje z vozili prepovedano. Spoštujte promet­ ne predpise, hitrost prilagodite stanju na cestah, pazite na spolzka cestišča ob nenadnem dežju.

parkirajte na cestišču, oziroma ne izva­ jajte dejavnosti na cesti, ki bi ogrozile vašo varnost in varnost drugih udele­ žencev v prometu.

4.

Ne glede na gostoto prometa ne prehi­ tevajte na silo in v nepregledne zavoje, saj ogrožate življenje sebe in drugih.

Minuta, zaradi katere boste prej prišli, ni vredna rizika. Če občutite, da vas lovi utrujenost, slabost ali nervoza, se pravočasno zaustavite, osvežite in od­ počite. Med vožnjo spremljajte radijske programe, ki posredujejo informacije o stanju na cestah, če pa ste že udele­ ženi v prometni nesreči, je najvažneje zavarovati kraj nesreče in hitro obvestiti policijo ali informacijski center.

Pri vožnjah vzdržujte varnostno razdaljo do vozila izpred vas. Na avtocestah se držite desnega pasu in levega upora­ bljajte le za prehitevanje. Nikakor se ne vozite v nasprotno stran, kakor tudi ne

80 % udeležencev v prometu, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na psihofizične sposobnosti pri upravljanju vozil.

5.

… nato uživanje na obali.

Kam poklicati?

Shranite razpredelnico, saj vam lahko pride prav, če ste kje v tujini in se vam je pripetila nezgoda ter potrebujete pomoč, ali pa bi le želeli informacijo s poti o morebitnih zastojih.

Država

Policija

Reševalci

Pomoč na cesti

Prometne informacije

Avstrija

133

144

120

+43 1 711 99 1440

Belgija

112

112

+32 70 34 47 77

+32 2 233 22 11

BIH

122

124

+387 33 1282

+ 387 33 282 100

Bolgarija

166

150

+359 2 980 3308

+ 359 2 989 524

Češka

158

155

1230

+420 2 611 04 333

Črna Gora

92

94

9807

+382 81 234 999

Danska

112

112

+45 70 110 112

+45 7010 1040

Finska

112

112

+358 200 8080

+358 9 72 58 44 00

Francija

112

112

0800 0800 01080

+33 1 56 89 20 70

Grčija

100

166

104 00

+30 21 0606 89 81

Hrvaška

192

112

+385 1 1987

+385 1 46 40 800

Italija

112-113

118

803 116

+39 06 491 716

Madžarska

107-112

104

+36 13451755

+36 (0)1 345 1755

Makedonija

194

192

+389 231 811 96

+389 2 31 81 197

Nemčija

110

112

+49 1802222222

+49 1805 10 11 12

Nizozemska

112

112

088 2692 888

+31 70 314 77 88

Norveška

112

113

08 505

810 00 606

Poljska

997-112

999-112

+4822532 84 33

+48 22 825 97 34

Portugalska

112

112

707 509 510

+351 21 942 91 03

Romunija

995-112

961-112

021 222 2222

+40 21 315 55 10

Rusija

02

03

095 229 81 36

+7 095 229 7540

Slovaška

154

155

+421 18 124

+421 2 682 492 11

Slovenija

113

112

1987

+386 1 5188 518

Srbija

92

64

+ 381 11 1987

+381 11 9800

Španija

112

112

+34 91 594 93 47

+34 91 594 74 00

Švedska

112

112

020 912 912

+46 8 690 38 00

Švica

117-112

114-112

140

+41 22 417 24 24

Turčija

115

112

+90 2122786214

+90 212 278 62 14

Ukrajina

02

03

+380322613 667

+380 322 978 112

Velika Britanija

999-112

999-112

+44 8000289018

+44 8705 44 88 66

Transport // julij - avgust 2017 //

13

Aktualno

Poklic šofer ne obstaja Vse več voznikov se obrača tudi na nas z vprašanjem o pravičnem delu in plačilu.

Pred kratkim smo dobili pismo z vprašanjem, do kdaj jih bodo

še delodajalci izkoriščali, jim plačevali le osnovno plačo, ostalo pa v obliki dnevnic in kilometrin, ali je to pravično, da jih namesto po uri ali dnevu plačujejo po kilometru in ko nekje na severu Evrope čakajo dva dni na naklad, jim tega nihče ne plača. A obstaja kakšna zakono­ daja s tega področja, katere bi se morali držati lastniki prevozniških podjetij?

Dejstvo je, da so šoferji izkoriščeni tudi zaradi razloga, da poklic šofer v Sloveniji praktično ne obstaja in ker ni podpisane kolek­ tivne pogodbe, si delodajalci sami lastijo pravice glede določanja delovnih nalog in izplačil. Šofer, ki je 24 dni na mesec v tujini, dobi cca 1500 evrov plačila, a uradno le minimalni dohodek na račun, ostalo pa na roke v obliki dnevnic in potnih stroškov. S tem fantje niso niti kreditno sposobni, saj je prikazan dohodek prenizek, ob tem pa podjetja goljufajo tudi državo, saj zaradi nizko prikazanih dohodkov plačujejo manj prispevkov in dajatev. Dejansko bi morali zadevo rešiti bolj sistemsko in na državnem nivoju. Saj, ko se šofer kaj pritoži pri delodajalcu, mu ta enostavno zabrusi, da jih na ulici čaka pet za njegovo delovno mesto. To sicer ni povsem res, saj tre­ nutno v Sloveniji manjka šoferjev, zato prevozniki zaposlujejo voz­ nike iz vzhoda, ki so pripravljeni delat še za manj, kot je minimalna

plača in tako ustvarjajo nelojalno konkurenco domačim delavcem.

Za pojasnilo smo poprosili na Ministrstvo za infrastrukturo, od katere­ ga ni bilo odgovora, smo pa dobili zelo splošen odgovor od Inšpekto­ rata RS za delo, kjer navajajo: »Glede vaših vprašanj pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmer­ jih (ZDR) plačilo za delo ureja od 126. do 141. člena, vendar dolo­ ča predvsem, kaj mora biti vključeno v plačo, dodatke, ki pripa­ dajo delavcem, določa, da mora biti pri tem spoštovan minimum v skladu z določbami Zakona o minimalni plači, določa regres, plačilni dan ter kraj in način izplačila plače, ... Način izračuna pla­ če oziroma plačna izhodišča pa so praviloma urejena v kolektivnih pogodbah, ki določajo tudi številne druge podrobnosti in posebno­ sti posameznih dejavnosti. Kolektivna pogodba za potniški pro­ met je sklenjena, za prevoz blaga pa že več let ni veljavne kolek­ tivne pogodbe. Menimo, da bi podpis kolektivne pogodbe v tej dejavnosti v veliki meri pripomogel k boljši pravni urejenosti področja.

Glede čakanja med posameznimi prevozi zaradi nakladanja, kot navajate v vašem vprašanju, pa pojasnjujemo, da Zakon o de­ lovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapi­ sovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD) med drugim do­ loča tudi, kaj šteje v delovni čas mobilnih delavcev (voznikov).

Inšpektorat RS za delo (IRSD) ima tako pristojnosti za nadzor in ukrepanje le v okviru navedenih določb predpisov. Na tej podlagi IRSD v dejavnosti prometa prav zato, ker je to ena izmed dejavno­ sti, v katerih ugotovimo največ kršitev, ker prejmemo tudi veliko pri­ jav nepravilnosti od drugih nadzornih organov, praktično vsako leto opravi poostreno akcijo nadzora, kar pomeni, da gredo praktično vsi inšpektorji hkrati v nadzor k delodajalcem v tej dejavnosti. Pri tem ugotavljamo predvsem kršitve, ki se nanašajo na delovni čas, odmore in počitke, letni dopust po Zakonu o delovnih razmerjih, kr­ šitve glede plačila za delo (izplačilo dodatkov, regresa, ...), tudi gle­ de zagotavljanja dostojanstva delavcev na delovnem mestu (trpin­ čenje, ...) in glede sklepanja pogodb o zaposlitvi. Ugotavljamo tudi kršitve ZDCOPMD - v delu, za katerega je pristojen IRSD - in sicer predvsem glede obveščanja delavcev s predpisi in glede vodenja evidenc, ki se nanašajo na delovni čas. Ugotavljamo tudi kršitve glede vodenja evidenc po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Več o ugotovitvah v usmerjenih akcijah nad­ zora po posameznih letih najdete na našem spletišču (http:// www.id.gov.si/si/o_inspektoratu/javne_objave/letna_porocila/).

IRSD k sodelovanju v poostrenih nadzorih praviloma povabi tudi Fi­ nančno upravo RS ter Inšpektorat RS za infrastrukturo, ki ima poleg Ministrstva za infrastrukturo največ pristojnosti z vidika nadzora nad spoštovanjem ZDCOPMD.«

100

največjih logistov Po tem, ko smo prejšnji mesec objavili lestvico 100 največjih prevoznikov tokrat objavljamo še lestvico 100 največjih logistov v Sloveniji, ki imajo v opisu dejavnosti navedene spremljajoče prometne dejavnosti.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45

16

Naziv in sedež podjetja

Celotni prihodki

Čisti dobiček / izguba

Število zaposlenih

POŠTA SLOVENIJE d.o.o.

LUKA KOPER, d.d.

INTEREUROPA d.d.

BTC d.d.

SCHENKER d.d.

DSV Transport d.o.o.

T.P.G. LOGISTIKA d.o.o. cargo-partner d.o.o.

DHL Logistika, d.o.o.

FMS LOGISTIKA d.o.o.

FERSPED, d.o.o.

DHL Ekspres (Slovenija), d.o.o.

IZBERI d.o.o.

T.T. CARGO d.o.o.

SIMTRO ENERGIJA d.o.o.

GEBRUDER WEISS d.o.o.

CODEX d.o.o.

Rhenus logistika d.o.o.

DPD d.o.o.

F.A. MAIK d.o.o.

Rail Cargo Logistics d.o.o.

BOXLINE UCL d.o.o.

RCM d.o.o.

DRAGON MARITIME d.o.o.

HMEZAD - TMT, d.o.o., Ljubljana PGS Koper d.o.o.

FOR TRANS d.o.o.

SOCIETE AIR FRANCE, Podružnica Ljubljana T&V SPED d.o.o.

HIDRIA LC d.o.o.

LANA d.o.o., Sežana Adriatikagent d.o.o.

TRIAK d.o.o. Ljubljana PS Logistika d.o.o.

Quehenberger Logistika d.o.o.

TOP HRVATIN d.o.o.

ADRIATIK EKSPRES d.o.o.

TRIAS, d.o.o. Jesenice ECC d.o.o.

ALFA SP d.o.o.

VIES LTD d.o.o.

SKALA d.o.o.

FENIKSŠPED, d.o.o., Brnik TRADE LOGISTICS d.o.o.

EUROPACIFIC d.o.o.

221,074,894.76 194,635,645.00 94,348,124.12 64,240,682.45 39,310,484.24 38,711,812.00 30,762,990.62 28,657,688.75 24,249,645.94 23,852,815.44 20,195,832.38 15,401,914.00 12,746,562.37 12,724,951.70 12,448,770.08 12,202,436.19 10,919,704.78 10,465,457.60 10,352,845.57 9,744,488.44 9,680,240.56 9,279,515.50 8,703,701.33 8,564,258.66 8,202,877.00 8,184,326.35 7,555,391.26

8,242,376.68 40,581,116.00 -3,455,083.01 5,512,082.24 3,109,877.95 935,251.00 450,308.15 723,082.10 648,069.68 170,979.38 484,324.66 287,471.00 87,119.97 309,576.67 116,898.10 306,478.33 774,159.23 58,306.68 502,240.01 110,481.08 78,008.65 145,602.99 367,241.31 657,212.64 81,277.00 263,185.68 222,608.92

5,375 881 595 325 134 140 48 86 57 15 65 100 14 4 16 50 22 14 31 63 10 21 36 10 7 35 9

6,713,668.22

-1,827,327.96

4

6,329,228.05 5,911,918.51 5,680,096.46 5,634,278.30 5,505,171.31 5,319,968.38 5,047,523.86 4,998,952.73 4,712,757.00 4,605,946.00 4,478,674.28 4,478,329.97 4,300,548.44 4,275,134.21 4,243,410.56 4,141,869.00 4,074,475.66

71,946.09 74,681.84 174,818.46 139,634.91 220,611.91 221,507.19 -278,086.07 143,181.85 205,010.00 9,439.00 215,065.04 199,777.40 191,541.43 175,159.73 -25,656.85 58,223.00 58,649.85

59 21 7 22 5 66 20 4 6 4 150 15 15 9 13 4 15

// Transport // julij - avgust 2017

Vir:

Statistika

Naziv in sedež podjetja

Celotni prihodki

Čisti dobiček / izguba

Število zaposlenih

46

KOLI ŠPED, d.o.o.

4,068,072.00

186,837.00

44

47

SPEED d.o.o.

3,908,592.87

7,695.63

12

48

TMARK d.o.o.

3,658,996.85

55,415.91

2

49

FINING d.o.o.

3,611,841.71

28,920.43

7

50

TRAUSSNIG, d.o.o.

3,609,275.72

232,076.12

10

51

INTERLOGIS d.o.o.

3,270,512.96

47,546.20

15

52

MARKANA LOGISTIKA d.o.o.

3,263,514.30

133,185.63

2

53

INTERLAND MAA ŠPEDICIJA d.o.o.

3,185,599.08

16,230.77

6

54

ABC Logistika d.o.o.

3,085,205.53

83,273.32

3

55

S.A.GE.M. KOPER d.o.o.

3,046,584.00

140,736.45

7

56

LOTRANS d.o.o.

3,027,881.87

209,243.78

29

57

STORI d.o.o.

3,008,593.03

36,397.49

15

58

T-MOMO d.o.o.

2,969,304.26

90,305.54

120

59

EXPRESS d.o.o.

2,836,565.17

220,999.15

5

60

ISS NAVIGO d.o.o.

2,735,670.59

86,581.04

9

61

NEUTRON 900 d.o.o.

2,722,513.25

23,659.66

9

62

VV-LOG d.o.o.

2,679,019.56

289,365.37

13

63

NAVIGO LOGISTIKA d.o.o.

2,632,198.00

15,309.00

2

64

Z & T LOGISTIKA d.o.o.

2,598,211.77

10,512.34

5

65

CITY EXPRESS d.o.o.

2,596,229.89

57,413.50

31

66

GANCO d.o.o.

2,514,327.17

20,189.31

0

67

Adriatik Logistika d.o.o.

2,492,536.22

62,921.82

2

68

STT d.o.o.

2,426,881.09

27,284.36

3

69

SPED STAR d.o.o.

2,408,698.41

141,670.98

4

70

M.B.L. d.o.o.

2,386,399.05

37,610.87

5

71

NOVA PANORAMA d.o.o.

2,377,204.97

49,323.47

91

72

Lagermax AED d.o.o.

2,349,406.21

3,840.98

9

73

SABOD d.o.o.

2,328,798.44

99,815.84

25

74

Frigologo, prevozi in logistika, d.o.o.

2.316.501,00

30.256,00

44

75

European Contract Logistics d.o.o.

2,212,711.66

111,293.20

8

76

TransOcean Shipping d.o.o.

2,206,050.24

-22,524.21

11

77

TRANSAGENT, d.o.o., Koper

2,196,841.00

36,710.00

11

78

ADRIA TERMINALI d.o.o.

2,188,965.42

287,649.20

21

79

ALFOM d.o.o.

2,183,937.52

19,735.54

22

80

IBT Kobler d.o.o.

2,150,906.61

365.81

3

81

SLB d.o.o.

2,149,427.32

3,215.16

21

82

LUCPORT d.o.o.

2,135,225.31

13,644.12

62

83

JAKOB’S CENTER d.o.o.

2,134,565.33

93,379.77

2

84

ENGLMAYER d.o.o.

2,131,042.87

91,348.73

6

85

VIT LOGISTIKA d.o.o.

2,116,992.73

22,520.23

6

86

E JIMM d.o.o.

2,108,979.03

58,539.32

6

87

KG Turnišče d.o.o.

2,104,893.51

7,918.71

1

88

EFTEC SL d.o.o.

2,089,624.81

16,436.11

4

89

TRADEX, d.o.o., Kranj

2,076,031.01

4,312.22

15

90

BLG Koper d.o.o.

2,069,031.75

67,848.21

25

91

FIC, d.o.o.

2,013,964.49

6,754.30

4

92

PORTŠPED d.o.o.

1,967,431.21

129,274.36

5

93

MARMEL d.o.o.

1,952,394.72

-6,310.00

3

94

SPEKTER d.o.o. Ljubljana

1,914,102.85

8,189.93

9

95

HOYER d.o.o.

1,879,706.54

38,180.01

20

96

PREZA LOGISTIKA d.o.o.

1,875,005.31

155,009.82

4

97

ROVEN d.o.o.

1,873,620.84

15,709.78

1

98

CMA CGM Slovenija, d.o.o.

1,864,081.55

320,918.42

28

99

Gastlog d.o.o.

1,828,474.93

60,375.81

3

LINDAU LOGISTIK d.o.o.

1,822,200.99

90,298.96

0

100

Transport // julij - avgust 2017 //

17

Test // Scania G 320 hybrid

Tiha dostava

Vedno strožje zahteve v mestih od proizvajalcev zahtevajo nove proizvode. Eden takih je tudi Scania G 320 B6x2x4NB. Povedano drugače - hibridni tovornjak namenjen dostavi.

Besedilo: Martin Skušek; fotografije: Borut Štajnaher

Hibridni tovornjak je zgolj v šasijski izvedbi in ne kot vlačilec. Razlog je v tem, da mora biti medosnega prostora najmanj 3900 mm. Izpeljanke so lahko 4x2, 6x2 in 6x2x4, vendar ne v izredno nizki izvedbi šasije. Izbira se lahko med P in G izvedbo kabin. Pri kabinah ni kaj dosti povedati, saj so dobro poznane.

Pri Scaniji je šla prenova z vrha nav­ zdol, tako bo tudi ti dve čez čas doletela prenova. Kot so kabine serijske, so tudi ostali sestavni sklopi serijski. DC09 pet valjni devet litrski motor s 320 KM po­ leg običajnega dizelskega goriva upo­ rablja tudi biodizelsko gorivo. Z upora­ bo slednjega se izpust CO2 zmanjša za 92 %. Naslednja dobro poznana zade­ va je Scanjin dvanajst stopenjski me­ njalnik E-GRS895. In ravno med motor in menjalnik so vrinili elektromotor in tako dobili paralelni hibrid. Vse osta­ lo, kar sodi k hibridnemu pogonu, so spravili v Hybrid Power Module, ki je vkomponiran v proti naletno zaščito in je nameščen na levi bok vozila. Sam

18

hibridni pogon je poznan iz hibridnih avtobusov Scania od leta 2014 dalje, le da je prilagojen tovornjaku. Hibridni sistem poveča težo tovornjaku za 790 kg. V tej teži najdemo elektromotor ter sestavne dela modula: baterije, kon­ trolni sistem, sistem hlajenja baterij in pretvornik napetosti. Slednji je potre­ ben, ker hibridni sistem deluje s 650 V napetosti.

Scanjin hibridni tovornjak ima ne­ ko posebnost. Baterije s kapaciteto 1,2 kWh imajo garancijo 7 let, ko se baterije iztrošijo, je možno odstraniti hibridni modul in elektromotor ter ta­ ko dobimo povsem običajni dostavni kamion ali pa se le zamenja baterije.

In kako se pelje tak hibridni tovornjak?

Zelo pohvalno. Krmiljenje ni nič dru­ gačno kot pri običajnem. Tovornjak ima

Vozilo ponuja različne načine delovanja. Speljevanje samo s pomočjo elektrike, delovanje obeh motorjev hkrati, ko je zato potrebna vsa moč, ugašanje dizelskega motorja ko vozilo stoji…, vse dejavnosti pa se izpišejo na ekranu v plošči z merilniki.

// Transport // julij - avgust 2017

Dostava s tem vozilo je tudi v jutranjih urah zelo tiha.

Med motorjem in menjalnik je nameščen elektromotor s 128 kW.

sistem Start + Stop, kar pomeni, da ko stojimo na semaforju in je tišina, dizel­ ski motor ne deluje. Tudi, ko speljemo in to naredimo samo z elektromotor­ jem, lahko do dveh kilometrov to na­ redimo v tišini. Kakšno razdaljo bomo prevozili, je odvisno od večih dejavni­ kov. Prvi je polnost baterij. Drugi je teža voznikove desne noge, od načina zavi­ ranja, saj lahko zaviramo tako, da se baterije polnijo. Nad 9 km/h tovornjak zavira z elektromotorjem, ki je pri zavi­ ranju v funkciji generatorja. Tako bomo ob volanu zaman iskali ročico retarder­ ja. Nazadnje je tu tudi teža samega vo­ zila. Motor pa se ne izklopi, ko ni dovolj pritiska v rezervoarjih založnega zraka.

V kabini sta tudi dve stikali. Stikalo za izklop sistema Start+Stop in preklo­ pno stikalo za izbiro načina pogona.

Izbira pogona se izpiše tudi na zaslonu na instrumentni plošči. Voznik je pre­ ko zaslona tudi obveščen, kako polne so baterije, kako se polnijo baterije, kako uspešno upravlja s hibridom in seveda vse ostalo. Izbiro pogona lah­ ko prilagodimo našim potrebam. Če izberemo običajni pogon, se nam ba­ terije napolnijo v 6-ih minutah in ko potrebujemo tihi režim delovanja, pre­ klopimo na režim tihega delovanja.

Le 71 dB

Čeprav je nazivna moč motorja 320 KM, je moč samega tovornjaka še nekoliko večja, saj je potrebno prišteti še 174 KM elektromotorja. Tak hibrid privarčuje do 18 % pri porabi goriva ter je pod nivojem hrupa 71 dB.

Izza pokrova na katerem piše hybrid se skriva sklop baterij.

Poleg manjšega hrupa je tudi manj­ ša poraba goriva (glej preglednico).

Ker pa ekologija ni poceni, je bilo te­

sno vozilo dražje za nekje 40 %. Dobra stvar pa je v občutku, da nekaj naredi­ mo za naš planet.

TEHNIČNI PODATKI MOTOR Scania DC 09 133, vodno hlajeni 5 valjni linijski motor, turbinski polnilnik s fiksno geometrijo in hladilnikom polnilnega zraka, elektronsko krmiljen direktni vbrizg goriva po skupnem vodu (Scania XPI), štirje ventili na valj, EURO 6 s pomočjo: DOC, DPF, SCR, ASC Prostornina (ccm) 9291 Najvišja moč (kW/KM) 235/320 od 1900 vrt./min Najvišji navor (Nm) 1600 med 1050 - 1300 vrt./min PRENOS MOČI Scania E-GRS 895 ; 12+2-stopenjski menjalnik z integriranim elektromotorjem, avtomatiziran Opticruise, elektromotor 128 kW (174KM) in 1050 NM navora, zadnja os Scania R780 z enojno redukcijo in prestavnim razmerjem 2,92:1 PODVOZJE zračni blazini – nizka izvedba, blažilca, spredaj stabilizator, 8000 kg, pnevmatike 315/70 R 22.5 štiri zračne blazine, blažilca, stabilizator, zadaj 11 500 + 7 00 kg, pnevmatike 315/70 R 22.5 ZAVORE na vseh kolesih kolutne zavore BATERIJE 1,2 kWh Li-ion baterije (največja kapaciteta baterij 4,8 kWh) PORABA

Skupaj

Poraba litri / Ø l/ 100 km 9,5/ 22,1

Čas ( ure:min ) 2:00

km 42,8

Pov. hitrost (km/h) 22

Transport // julij - avgust 2017 //

19

Test // Renault TRUCKS T 520 4X2 E6 Maxispace

Veliki Galec Galci oz. Francozi so prilagodljivi, a vendar nekoliko samosvoji. Ravno tak je Renault T, sestavljen s podobnimi komponentami kot Volvo, vendar s svojim temperamentom.

Se komu toži po Magnumu? Se še

spominjamo plezanja tja gor in rahlo umazanih dlani? Ja, nostalgija. Pa ven­ dar imajo pri Renaultu nadomestilo za Magnuma. Zamenjal ga je Renault T High. Nič več umazanih rok, čeprav je voznik tam zgoraj pod oblaki. Sploh, če je govora o kabini Maxispace, ki ji manjka le nekaj centimetrov do štirih metrov. Z ˝vsadkom˝ med spodnji del in zgornji del tovornjaka ravno tam, kjer je potekala razmejitvena črta med obema deloma, se je tako vrh kabine približal oblakom. Spodnji del zazna­ muje tako kot pri običajnem T-eju ve­ lika trapezna maska, katero na vrhu stiskajo svetlobna telesa. Tudi zgornji del je tak kot pri onem navadnem. Za­

20

znamuje ga dvanajst stopinjski naklon vetrobranskega stekla, ki zmanjša ko­ ličnik zračnega upora do 12 odstotkov.

V znamenju trapeza je tudi oblika kabi­ ne. Spredaj je široka 2,3 m, na zadnjem delu se razširi na 2,5 metra. Vse za čim manjšo porabo. Ja, boste rekli, pa saj imamo T s tisto nižjo kabino. Drži. Dr­ ži pa tudi razlika med nizko izvedbo s spalno kabino in povišano streho ter spojlerji in našo testno kabino (povi­ šana streha in spojler) znaša zgolj 40 mm. 236 mm pa je višinske razlike pri sami kabini brez strešnih difuzorjev v prid testnega T-ja. Tako pa pridejo še to­ liko bolj do izraza bočne linije. Kanal za usmerjanje zračnih tokov in večji podalj­ ški vrat ga naredijo prav elegantnega. S

// Transport // julij - avgust 2017

povišanjem kabine so vozniki pridobili še po en pokrit predal na vsaki strani pod velikim predalom. Če se spodnja predala namenita tehničnim rečem, sta zgornja bolj ali manj v službi voznika.

Stopnica več, raven »poden« se glasi formula. 292 milimetrov v višino, ko­ liko meri prostor vrinjene stopnice, ki so jo v Lyonu vrinili in s tem pridobili povsem ravno dno v kabini. Tako kot v Magnumu. Ravna tla v kabini dajejo občutek domačnosti in nudijo vozni­ ku neovirano gibanje v njej. Prostor­ nost in zračnost kabine gre pripisati tudi razdalji večji od dveh metrov med tlemi in stropom. Da voznik lahkotno pride do delovnega mesta, je poskrb­ ljeno s skoraj 90 stopinjskim kotom

Pregledni merilniki, a v njihovem sklopu ni več analognega merilnika hitrosti.

Sredinska konzola je obrnjena prozi vozniku, zato so vsa stikala lahko dosegljiva.

Večfunkcijski volanski obroč je nastavljiv po višini, globini in tudi nagibu.

Ploščica na boku vozila je nekakšna osebna izkaznica vsakega Renaultovega tovornjaka.

odpiranja vrat, postavitvijo volana namenjeno za vstop in izstop ter vzdolžnim pomikom sedeža za 200 mm. Sle­ dnji je bistvenega pomena za delo voznika. Poleg različnih možnosti nastavitve sedeža gre pohvaliti prezračevanje sedeža. Še posebej, ko se združita toplota in usnjena pre­ vleka sedeža. Za zimski čas je sedež opremljen z gretjem.

Običajno se voznikov volan nastavlja po višini in globini.

Pri Renaultu so dodali še tretjo možnost, po naklonu. Sicer nekoliko velik večopravilni volanski obroč ima še neko po­ sebnost. Dvoje stikal na spodnji strani volana. Kot smo že nekoč zapisali, ne bi bilo nič napačno, če bi bili ti dve stikali na zgornji strani. Sicer pa je armaturna konzola taka kot pri nizki izvedbi. Tako boste zaman iskali analogni merilnik hitrosti, imate pa možnost prestavljanja določenih stikal.

Z dodatno 30 cm visoko stopnico je pod v kabini postal povsem raven.

Transport // julij - avgust 2017 //

21

Test // Renault TRUCKS T 520 4X2 E6 Maxispace

Veliko udobja Ker je bil naš T 520 namenjen solo posadki, so posteljo na zadnji steni nadomestili z omaro s tremi predali. Tako kot omara je bilo v tovornjaku še precej dodatkov, ki je na seznamu dodatne opreme in ko ni teh dodatkov, je v seštevku več kot dovolj odlagalnega prostora, ki je namenjen vozniku. Voznik je deležen tudi udobja, ki ni španska vas pri francozih. Postelja je širine 690 mm na sredini, vendar s pomikom v sredino kabine postane prostor namenjen počitku širok 800 mm. Če pa imamo še dodatno naslonjalo, se postelja spremeni v počivalnik. Igra svetlobe, oziroma trije načini notranje osvetlitve so tudi del udobja.

Za določene nastavitve so namenili vrtljiva stikala, ki so ta­ ko interesantna kot elektronska parkirna zavora. Slednja se ob zaustavitvi motorja sproži sama in ob speljevanju se tudi izklopi ob pritisku na stopalko plina. Tudi, če jo aktivirate z roko, se ta sprosti s pomočjo stopalke plina, le ko odprete katera od vrat, jo morate sprostiti z roko. No, z enim prstom.

Tako lahkotno kot rokovanje s parkirno zavoro je tudi upravlja­ nje s celotnim vozilom. 13 litrski motor je skupen agregat v Volvo Group. Pri Renaultu je to največji motor in s 520 KM in 2550 Nm tudi najmočnejši. Povišani T-ji imajo na voljo še mo­ torno moč 440 in 480. Moč motorja se prenaša preko avto­ matiziranega menjalnika Optidriver na pogonsko os z enojno redukcijo. Menjalnik in osi prihajajo iz iste skupine kot motor.

Prvo etapo smo prevozili s pomočjo vse elektronike, s ka­ tero je Galec opremljen. S pomočjo regulatorja hitrosti smo nastavili na kompromisno nastavitev. To pomeni največji pa­ dec hitrosti za 3 km/h, pri spustu pa največje povečanje hi­ trosti za 5. Največ dela na avtocesti je seveda imel sistem Optivision, ki optimizira prestavljanje in uporablja Optiroll, s tem pa olajša delo vozniku in zmanjšuje porabo. Delo vozni­ ka pa je potrebno pri speljevanju do dosega potovalne hitro­ sti. V odvisnosti koliko odločno voznik pospešuje, se izvaja strategija prestavljanja. Pri zelo odločnem pospeševanju se preskakovanje prestav prične že pri drugi prestavi pa tja do desete. Če se nekoliko zamudi, se prične pri tretji in konča pri deveti. Pri neodločnem pospeševanju se prestavlja po eno, kar pa se v končni fazi pozna pri porabi. Motor s 24-imi ven­ tili in vbrizgom po skupnem vodu ter elektronsko krmiljeno turbo puhalo zagotavljajo dovolj moči in navora za odločno pospeševanje. Bolj kot na avtocesti pride elastičnost motorja

22

// Transport // julij - avgust 2017

Renaultova posebnost je dodaten zaklep na obeh vratih.

Okrogla stikala za izbiro voznega programa in nastavitev tempomata ter nastavitev in izbor osvetlitve v kabini.

Na sredini armature je stikalo za vklop elektronske ročne zavore.

Visoka kabina omogoča pod velikimi omaricami namestitev še ene vrste predalov.

do izraza na navadni cesti. Pri 70 km/h se motor vrti s 1300 vrt/min v 11. pre­ stavi, medtem ko v 12. prestavi kaza­ lec v obratomeru stoji na samem robu zelenega polja ali pa malenkost pod njim. Polje optimalnega navora je med 1000 in 1500 obrati. Naš klanec smo

premagovali do druge tretjine v osmi prestavi s 1200 vrt/min, kar je bilo do­ volj za 43 km/h. Na zadnjem delu pa je hitrost padla na 31 km/h. Ravno tako je Optidriver prestavil prestavo nižje in motor se je vrtel s 100 obrati manj. Pri spustu so se stvari nekoliko pomešale.

Test

Dobra preglednost Vozilo je popolnoma zračno vzmeteno in kabina tudi. Ni več takega ˝motorističnega˝ nagibanja kot ga poznamo iz Magnuma.

Tudi sama lega in vodljivost sta odlični. Pogled izza volanskega obroča je dober. Ne samo dogajanja pred vozilom, tudi okoli in za vozilom spremlja voznik preko šestih zunanjih ogledal. Dobra postavitev ogledal se izrazi najbolj pri vožnji skozi krožišče in ovinkasti cesti.

Merilnik vrtljajev je zapustil zeleno polje in se postavljal na številčnici tam, kjer motor največ zavira. Pri 2300 vrtljajih Optibrake+ ponudi 382 kW moči za za­ viranje. Dodatnih 450 kW pri zaviranju ponudi še Voithova hidravlična zavora.

Tako smo se spustili na drugo stran v deveti prestavi s 60 km/h brez uporabe delovnih zavor.

Na zadnji etapi nazaj smo vklopili sis­ tem za opozarjanje zapuščanja voz­ nega pasu. Nastavitve so bile kot na prvi etapi. Na ravninskem delu se je poraba spustila pod 25 litrov na sto prevoženih kilometrov. Točneje med 22 in 23,5 l. Ker pa se tretja etapa nekoliko dviga proti našemu cilju na parkirišču na Barju, se je povpreč­

na poraba za tretjo etapo ustavila tik pod 29 l. Tako je imel tudi Optivision nekaj več dela. Najbolj je prišel do izraza pred Višnjegorskim klancem, ko je s 85 km/h pospešil na 90 pod vznožjem in tako preprečil nezaželeno prestavljanje navzdol. Na vrhu klanca je izkoristil kinetično energijo in se ˝prevalil˝ v spust navzdol. Z Optivision

se poraba lahko zmanjša do 5%, pravijo pri Renault Trucks.

Ko pa je že govora o zmanjšanju stroškov, imajo pri Re­ nault Trucks v ponudbi tudi telematiko z imenom Optifleet, ki je sestavljena iz štirih modulov za optimizacijo stroškov.

Pametne tehnologije, kot je Eco Cruise Control in aerodina­ mični paketi opreme, so na voljo v vozilih z oznako T. Pri paketu Optifuel je veliko tega in še več že v serijski ponudbi.

Tako opremljeni največji Galec, kot je bil naš testni, je še kako primeren za Tour de Europe.

TEHNIČNI PODATKI MOTOR Renault DTI 13, vodno hlajen 6 valjni linijski motor,turbinski polnilnik s spremenljivo geometrijo lopatic in hladilnikom polnilnega zraka, elektronsko krmiljen vbrizg goriva po skupnem vodu, odmična gred v glavi motorja, štirje ventili na valj, EURO 6 s pomočjo EGR, SCR, ASC, DPF, DOC Prostornina 12777 cm3 382 kW (520 KM) pri 1 800 max. Moč vrt./min 2550 Nm med 1100 in 1432 Max. navor vrt./min PRENOS MOČI Optidrive AT 2412F; dvanajst prestav naprej in tri prestave vzvratno, avtomatsko ali ročno prestavljanje, strategija prestavljanja optimizirana za FUEL ECO, enojno reducirana zadnja os, prestavno razmerje diferenciala 2,64 PODVOZJE Zračni blazini, blažilca, stabilizator, 7500 kg, Spredaj pnevmatike 385/55 R22.5 Michelin XLINE ENERGY F dve zračni blazini, blažilca, stabilizator, 13000 kg, Zadaj pnevmatike 315/70 R22.5 Michelin XLINE ENERGY F ZAVORE na vseh kolesih kolutne zavore, motorna zavora OPTIBRAKE s 382 kW (520 KM) pri 2300 vrt/min, Voith hidravlični retarder 450 kW – 3250 Nm VARNOSTNI SISTEMI EBS, ABS, ASR,ESC, EBA, EBL, LDWS, ACC, HSA DIMENZIJE IN MASE Dolžina 5990 mm Širina 2518 mm višina (brez spojlerja) 3934 mm ( 3845 mm) medosna razdalja 3800 mm masa praznega vozila 8058 kg največja dovoljena masa 19000 kg ( 44000 kg) (NDMSV) TESNI PODATKI Gorivo AdBlue Pov. Čas Etapa litri / Ø l / litri / Ø l / km hitrost (ure:min) 100km 100km (km/h) Ljubljana 23,5 / 1,8 / 2 1:11 91,3 77 Dramlje 25,9 Dramlje 26 / 36,2 1,8 / 2,5 1:28 72,7 49 Brežice Brežice 29,5 / 2,4 / 2,3 1:17 102,6 79 Ljubljana 28,9 Skupaj 79 / 30,3 6 / 2,2 3:56 266,6 67,8

Ustanovitelj razreda Mercedes-Benz je s predstavitvijo Sprinterja leta 1995 praktično ustanovil nov razred

lahkih gospodarskih vozil. Vse do danes pa velja za enega najvarčnejših in najvarnejših vozil v segmentu. Pri tokratnem testu smo se opredelili bolj na dodatke, ki so pri Sprinterju na voljo. Če samo za začetek omenimo motor, že kar nekaj časa izpolnjuje norme Euro 6 s pomočjo SCR tehnologije za reduk­ cijo NOx-ov. 2,2 litrski štirivaljnik je v te­ stnem vozilu razvijal potentnih 163 KM, v pomoč pa mu je bil odlični 7G TRONIC plus samodejni menjalnik. Menjalnik korenine vleče iz avtomobilskega se­ gmenta, zato je že preverjen, v kombiju pa le še dokazuje svoje kvalitete. Sku­ paj s paketom BlueEFFICIENCY plus, ki V prostornem tovornem delu sta na tleh dve letvi za pritrditev tovora, po dve letvi pa sta tudi na bočnih straneh.

vključuje ECO servo črpalko za krmilo, električni sesalni ventilator, funkcija ECO Start-Stop, novo generacijo elek­ trično uravnavane črpalke za gorivo, ter pnevmatike z manjšim kotalnim upo­ rom, je Sprinter tudi vodilni v ugodni porabi. Tudi s svojim sodobnim obliko­ vanjem se Sprinter dokazuje kot pionir: še bolj kakovosten, še bolj prilagodljiv, še varnejši in še bolj gospodaren.

Kot prvi je Sprinter v razredu serijsko

opremljen z asistentom za bočni veter, ki s ciljnim zaviranjem preprečuje zanaša­ nje in vam pomaga držati smer vožnje.

Ob tem pa inovativni varnostni paketi nadzirajo s pomočjo sodobne radarske in senzorske tehnologije cestni promet in vas ves čas opozarjajo na dogajanje pred vami in okoli vas. Eden važnejših siste­ mov je Collision Prevention Assist, ki pre­ pozna premajhno varnostno razdaljo od vozila pred vami in vas na to tudi aktivno

K bogati opremi sodijo tudi lita platišča, stopnica pred tovornim delom ter kamera nad prtljažnimi vrati in parkirni senzorji za lažjo in varnejšo vzvratno vožnjo.

Test // MB Sprinter 316

Rumen trikotnik v vzvratnem ogledalu opozarja na objekt v mrtvem kotu.

Ob postavitvi stikala luči na Auto, se le te samodejno vklapljajo in izklapljajo, Mercedesova posebnost pa je, da so obvolanske ročice le na levi strani.

Priročni dodatek je električno pomična stopnica na bočnih drsnih vratih ter električno odpiranje le teh.

Asistent pazljivosti Attention Assist lah­ ko s številnimi parametri zazna najočit­ nejše znake utrujenosti in s prikazano skodelico kave opozori voznika, da je morda čas za odmor. Vozniku je v po­ moč tudi asistent za luči za vožnjo, ki glede na svetlobne razmere samodej­ no vklopi oz. izklopi luči za vožnjo. Asi­ stent voznika razbremeni še posebej v primeru hitro spreminjajoče se svetlo­ be, na primer pri vožnji skozi predor, in tako poveča varnost vožnje. Dodelani svetlobni senzorji, ki so nameščeni zgo­ raj na sredini vetrobranskega stekla, merijo svetlobo okolice in vremenske razmere ter upravljajo z asistentom za luči za vožnjo.

Izredno prilagodljiv je tudi tovorni pro­ stor. Ob odpiranju bočnih vrat se izpod TEHNIČNI PODATKI Motor:

Prostornina motorja (ccm) Moč motorja (kW/KM) Najvišji navor Nm/min Menjalnik, prenos moči

opozarja. Paket z asistentom za vožnjo je inteligentna kombinacija treh asistenč­ nih sistemov, ki razbremenijo voznika in poskrbijo za večjo varnost. Vozniku po­ magajo npr. tako, da ohranjajo najmanj­ šo razdaljo, zaznavajo vozila v mrtvem kotu in pazijo, da vozilo ne bi nenamer­ no zapustilo voznega pasu. V zahtevnih situacijah pomagajo preprečiti nezgode oz. zmanjšati njihovo moč.

Dimenzije (dxšxv mm) Medosna razdalja (mm) Masa praznega vozila (kg) Nosilnost (kg) Tovorni prostor (dxšxv mm) Površina tovornega prostora m2 Prostornina tovornega prostora m3 Najvišja hitrost (km/h) Pospešek 0-100 km/h Poraba goriva (mešani cikel) l/ 100 km Izpust CO2 (g/km)

vozila električno primakne stopnica, ki olajša vstop. Po celotni dolžini tovorne­ ga prostora sta nameščeni letvi za pritr­ ditev tovora, ki sta poravnani s tlemi in omogočata hitro ter enostavno pritrditev različno velikih predmetov. Letvi sta na­ meščeni tudi na boku vozila v višini pasu in glave voznika, tako da lahko predmete pritrdimo tudi na stranico vozila. Vezane plošče, ki segajo vse do roba strehe, šči­ tijo pločevino pred poškodbami, ki bi jih lahko povzročil zdrs tovora.

Vse našteto je le kamenček v mozaiku, a ko se ti kamenčki sestavijo, je na voljo izredno učinkovito in uporabno vozilo, ki izpolni večino pričakovanj današnjih uporabnikov.

MobiloVan MobiloVan je serijska mobilnost za vaše vozilo. Z rednim vzdrževanjem si s storitvijo MobiloVan zagotovite do 30 let brezskrbne vožnje. Če se vozilo pokvari, družba Mercedes-Benz z eno najbolje razvejanih servisnih mrež v Evropi zagotovi vse potrebno za hitro nadaljevanje vožnje. MobiloVan vam serijsko nudi hitro pomoč pri tehničnih okvarah in težavah z zagonom ter tudi pri obiskih delavnice, povezanih z garancijo za nova vozila. Izkoristite lahko tudi številne druge storitve, kot sta vlečna služba in nadomestno vozilo.

Dizel 4 valjen, 4 ventili na valj, hladilnik zraka, turbo puhalo, Euro VI, vgrajen spredaj 2143 120/163 360/1400-2400 Samodejni 7 stopenjski G-Tronic PLUS, kardanska gred, pogon na zadnja kolesa 5926x2176x2612 3665 2486 1015 3265x1780x1840 5,5 10,5 160 12 8,6 139

Transport // julij - avgust 2017 //

27

Test // Ford Transit 2,0 EcoBlue

Zbogom TDCi, pozdravljen EcoBlue Transit je v Evropi najbolj priljubljeno gospodarsko vozilo, saj ima kar 12,8 % tržni delež.

Da bi to pozicijo držal tudi v bodoče, so pri Fordu pripravili nekaj tehničnih izboljšav.

Največja je zagotovo uvedba novega dvolitrskega EcoBlue motorja.

Novi EcoBlue dvolitrski dizelski mo­ tor pošilja v pokoj dosedanji TDCi motor.

Novinec nima skoraj nobene skupne točke s starim motorjem. Prihaja iz Veli­ ke Britanije in navdušuje s številnimi iz­ boljšavami, ki znižujejo trenje, vibracije, dvigajo moč in navor ter omogočajo či­ stejši izpuh. Motor sedaj izpolnjuje Euro 6 norme s pomočjo SCR in EGR siste­ ma, na spisku pa je tudi DPF filter trdih delcev. Zanimiv je tudi način krmiljenja ventilov, ki jih poganja zobati jermen,

kateri pa se kopa v olju (belt-in-oil), kar dodatno znižuje neprijetne mehanske zvoke in vibracije. Že po prvih testnih kilometrih lahko zapišem, da je občutek v kabini kot v osebnem avtomobilu, saj se tudi na račun dobre zvočne izolacije motorja v kabino sploh ne sliši. Če to pretvorimo v številke, je sedaj Transit za 2 decibe­ la v kabini prijetnejši in tako omogoča sproščen pogovor med potniki, brez dvi­ govanja glasu. Bo pa potrebno dvigniti

Velika medosna razdalja obljublja veliko nosilnost, a o tem v naslednji številki.

28

// Transport // julij - avgust 2017

glas za upravljanje z multimedijskim sistemom SYNC 2, ki uboga vaše govor­ ne ukaze in vam izbira radijsko postajo, išče osebe v telefonskem meniju ali po­ išče najbližjo črpalko s pomočjo naviga­ cije in to vse na govorni, glasovni ukaz.

Na ta način je Ford Transita še bolj pri­ bližal uporabnikom, saj je uporabil šte­ vilne rešitve iz programa osebnih vozil.

Takšni, kot v osebnem programu, pa so tudi vgrajeni materiali in ergonomija.

Transit pa ne zaostaja niti v varnostnih

opozarja na morebitne nevarnosti na cesti. Transit pa lahko tudi sam vzdržuje smer, med dvema črta­ ma na cestišču.

O sami nosilnosti in prostornini tokrat nismo veliko govorili, saj je Transit že pregovorno med najpro­ stornejšimi, nov pogonski agregat pa mu daje nov zagon za varčno in varno premagovanje kilometrov.

Transitova prostornost je že pregovorna, z novim motorjem pa se je njegova uporabnost še povečala.

pogledih, saj sedaj s pomočjo senzorjev, radarja in kamere ves čas skenira cesto pred sabo in tako med prvimi v segmen­ tu prepoznava pešce, prometne znake ter opozarja na varnostno razdaljo in možnost naleta. Voznik je s tem dobil še en par oči, ki na vizualen in audio način

Tri izvedbe

Nov motor je na voljo v treh izvedbah moči: 105 KM (360 Nm), 130 KM (385 Nm) in 170 KM (405 Nm).

Najšibkejša izvedba je bolj primerna za model Transit Custom, medtem ko smo mi preizkusili najmočnejšo izvedbo, ki je vedno kos tudi najbolj zahtevnim nalogam. Večino navora je sedaj na voljo že pri 1500 vrtljajih, zato je vlečna sila izjemna, občutek pa, da ima avtomobil več moči kot je napisana v prometni. Pri hitrosti 80 km/h se motor vrti z vsega 1300 vrtljaji, zato je tudi poraba več kot 10 % nižja kot pri TDCi izvedbi.

Moč se razvija zelo linearno, saj je na motor nameščen turbo polnilnik s spremenljivo geometrijo, zato »turbo luknje« skoraj ni za občutiti.

Odlično se na motor navezuje ročni 6-stopenjski menjalnik, s kratkimi in natančnimi hodi ročice.

Za 10.000 kilometrov so dvignjeni tudi servisni intervali. Transit mora na menjavo olja šele po 60.000 prevoženih kilometrih. Posoda za dolivanje goriva ima odprtino v B stebričku za voznikovimi vrati, tam pa je tudi odprtina za dolivanje tekočine AdBlue. Posoda je velika 21 litrov, zato jo boste polnili na vsakih 10.000 km ali še kasneje.

Razlika glede na predhodnika je očitna že ob zasuku kontaktnega ključa, saj ima motor povsem drugačen zvok kot TDCi, ki je bil razvit v sodelovanju z grupacijo PSA (Citroen-Peugeot). Tokat je na motor preneseno lastno Fordovo znanje, saj je bil razvit v Veliki Britaniji in Nemčiji.

Nov motor, ki je plod lastnega razvoja, je varčnejši, a zmogljivejši, ostaja pa Fordova posebnost: odpiranje pokrova motorja izključno s ključem.

Notranjost je narejena po vzoru na Fordov osebni program. Ergonomija je na visokem nivoju, materiali kakovostni, vozniku so na voljo številni sistemi, ki povečujejo udobje in varnost.

Tehnični podatki Motor Prostornina (ccm) Premer Hod Kompresija Moč (Kw/KM pri vrt/min) Navor (Nm pri vrt/min)

vrstni štirivaljnik, nameščen prečno 1996 84,10 90,03 16,5:1 125 /170 pri 3500 405 1750-2500

Transport // julij - avgust 2017 //

29

Predstavljamo // novi MB Tourismo

Več avtobusa, manj stroškov

Mercedes-Benz je v Bruslju zbranim novinarjem predstavil povsem nov turistični avtobus Tourismo, ki hkrati zamenjuje model Travego in stari Tourismo.

V Evropi je kar 61.000 podjetij, ki opra­ vljajo prevoz oseb z avtobusi. Ta podjetja imajo registriranih preko 820.000 avto­ busov. Del te zgodbe so zagotovo tudi Mercedesovi avtobusi, na prvem mestu Tourismo, ki je hkrati tudi najuspešnej­ ši turistični avtobus vseh časov. Od leta 1994, ko so ga prvič predstavili, pa do danes, so jih prodali preko 26.000 in še vedno je vodilni na trgu, s kar 20 % tržnim deležem. Ker si pri Mercedesu želijo zadržati ta vodilni status, so v ra­ zvoj novega modela vložili preko 400 mi­ lijonov evrov in rezultat je nov turistični avtobus, ki postavlja nove standarde v porabi, komfortu in varnosti.

In kot pravijo pri EvoBusu, je Tourismo večnamenski avtobus, zato so njegove naloge sedaj ob visokoturističnih vo­ žnjah usmerjene tudi na medkrajevne prevoze in na shuttle prevoze do leta­ lišč, za kar je možno naročiti tudi šib­ kejši motor.

30

// Transport // julij - avgust 2017

V ponudbi sta dve izvedenki kokpita osnovna Basic Plus ter precej bogatejša Comfort Plus. Razlika pa ni le v opremi, temveč tudi v izvedbi in uporabljenih materialih.

Novi servisni seti z LED bralnimi lučkami, prezračevalnimi režami in zvočnikom ter vtičnica za polnjenje mobilnih naprav, dvigujejo udobje potovanja.

Povsem redizajniran avtobus s trikrako zvezdo gre v korak s časom, s trendi in s poostrenim pravilnikom za homologa­ cijo, ki bo stopil v veljavo oktobra letos.

Nekaj komponent je že znanih, zato ta­ koj opazimo svetlobne sklope prevzete iz Actrosa, šasija je z manjšimi prede­ lavami sposojena pri Setri, nadgradnja pa omogoča izredno aerodinamičnost s koeficientom 0,33, kar je najbolje med avtobusi. To lahko pripišemo bolj zaobljenemu delu karoserije spredaj in zadaj ter pokritem podvozju, ki zmanj­ šuje neželeno turbolenco. Na novo so oblikovana zunanja ogledala ter voz­ nikovo stransko steklo, izboljšana pa je tudi zvočna izolacija. Ko k temu do­ damo še dejstvo, da je cel avtobus se­ daj za približno 200 kilogramov lažji, da se podvozje pri 90 km/h zniža za 2 centimetra, ter da je avtobus opre­ mljen z novo generacijo motorjev, se pri

Predelana je tudi kuhinja.

Transport // julij - avgust 2017 //

31

Predstavljamo // novi MB Tourismo

Svetla notranjost z novimi, udobnimi sedeži.

Odlično počutje Notranjost novega Tourisma je svetla in prostorna, potnikom pa ponuja visoko stopnjo udob­ja in s tem dobrega počutja. To se prične že ob širokem vstopu in nadaljuje na novih Softline sedežih. Nad potniki so novi servisni seti z dvema bralnima lučkama, zvočnikom in dvema prezračevalnima režama, ki sta nastavljivi v se smeri. Z vrsto različnih vzorcev na tleh, različnih barvnih kombinacij sedežev, stranskih sten, zaves, spodnji del prtljažnih polic in osrednje stropne plošče, pa novi Tourismo RHD navdušuje kot individualno oblikovan turistični avtobus.

Mercedesu pohvalijo, da novi Tourismo porabi do 7 % manj goriva kot njegov predhod­nik. K nižji porabi veliko pripo­ more tudi predvidljivi tempomat PPC, ki pozna topografijo cestišča ter nov sistem Eco Driver Feedback, ki vozniku svetuje pri vožnji.

Voznikov delovni prostor je ergonom­ sko izredno popoln. Zopet močno spominja na tistega pri Actrosu. Vsa stikala so pri roki, merilniki pregledni, volan je multifunkcijski, stol se za lažji izstop zasuče proti izhodu. Kljub temu pa sta v ponudbi dve izvedenki in sicer

osnovna Basic Plus ter precej bogatej­ ša Comfort Plus. Razlika v kokpitih pa ni le v opremi, temveč tudi v izvedbi in uporabljenih materialih.

Nov model je na voljo v štirih izvedbah in s široko paleto motorjev ter opreme, tako da bo Tourismo sedaj pokrival

Varnost No.1

Tourismo sedaj spada med najbolj varne turistične avtobuse. Opremljen je z aktivnim zaviralnim sistemom ABA 3, ki s pomočjo kamer in radarjev opazuje dogajanje pred vozilom in po potrebi prične sam zavirati do popolne zaustavitve.

Start/stop asistent je dobrodošel v mestu, kjer je veliko ustavljanja in speljevanja, tu pa je še sistem za prepoznavanje utrujenosti voznika, na kar ga opozori s sliko skodelice kave ter priporoča počitek.

Kot inovacijo pa so predstavili varnostni sistem Front Collision Guard, ki s pomočjo posebnih dodatnih elementov, ki nase prevzamejo energijo trka ter posebnega sistema, ki celoten kokpit skupaj z volanskim mehanizmom pomakne nazaj proti notranjosti vozila, zmanjšajo možnost poškodb voznika in sovoznika pri čelnem trku.

32

// Transport // julij - avgust 2017

Novi Tourismo je zagotovo nova zvezda med turističnimi avtobusi.

Tehnični podatki 265 kW/360 KM pri 1600 vrt/min in 1700 Nm pri 1100 vrt/min Motorna moč OM 470

Sprednja os Pogonska os Sistem Front Collision Guard, kjer rdeči elementi na čelu ne dovolijo da bi se pri trku osebni avtomobil zaril pod avtobus. Rumeni elementi poskrbijo za zmanjšanje udarne sile, zeleni elementi pa se skupaj s sedežem in volanskim mehanizmom pomaknejo nazaj in tako ublažijo morebitne poškodbe na vozniku.

Tretja os

290 kW/395 KM pri 1600 vrt/min in 1900 Nm pri 1100 vrt/min 315 kW/429 KM pri 1600 vrt/min in 2100 Nm pri 1100 vrt/min 335 kW/456 KM pri 1600 vrt/min VO in 2200 Nm pri 1100 vrt/min NO ZF Mercedes Benz RO 440 ZF aktivno vodljiva (RAS) Elektro-pnevmatski zavorni sistem

Zavore

Sekundarni vodni retarder (SWR) ABS, ASR, BAS, ABA 3

Število sedežev

51, 55, 59

širši segment in bil še bolj prilagodljiv.

Modularni sistem gradnje je zasnovan na dveh medosnih razdaljah: 6090 in 6910 mm, v kombinaciji z dvema oz. tremi osmi, enakim sprednjim previ­ som 2890 mm, ter 2785 oz. 3315 mm zad­njega previsa. Že osnovno različico so podaljšali za 30 centimetrov, kar pomeni, da meri najkrajši Tourismo v dolžino 12.295 mm. Sledi mu s 13.115 mm izvedenka M2, ki je še vedno postavljena na dve osi. Enko dolga je tudi triosna izvedba M3, šest centimetrov od 14 metrov pa je krajša triosna izvedba L. Obe dvoo­ sne izvedbe omogočata skupno dovo­ ljeno težo 19,5 ton, med tem ko triosni izvedbi lahko skupaj tehtata 24,75 to­ ne. Odvisno od dolžine so veliki tudi pr­ tljažniki. Ti se raztezajo od 9,9 do 12,1 m3. Ne glede na dolžino, je vozilo ve­ dno široko 2,55 metra in visoko 3,68 metra, v kar je všteta tudi klimatska naprava na strehi.

Nova generacija 6-valjnih motorjev za­ jema serijo OM 936 s 7,7 litrsko pro­ stornino. Ta motor ponuja 260 kW mo­ či (354 KM) in 1400 Nm navora. Bolj zmogljiva in tudi turističnim vožnjam bližja je motorna serija OM 470, ki ima prostornino 10,7 litra, ponuja pa 4 različne stopnje moči. Motorji ima­ jo servisne intervale raztegnjene na 120.000 kilometrov. Za prenos moči sta na voljo 6-stopenjski ročni menjal­ nik in 8-stopenjski Powershift samo­ dejni menjalnik.

Nov Tourismo, ki se še naprej izdeluje v Turčiji, bo uradno javnosti prikazan jeseni na avtobusnem sejmu v Kortrij­ ku, prve dobave kupcem pa se bodo pričele konec leta.

Transport // julij - avgust 2017 //

33

Sejem

Kakovost a`la Spain Na Iberijskem polotoku se zadnja leta odvija pomemben avtobusni sejem.

V glavnem španskem mestu se je zbralo 128 razstavljavcev iz 13-ih držav.

Besedilo in fotografije: Goran Kekić Na sejmišču v Madridu je bila pred­ stav­ljena celovita ponudba okoli avto­ busov. Od maziv, pnevmatik, rezervnih delov pa vse do končnega izdelka – av­ tobusa. Pomembni so tudi tehnološki napredek, nadzor, varnost in zaščita vozila ter potnikov, uporabnost ter este­ tika in udobje za potnike. Predstavljene so bile številne inovacije v različnih segmentih in sorodne tehnologije za iz­ boljšanje prevoza potnikov. Med vsemi naj poudarimo nove rešitve pri klimat­ skih napravah, ki so učinkovitejše in porabljajo manj energije, enako velja za razsvetljavo, sedeži so tanjši in udob­ nejši, karoserija je lažja, …

34

Minibus leta 2017

Na sejmu je bila prvič podeljena tudi nagrada za minibus leta. Tom Terjesen, predsednik žirije, katere član je tudi naša revija, je razkril, da je zmagovalec Daily Tourys. Skupaj z Miguelom Saezom, organizatorjem izbora, sta predala priznanje, katero je sprejel Sylvain Blaise, podpredsednik Iveco Global Bus in ob prejemu nagrade poudaril, da ta nagrada dokazuje kakovost vozila, ki je bilo razvito v skladu z zahtevami in potrebami kupcev.

Tudi zunanji del sejmišča je bil zapolnjen, saj so se tam odvijale testne vožnje, ki so omogočale profesionalnim voznikom in lastnikom podjetij, da preverijo podrob­ nosti, primerjajo vozila med sabo in tako izberejo tisto, kar jim najbolj ustreza.

// Transport // julij - avgust 2017

Kot dodatek sejmu so lahko obisko­ valci uživali tudi v spremljajočem programu, ki je postregel z izložbo starodobnikov, na kateri je bil viden celoten razvoj avtobusov skozi deset­ letja.

Visok in vpliven obisk Slovenijo je obiskal dr. Bernard Krone III., nekdaj prvi mož podjetja Krone, ki proizvaja priklopna vozila in kmetijsko mehanizacijo, danes upokojenec, ki pa še vedno veliko ve o poslu v transportu in je dnevno vpet v dogajanja v podjetju. Kar nekaj časa si je vzel tudi za pogovor z našim urednikom.

Dr. Bernard Krone je danes star

77 let in je že 51 let poročen. Ima dve hčeri in enega sina, ki je po očetovem odhodu v pokoj zelo samozavestno prevzel vodenje družinskega podjetja.

Po prisrčnem pozdravu je g. Krone kar sam pričel razlagati, kako on vidi situa­ cijo v transportni branži. Kot dolgoletni podpredsednik Nemškega združenja proizvajalcev vozil VDA, se je obregnil na pravila, ki jih postavljajo v Bruslju, kjer bi želeli večino tovora iz cest spe­ ljati na železnice. »To je nemogoče. V Nemčiji se večino transporta opravi v krogu 200 km od mesta naklada, le 20 % transporta je mednarodnega, na tako kratkih razdaljah pa vlaki niso učinkoviti. Prav tako so vlaki večji one­ snaževalci narave kot tovornjaki, zato ne razumem te velike gonje proti tovor­ nim vozilom. Zaradi tega se tudi dvigu­ jejo stroški prevozov in vozniki niso več tako dobro plačani kot nekoč. Iz tega razloga se tudi mladi vse manj odloča­ jo za poklic voznik. Danes je povprečna starost voznikov v Nemčiji 59 let, kar je zelo zaskrb­ljujoče,« pravi dr. Krone.

V podjetju Krone je danes 6000 za­ poslenih v treh tovarnah v Nemčiji in

Dr. Bernard Krone zelo spoštuje g. Željka Čuriča, uvoznika njihovih priklopnih vozil za Slovenijo.

Več kot uro je trajal sproščen pogovor, v katerem ni manjkalo zanimivih dogodivščin in anekdot iz bogatega življenja uspešnega podjetnika.

36

// Transport // julij - avgust 2017

eni v Turčiji. V njih bodo letos izdelali 45.000 polprikolic in prikolic in 15.000 kontejnerskih zabojnikov. V Werlteju, kjer je sedež družbe, postavljajo najbolj moderno lakirnico v Evropi, še naprej pa vlagajo v razvoj in modernizacijo proizvodnje, zato bodo v naslednjih treh letih porabili 80 milijonov evrov.

Podjetje Krone je svojo poslovno pot pričelo s proizvodnjo kmetijskih stro­ jev že kmalu po drugi svetovni vojni.

Prvo prikolico pa so na cesto postavili leta 1971, ko je stekla tudi serijska

upora. Aerodinamika je ključen faktor pri zniževanju porabe, žal pa smo še nekoliko omejeni z zakonskimi regula­ tivami. Drugi ključni faktor pa je teža.

Ves čas iščemo nove materiale, ki bi lahko nadomestili železo pri gradnji.

Oboje skupaj bo omogočilo velike prihranke pri skupnih stroških poslo­ vanja in tu je naša vizija prihodnosti,« nam pove sogovornik.

Za konec je v knjigo o 110 letnici obstoja podjetja, katero je napisala njegova hčerka, zapisal posvetilo in jo predal našemu uredniku Borutu Štajnaherju.

proizvod­nja. Od takrat do danes so se povzpeli v sam vrh proizvajalcev pri­ klopnih vozil, tako po raznovrstnosti programa kot po kakovosti izdelkov. »Krizo smo prebrodili, ni bilo lahko a smo preživeli,« pravi g. Bernard in dodaja: »Danes nas pestijo druge te­ žave, namreč železo je dražje, gume so dražje, cena aluminija raste, ce­ ne naših prikolic pa ostajajo enake.

Veliko vlagamo tudi v povečanje nosilnosti in zmanjšanje porabe energije.« Ob tem se je samo po­ rajalo vprašanje, kakšna je vizija podjetja in kako bodo izgledale prikolice čez deset let. »Največji poudarek bo na znižanju zračnega

Za konec smo ga seveda povprašali, ali je prvič v Sloveniji in kakšen je po njegovem mnenju Slovenski trg priklop­nih vozil. »Da, prvič sem v Sloveniji, čeprav me je moj gostitelj g. Željko Čurič že več­ krat vabil, da jih obiščem, zato sem to potovanje tudi skrbno načrtoval. Sem navdušen nad vašo deželo, Željko pa mi je že tudi razkazal nekaj lepot va­ še države. S poslovanjem v vaši državi smo zelo zadovoljni, glede na število prebivalcev imate zavidljive prodajne rezultate. Za to se moram zahvaliti tu­ di g. Čuriču in njegovim sodelavcem, ki ima v naših očeh veliko zaupanje, saj se je do nas, verjamem pa da tudi do svojih strank, vedno zelo korektno obnašal. Poslujemo v številnih drža­ vah, a le redko kje naletimo na tako častnega človeka, kot je g. Čurič. Od dneva, ko sva se spoznala pa do da­ nes ni niti enkrat prelomil dane bese­ de, verjamem pa, da je tudi jaz nisem,« se pošali sogovornik: »Zato se njemu in njegovemu timu iskreno zahvalju­ jem za sodelovanje in nenazadnje za povabilo v Slovenijo,« je zaključil dr. Bernard Krone.

Transport // julij - avgust 2017 //

37

Svet prikolic

Digitalna telematika v polpriklopnikih Na sejmu Transport Logistic 2017, ki se je odvijal med 9. in 12. majem v Munchenu, smo spremljali digitalno revolucijo, kjer so pokazali tehnologije, kot so samostojna vožnja vozil, telematika, pametni podatki in rešitve v oblaku. Sejma so se udeležili tudi proizvajalci polpriklopnikov Schmitz CargoBull, Krone in Kögel in prikazali lastne digitalne telematske rešitve.

Besedilo: Boštjan Saje, inž.log.; fotografije: Schmitz Cargobull, Krone in Kögel

Kögel Je predstavil Kogel Trailer Telematics modul (KTTM) v kombinaciji z EBS modulatorjem, enoto za hlajenje in sistemom za spremljanje pnevmatik zagotavlja podatke o stanju in delovanju polpriklopnika. Z aplikacijo Kogel Telematics, ki je na voljo v Appstore, različica za Android sledi v kratkem, spletnega portala Kögel Telematics ali sistema za upra­ vljanje voznega parka pa špediterska podjetja poleg ‹›PosControl›› telematskih podatkov dobijo tudi podatke o lokaciji, času vožnje in poteh, kjer se je prikolica gibala. ‹›EBSControl›› zagotavlja in­ formacije o delovanju elektronskega zavornega sistema EBS in podatke o prevoženih kilometrih, hitrosti, osni obremenitvi, tlaka v pnevmatikah in obrabi zavor. ‹›TrailerControl›› prikazuje stanje sklopke in zadnjih vrat. ‹›TempControl›› spremlja in nadzoruje tem­ peraturo hladilne enote. V primeru kiper polpriklopnika pa nadzira temperaturo asfalta. Preko Kögel Telematics spletnega portala je možno dostopati tudi do geo lokacije poti, kot tudi upravljati alarmno napravo, ki lahko opozarja špediterja, servisno delavnico ali vodjo vo­ znega parka preko SMS ali e-mail sporočil o določenih spremembah ali parametrih polpriklopnika.

Schmitz cargobull Je predstavil naslednjo generacijo telematike za svoje priko­ lice. Zahvaljujoč nadaljnjemu razvoju Trailer Connect sistema telematike je nastal novi, inteligentnejši koncept. Novi Smart­ Trailer koncept, ki je produkt sistema Trailer Connect, vključu­ je pestro paleto novih funkcij. Snemalnik temperature, ki je vgrajen v kontrolni enoti, je namenjen prevozu temperaturno občutljivega blaga in beleži temperaturo, ki jo s pomočjo op­ cijskega tiskalnika lahko prejemnik blaga enostavno natisne in preveri celotno zgodovino temperature hladilne enote. S senzorji ABS in podporo algoritmov GPS lahko določimo na­ tančno število prevoženih kilometrov, funkcija deluje tudi, ko EBS kabel ni priklopljen. Gibanje in mirovanje vozil je možno nadzirati v kombinaciji s senzorji pospeška, ki je vgrajen v krmilni enoti telematike. Senzorji za nadzor tlaka v pnevma­ tikah so nameščeni v platišču in merijo tlak v pnevmatiki, temperaturo in podatke pošiljajo v krmilno enoto telematike.

Senzorji so tudi v zavornih oblogah (ploščah) in nadzorujejo obrabo samih zavor in nadzirajo kolesa.

Sistem nadzora zaklepanja zadnjih vrat polpriklopnika je skrit in vgrajen v zadnjo steno okvirja polpriklopnika in je povezan s krmilno enoto preko LIN bus. Sistem omogoča nadzor na več načinov. Za odklepanje in zaklepanje vrat imajo poleg voznika dostop tudi pooblaščeni uporabniki v podjetju preko TrailerConnect portala, kjer se beležijo vse aktivnosti zgodo­ vine odklepanja, zaklepanja vrat. Drugi način pa je preko mo­ bilne aplikacije beSMART, ki omogoča odpiranje in zapiranje vrat preko PIN kode.

Novi TrailerConnect portal v verziji 2.0 sedaj ponuja enostav­ no uporabo in omogoča široko paleto možnosti za hitro in učinkovito delo. Različni oddelki v podjetju, ki sodelujejo v prometni poti tovornega vozila, potrebujejo različne informa­ cije, ki jih portal hitro in jasno prikaže preko nadzorne plošče:

poročila, temperatura hladilne prikolice, položaj posamezne poti z geo lokacijo itd.

Novi portal ponuja tudi tehnične informacije oziroma stanje polpriklopnika, kjer je možno pogledati status in zgodovino posamezne prikolice v floti. Vsa dokumentacija o tehničnih dogodkih, vključno s časom in lokacijo, kjer se je dogodek zgo­ dil oziroma je bil rešen, ponuja preglednost in preprečuje ne­ načrtovane izpade prikolice. Ponujajo tudi novo be-up-to-date aplikacijo, ki je združljiva s TrailerConnect portalom. Aplikacija omogoča uporabnikom dostop do TrailerConnect portala z iz­ branimi informacijami preko pametnega mobilnega telefona ali tabličnega računalnika, saj pošilja status stanja prikolice v realnem času. Tako se lahko hitro odzovejo na dogodke, kot npr: preprečevanje poškodb tovora ali neaktivnosti zaradi po­ pravil ter zmanjšajo TCO (Total Cost of Ownerhip).

Krone

Je predstavil sistem SMARTSCAN. Sistem je bil nameščen na polpriklopniku Cool Liner z novimi vrati ISOWAL PLUS. Kame­ ra nameščena v notranjosti zadnjih vrat prikolice spremlja to­ vor in beleži višino, dolžino in globino dimenzij in določa raz­ položljive zmogljivosti za polnjenje. Te podatke pa disponent vidi na računalniku in tako lahko hitro in zanesljivo napolni prikolico. Zraven so predstavili tudi polpriklopnik Mega Liner z optimiranim zadnjim delom, ki je opremljen z inovativnim zavarovanjem tovora.

Krone Telematics ponuja pregled nad stanjem polpriklopni­ ka. Ustvarja samodejna poročila ter jih pošlje v podjetju. Z uporabo teh sporočil pa uporabniku zagotavlja vse potrebne informacije o floti. Nadzor položaja ponuja informacije o loka­ cijah transportnih enot s pomočjo GPS. Nadzor vrat omogo­ čajo senzorji, ki spremljajo odpiranje in zapiranje vrat. Urav­ navanje temperature pa nudi poročila temperature, alarmne zahteve ter podatke o hladilni enoti.

Za stanje vašega polpriklopnika skrbi sistem z integracijo polpriklopnika EBS preko sistema CANBUS, kateri spremlja zavorne module, podatke o prevoženih kilometrih, teži tovora, hitrosti in obrabi zavornih diskov.

Krone Telematics uporablja univerzalno telematsko platfor­ mo, kar pomeni, da je združljiv z različnimi proizvajalci, kot so FleetBoard in Trimble. Do sedaj ste potrebovali dva sistema za poizvedbo podatkov iz vlečnega vozila in priklopnika. Zdaj, novo ustvarjen vmesnik, razpošilja in sprejema vse pomemb­ ne informacije o celotnem vozilu.

Transport // julij - avgust 2017 //

39

Zabava // križanka STROKOVNA USLUŽBENKA V ARHIVU

PEVKA VRČKOVNIK

MLADA, IZ KALČKA RAZVIJAJOČA SE RASTLINA

TOMAŽ NOSE

SLOV. SLIKAR (ANTON)

MESTO V BOSANSKI POSAVINI

POKOJNI PEVEC REDDING

A

S

A

D

O

RESNIČNOST, STVARNOST (KNJIŽNO)

R

E

A

L

I

T

E

T

H

R

ITAL. PRISTANIŠČE OB JADRANU

Č

AEROPLAN

KRAVICA, TELIČKA

I

C

A

ZAVEST O OBSTOJU BOGA

V

E

R

NEKDANJI CITROENOV AVTO

LEGENDA NARODNO ZABAVNE GLASBE (SLAVKO) RAZLIČNI ČRKI

ALENKA DOVŽAN

NAŠA PEVKA (SANJA)

ZARAŠČENO TKIVO NA RANI

SL. OPERNA PEVKA (KSENJA)

NAJET AVTO Z VOZNIKOM DELAVEC,KI PREVERJA TARIFE

ANJA RUPEL

LJUBLJENA ŽENSKA

BLAGO ZA KAVBOJKE

PRITOK SAVE V BOSNI

VNEMA, NAVDUŠENJE

SREDIŠČE VRTENJA PLAVALNI ŠAMPION THORPE

ZEMELJSKI TEČAJ

IZUMRLI PLAZILCI (SPLOŠNO) REKA V SIBIRIJI

KRATKOTRAJEN OBČUTEK ZAZNAVE APETIT PRISTANIŠČE V JZ. ANGLIJI

NORVEŠKI PISATELJ (HANS)

ŽELJA PO ČEM, SLA

GR. BOGINJA ZEMLJE

NENADARJENOST

OSEBNI ZAIMEK

VOJAK SPECIALEC NAŠA PEVKA (NECA)

KOŠARKAR LAKOVIČ

MESTO V FRANCIJI, AVTOMOBIL. DIRKE 24-UR

EMIL NOLDE PREDMET ZA MAŠENJE ODPRTIN, POSOD IN STEKLENIC, ČEP

MAROGA, PEGA OBISK NA DOMU PRED POROKO

DOMAČNOST, PRIJETNOST

ZDRAVILNA RASTLINA

ANTON LAJOVIC BREZALK. PIJAČA

VOJAŠKI OBJEKT ZA ZAŠČITO SL. KIPAR (STANE) TOVARNA V CELJU

POSMEHOVANJE SAMEMU SEBI

SLOV. EL.- TEHNIK (FRANCE)

POLZAVESTNO, HIPNOZI PODOBNO STANJE

SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA

FRANC. SLIKAR (ANDRE)

PISATELJICA MUCK

EKSPLOZIVNO TELO

NIG.-BRITAN. PEVKA (SADE)

ZELO HUDO, TEŽKO DOŽIVETJE

JUDOVSKI KRALJ

BILJARDNA PALICA

REDKA KOVINA (Th) MAMIN ZAKONSKI PARTNER

ESKIMSKI JEZIK

GLASNA HOJA PO GOZDU

IVAN TAVČAR

EDDIE IRVINE

SISTEM ODNOSOV MED ŽIVIMI BITJI IN NARAVO SLAŠČICA IZ SLADOLEDA IN KANDIR. SADJA

ANTON TROST

B

KRAJ PRI DOMŽALAH

MERSKA ENOTA ZA JAKOST ZVOKA

NOVINARKA NA TV SLOVENIJA PETROVČIČ

KAČJI GLAS

M

OSVEŽILNA PIJAČA IZ POMARANČ

IGRALKI BLYTH IN SHERIDAN

MOČNO ANGLEŠKO SVETLO PIVO

A

OBLASTNO, SAMOVOLJNO VLADANJE

ENOTA JEZIKOVNEGA SPOROČILA, SESTAVLJENA IZ BESED

SLOV. BIOLOG (RAFAEL)

VELEPOSLANIK

POLJSKI GLODAVEC S PISANIM KOŽUHOM

MESTO V BOSNI, OB REKI BOSNI

BOLJŠI NEMŠKI AVTO

NEMŠKI FIZIK (ALBERT)

JOHN ADAMS

NARAVNO BARVILO ZA LASE IN NOHTE, KANA

VERDIJEVA OPERA

SLOVAR»EK: ALGEBRA - veda o računanju s črkami in drugimi znaki, JAEGER (Hans) - norveški pisatelj (1854-1910), JAMB - dvozločna verzna stopica, MASSON (Andre) - francoski slikar (1896-1987), OGLEDI - obisk na nevestin ali ženinov dom, zaradi ugotovitve gospodarskih razmer

ZGORNJI, STRANSKI DEL TELESA

AVTOR: MARKO DREŠČEK

R

POLŽASTO ZAVITA ČRTA

A

MINISTER ZA OBRAMBO (KARL)

KMEČKO POSLOPJE ZA HRAMBO SENA

PRIKLOPNO VOZILO

IVAN JEZERNIK

IZSILJEVALEC, RAZBOJNIK V AMER. OKOLJU

OBER

KITARIST PRI BEATLIH (JOHN)

AKTINIJ

VEZNIK GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU

AMER. PISATELJ BUCHWALD

PESNICA MUSER PEVEC RAMAZZOTTI LJUDSTVO BREZ PRAVIC

OLGA REMS

DEL HIŠE, OD PRITLIČJA NAVZDOL

ANTIČNA POKRAJINA V SRED. ITALIJI

VZHOD, JUTROVO MESTO V SREDNJI FRANCIJI S KATEDRALO

VIRUSNA BOLEZEN, PTIČJA GRIPA TEKOČINA, KI JO IZLOČAJO LEDVICE, SEČ

JED IZ LIGNJEV

JELENOV GLAS, KO SE GONI

KAVBOJSKA METNA ZANKA

GOROVJE NA MEJI MED EVROPO IN AZIJO NAPADALEC

REŠEVANJE KRIŽANK BISTRI UM!!!

TEKOČINA V USTIH

NOGOMETNO MOŠTVO, KI TEKMUJE V LIGI

OKRASNI VRTNI KIPEC V PODOBI AMORJA

OŽJA DOLINA MED HRIBI

GAMSJI BIVOL

ČASTNI NASLOV JUDOVSKIH UČENJAKOV

VEDA O RAČUNANJU S ČRKAMI IN DRUGIMI ZNAKI

SKRAJNI KONEC POLOTOKA

DELAVEC V SLADARNI

ORODJE ZA OBDEL. LESA

CITRONA

ODDELEK VOJNIH LETAL

UDARJANJE S PRSTI PO VRATIH

GR. BOG VETROV KRAJEVNO ALI ZEMLJEPISNO IME

GIBLJIVA TARČA NA TEKMI V STRELJANJU S PUŠKO KOROŠKI LJUDSKI PLES

DELAVEC NA LADJI

IGRALEC GIBSON

MANJŠE PLOVILO

ANTON INGOLIČ SKLADNI, UBRANI GLASOVI STAVBA ZA HRAMBO ŽITA

ZIDARSKA ŽLICA

GEOMETRIJ. TELO

MEHIŠKA IN KUBANSKA DENARNA ENOTA, PEZO

POZITIVNA ČLOVEŠKA LASTNOST

KIT UBIJALEC

SVETLOBNI SIJ, KI OBDAJA SONCE BICIKEL

VISOKO ŠKOFOVSKO POKRIVALO

POZNORIMSKI ZLATNIK, SOLIDUS

AMERIŠKI REVOLVER

MESTO V BOSNI, PREMOGOVNIK

NAŠA BIVŠA MISS (NATAŠA)

DODATEK K POGODBI

ZDRAVILNA RASTLINA

RICHARD GERE

ŽITO ,KI DA SIVO MOKO

DVOZLOŽNA VERZNA STOPICA SMUČARSKO SREDIŠČE V ŠVICI

MLEČNI IZDELEK Z LUKNJAMI

DEL OBRAZA

POGOSTO DOMAČE MOŠKO IME

REKA V KANADI, PEACE RIVER

ITAL. REŽISER (TINTO)

PRIJETEN DOPUST S KRIŽANKO!

Nagrade podarja: Podjetje Tehnis d.o.o.

Rešitve pošljite do 31. 8. 2017 na naslov: Revija Transport, Linhartova 3, 1000 Ljubljana, s pripisom »Križanka«.

POUK, NASVET

ENOTA ZA MERJENJE EL. UPOR.

ANTON JANŠA IVAN NAPOTNIK

SLOV. ALPINIST. DELAVEC (FRANC)

Ime in priimek Naslov Geslo

AMER. REŽISER PECKINPAH

MEHKO USNJE IZ KOŽ DIVJADI

SOSEDNJI ČRKI

EDVARD STANIČ

IGOR PRETNAR

HOKEJSKI PLOŠČEK

Frotcom

20 let kalibracij Podjetje Frotcom letos praznuje 20 let. Začetki segajo v leto 1997, ko je podjetje začelo razvijati GPS sledilni sistem.

Kot vsako podjetje se je tudi Frot­

com v začetku ubadal z porodnimi težavami, vendar z marljivim delom in strokovnimi sodelavci je podjetje postalo eno od vodilnih podjetji na evropskem in svetovnem trgu kar se tiče Fleet Managementa in upravljanja voznih parkov. Frotcom je prisoten v več kot 35-ih državah po svetu in ima že preko 80.000 opremljenih vozil.

Podjetje Frotcom je sedaj v Sloveniji poznano kot kvaliteten ponudnik Fleet Mamagement sledilnega sistema z vidika Hardware opreme kot z vidika programskega web vmesnika, ki je uporabniku prijazen, enostaven, vizu­ alno pregleden in cenovno sprejemljiv.

Frotcom Fleet Management sistem omogoča praktično vse, kar transpor­ tna podjetja potrebujejo za brezhibno

42

spremljanje vozil, komunikacijo z vo­ zniki, nadzor nad gorivom, statusom vrat, temperaturo tovora, zraka in vol­ tažo akumulatorja, ur voženj in delov­ nih ur tahografa, daljinskega prenosa tahografa in kartice voznikov, kot tudi vse alarme v primeru kršitev tahografa in odstopanja temperaturnih režimov.

// Transport // julij - avgust 2017

Prav tako je enostavna integracija pre­ ko API servisov z obstoječimi transpor­ tnimi programi, ki jih transportna pod­ jetja uporabljajo za knjiženje računov in obračun plač svojih zaposlenih.

Frotcomovi uporabniki so podjetja, ki imajo v lasti 1500, 800, 500 vozil in preko 100 podjetji z 200 vozili. Kar pa ne pomeni, da je Frotcom narejen samo za velike flote vozil, preko 1000 podjetji, ki uporabljajo Frotcom so sre­ dnje velika podjetja med 10 in 70 vozili v lastni floti. Tako, da je Frotcom Fleet Management narejen in prilagodljiv za male in velike flote.

Izjave dolgoletnih zadovoljnih strank pa povejo največ o zaupanju in kvaliteti Frotcom Fleet Management sledilnega sistema:

Amigos d.o.o.

Podjetje Frotcom je zanesljiv sledilni sistem, ki nam že vrsto let lajša delo in omogoča enostavno in hitro upravljanje našega voznega parka. Podpora in kva­ liteta sta prvo in edino merilo podjetja Frotcom.

P2P transport d.o.o.

S podjetjem Frotcom si prihranimo ve­ liko nepotrebnih administrativnih ur, saj vsa poročila dnevno, tedensko ali mesečno avtomatično prejmemo na e­ -mail. Prav tako pa z optimatizacijo poti danes naša vozila ne naredijo nepo­ trebno niti en kilometer.

Jatis d.o.o.

S uporabo Frotcom sistema smo nadzor nad temperaturo in statusom vrat Fri­ go prikolic rešili enostavno in cenovno ugodno, saj Frotcom omogoča priklop direktno na Euroscan, Touchprint in Transcan Logger, kar omogoča nadzor temperature in statusa vrat iz obstoje­ čih temperaturnih senzorjev in senzor­ jev vrat v Frigo prikolici.

Pečar Transport d.o.o.

Za podjetje Frotcom smo se odločili, ker smo že v začetku videli profesio­ nalen pristop zaposlenih in kvaliteten pregled naših zahtev. V nadaljevanju sodelovanja pa smo ugotovili, da je tehnična ekipa in podpora strankam dosegljiva praktično 24/7. Dogovor, točnost in kvaliteta pa sta njihova naj­ večja vrlina.

Šinkovec Transport d.o.o.

Koblar Transport Damijan Koblar s.p.

Po določenih testiranjih konkurenčnih sistemov smo se odločili za Frotcom.

Razlog je v enostavnosti za uporabo, delovanju samega sistema, vseh mo­ žnosti pogledov na mapi in izpisov po­ ročil, ki so pomembni za analize in pre­ gled delovanja našega voznega parka.

Pred uporabo Frotcom-a smo imeli ve­ like težave s takratnim ponudnikom kar se tiče podpore in delovanja GPS sledilnih naprav. Po kratkem testiranju podjetja Frotcom smo takoj ugotovili, da je Frotcom tisto, kar naše podjetje potrebuje. Po štirih letih sodelovanja vi­

dimo, da gre Frotcom korak s časom in je vedno korak pred ostalimi. Štupica Transport d.o.o.

V sedmih letih sodelovanja s podjetjem Frotcom nismo imeli niti ene slabe iz­ kušnje, tako kar se tiče nedelovanja sledilnih naprav, kot nedelovanja splet­ nega vmesnika. Sistem je res dodelan do potankosti, tako da so bile vse naše zahteve po določenih nadgradnjah in prilagoditvi našemu podjetju realizirane v zelo kratkem času. Že v prvih dvajsetih letih smo pokaza­ li in dokazali, da smo zaupanja vredno podjetje z jasno vizijo, kvalitetnim pro­ duktom in poštenim značajem. Zaveda­ mo se naše odgovornosti do poslovnih parterjev, zato imamo jasno začrtane cilje za naslednjih 20 let.

Transport // julij - avgust 2017 //

43

Predstavljamo

Kam na servis dizelskih tlačilk in injektorjev V družinskem podjetju Diesel servis Burja znanje in dolgoletne izkušnje združujejo z vrhunsko tehnologijo.

S svojim predanim delom, poudarkom na kakovosti storitev in nenehnem razvoju lahko svojim poslovnim partnerjem nudijo celostne rešitve na področju servisiranja, prodaje dizelskih tlačilk in injektorjev proizvajalcev Bosch, Delphi in Lucas.

Začetki podjetja segajo v leto 1982,

ko je Bojan Burja ustanovil podjetje in se je začel ukvarjati z izdelavo varil­ nih aparatov, pozneje pa tudi zavornih oblog in sklopk. Sledil je servis osebnih in dostavnih vozil, leta 2004 pa je padla odločitev za dizel servis. Podjetje je leto pozneje že postalo Boschev pooblašče­ ni dizel servis.

V servisu Burja se ponašajo z najno­ vejšimi Boschevimi stroji za testiranje tlačilk in injektorjev za sodobna oseb­

44

na in tovorna vozila ter delovne stroje.

Testirajo injektorje in tlačilke ter vgra­ jujejo originalne rezervne dele znamk Bosch in Delphi. Leta 2012 so pričeli uporabljati stroj Hartridge AVM2 za testiranje dizelskih sistemov Delphi.

Družba Bosch je v začetku leta 2015 najavila zaostritev pogojev sodelova­ nja in predstavila nove zahteve, ki so jim v servisu Burja seveda sledili in jih v najkrajšem možnem času tudi dosle­ dno izpolnili. Leto kasneje so z družbo

// Transport // julij - avgust 2017

Damjan Burja je v podjetju najbolj aktiven in obvladuje vsa področja poslovanja. Je oseba, ki v podjetju ve največ, a hkrati svoje znanje neumorno nadgrajuje z rednim izobraževanjem in usposabljanjem. Je tisti, s katerim so stranke najpogosteje v stiku. Za stranke si vedno vzame čas in poskrbi, da so obveščene o zahtevnosti posega, stroških popravila in tveganjih, ki so povezana s stanjem izdelka. Damjan Burja je direktor in lastnik podjetja.

Bosch podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelo­ vanju na področju servisiranja dizelskih sistemov Bosch in postali edini pooblaščeni serviser za ob­ močje Slovenije.

V podjetju imajo na voljo tudi čisti prostor (ang. Cle­ an Room), v katerem poteka delo v »čistih pogojih«.

Prostor omogoča možnost nadzora kontaminacije z delci iz zraka. Vsi elementi, ki so dovoljeni za upo­

Čisti prostor, ki omogoča možnost nadzora kontaminacije z delci iz zraka

Ekipa podjetja Diesel servis Burja

rabo v čistem prostoru, morajo izpol­ njevati najvišje zahteve glede lastnosti emisije delcev.

Diesel servis Burja je na področju ser­ visiranja dizelskih motorjev prisoten že od leta 1994. Z rednim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih podjetje zagotavlja sprotno reševanje izzivov in se lahko pohvali z več kot 99-odstotno uspešnostjo. V podjetju je trenutno za­ poslenih sedem ljudi. Od leta 2006 delu­ jejo v novih in sodobno opremljenih pro­ storih za servisiranje osebnih in manjših tovornih vozil, kjer opravljajo tudi popra­ vila dizelskih tlačilk in injektorjev.

Transport // julij - avgust 2017 //

45

Novi avtobusi na plin in elektriko Avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) letno prevozijo 12 milijonov kilometrov na linijah, ki so v povprečju dolge 11 kilometrov. Danes po prestolnici vozijo avtobusi na stisnjen zemeljski plin, čez čas bodo zagotovo tudi električni, napoveduje Peter Horvat, direktor LPP, ki je spregovoril tudi o dveh požarih na električnih vozilih, o nesrečah z avtobusi in o najpogostejših pripombah in pritožbah potnikov.

Besedilo: Matjaž Gregorič Kakšen je vozni park Ljubljanskega pot­ niškega prometa, koliko je povprečna starost avtobusov?

V voznem parku imamo pet različnih znamk, Irisbus, MAN, Mercedes-Benz, Fe­ niks bus in Otokar, pri slednjih dveh gre za manjše avtobuse do 9 metrov dolžine. Naj­ bolj sta prisotna MAN in Mercedes-Benz.

Imamo 274 avtobusov, 215 v mestnem prometu, 58 na primestnih linijah. Za pri­ mestne relacije jih je dovolj 46, ostali so namenjeni za prometno rezervo, posebne linijske in občasne linijske prevoze. Zgibnih je 146, enojnih 56, manjših 13. Povprečna starost z lani kupljenimi 30 zgibnimi avto­ busi znamke MAN na stisnjen zemeljski plin je 8,45 let, medkrajevni park je nekoli­ ko starejši. Letos pričakujemo osem novih avtobusov za medkrajevne linije in dva tu­ ristična, ki imata tudi vso opremo za ustre­ zen vstop oseb s posebnimi potrebami. S tem nakupom bomo zamenjali najstarejše avtobuse v medkrajevnem prometu, tako da bo najstarejše vozilo staro 10 let. V me­ stnem voznem parku imamo sedaj 68 av­ tobusov na stisnjen zemeljski plin, od leta 2007 dalje pa smo zamenjali 145 avtobu­ sov in s tem občutno posodobili vozni park.

Kakšna je nadaljnja strategija nakupov novih vozil, jih bo poganjal zemeljski plin, plinsko olje ali morda elektrika?

46

Mestni vozni park se je pomladil, vsako le­ to je kakšna nabava, v letu 2010 smo se opredelili za vozila na stisnjen zemeljski plin, njihova prednost je v tem, da imajo manjše izpuste delcev PM10. Dobro je tu­ di, da bodo ti avtobusi tudi čez deset let imeli enake izpuste, česar za dizelska vozi­ la ni moč trditi. Zaradi slabšega vbrizga go­ riva in posledično slabšega izgorevanja se izpusti dizelskim vozilom sčasoma poveča­ jo. Še naprej bomo torej kupovali avtobuse na stisnjen zemeljski plin, takšnih bo vsaj polovica, druga polovica bo na električni pogon, če bo tehnologija dovolj dozorela.

Zdaj ima naš mestni vozni park 45 av­ tobusov Euro VI, 71 Euro V, več kot 50 odstotkov voznega parka ima oznako motorja najmanj Euro V. Vendar imamo tudi avtobusa, ki sta stara 20 in 19 let in vozila, ki imajo oznako Euro III. Ta bo po­ trebno zamenjati. Če v dobi svojega obratovanja najstarej­ ši avtobus doseže največ 16 let, s tem dosežemo želeni cilj, ki je, da najstarej­ ši avtobusi ne bi smeli biti stari več kot petnajst let. Ko je avtobus star 12 let, so potrebna manjša karoserijska popravi­ la zaradi poškodb in korozije, strošek je približno 20.000 evrov, kasneje pri 15 in 16 letih je treba avtobus generalno karo­ serijsko obnoviti, vanj je treba vložiti tudi do 80.000 evrov, polovico tega je fiksni

// Transport // julij - avgust 2017

strošek dela. Potem tak avtobus zdrži še 5 let. Če bi imeli avtobuse stare 12 let, bi se izognili generalnim popravilom karose­ rije, lahko bi povečali število vzdrževalcev za diagnostiko, kar je pri sodobnih avto­ busih neizogibno. Pomembno vlogo igra­ ta tako znanje kot izkušnje, zagotavljanje ustreznega kadra. Pogovarjamo se tudi o novih delavnicah in garažah. Na električ­ ne avtobuse se pripravljamo, določene so lokacije za 150-kilovatne polnilnice, sedaj preverjamo ponudbo evropskih pro­ izvajalcev in predvidoma prihodnje leto načrtujemo prvi testni električni avtobus v Ljubljani.

Zakaj ima LPP razmeroma barvit voz­ ni park, kaj toliko različnih znamk in modelov pomeni za vzdrževanje?

Pri nakupih smo podvrženi zakonu o javnih naročilih. LPP pripravi tehnično specifikacijo želenih avtobusov in na­ vedene pogoje, nato lahko to izpolnjuje večje število proizvajalcev. Na koncu je odločilna najnižja cena. Izvajalec stori­ tve pa razen dobre cene potrebuje tudi hitro dobavo rezervnih delov in znanje, usposobljen kader. Na tak način ima manjše probleme pri nabavi rezervnih delov, logistiki, popravilih in posledično nižje stroške. Realnost je taka, da nam podjetja ponujajo vse, kar si želimo, v

Pogovor // PETER HORVAT, direktor Ljubljanskega potniškega prometa praksi pa so vedno določene razlike.

Prepričan sem, da bi lahko tudi brez zavezujočih razpisov in z neposrednimi pogajanji gospodarneje kupili vozila.

Tako pa se nam zgodi, da na javnem razpisu zmaga nam neznana znamka. Če ne bi imeli zavezujočih javnih naro­ čil, verjamem, da bi imeli največ dve znamki in še boljše cene.

Zakaj ste se predelave avtobusa na električni pogon lotili sami?

Podjetje Stoja, s katerim smo sodelo­ vali pri tem projektu, ima dvajsetletne izkušnje, z njimi smo sodelovali tudi pri uvajanju Kavalirjev. Za električni vla­ kec sta bila dva ponudnika: omenjeno podjetje in podjetje Exprom, ki je ponu­ jalo nizozemski vlakec. Stojina ponud­ ba je bila 300.000 evrov, nizozemska 450.000. Potem smo šli v predelavo prvega od petih hibridnih avtobusov Kutsenits, ki so bili kupljeni v okviru projekta Civitas Elan. Ti avtobusi so ka­ roserijsko zelo kakovostni, neodpisana vrednost vsakega je še vedno okoli 82.000 evrov. Baterije smo kupili od renomiranega Samsunga, električni motor je preverjen, naši ljudje so prido­ bili ogromno izkušenj, kar je neprecen­ ljivo, vendar je vmes posegla nesreča in projekt je zaključen.

Je že znano, zakaj je prišlo do poža­ rov na električnem avtobusu in nato še na vlakcu?

Vzroke požara so raziskovali policisti, kriminalisti in forenziki, nato smo na­ ročili ekipo iz Nemčije, ki je certificira­ na za takšne primere. Njihova mnenja imajo težo na vseh evropskih sodiščih, angažirajo jih tudi proizvajalci, kot so MAN, Mercedes-Benz in Iveco. Od­ zval se je tudi Samsung, ki je opravil dodatne raziskave. Sedaj čakamo še dodatnega izvedenca iz Nemčije. Ko je prišlo do požara na avtobusu, smo takoj izločili iz prometa vlakec, ki je tri tedne stal, da je izbrani ponudnik z dodatnimi postopki potrdil, da je vse v redu. Nekega jutra pa so me obvestili, da je vlakec zagorel. Srečo imamo, da ni prišlo do poškodb ljudi in dodatne škode na objektih in opremi. Če bi nam ta projekt uspel, bi imeli danes že pet lastnih predelanih avtobusov.

Projekt je trenutno ustavljen, kar pa nima vpliva na uvajanje električnih avtobusov v LPP floto.

Kako se giblje število nesreč v zadnjih treh letih?

V letu 2014 smo imeli 51 primerov iz na­ slova naše odgovornosti, 47 v letu 2015, lani spet 51. Odškodninskih zahtevkov zaradi padcev in podobnih dogodkov je bilo 132 v letu 2014, predlani 124, lani 123, kar je pri 548.418 prepeljanih upo­ rabnikih, ki so opravili 38 milijonov poto­ vanj, zelo malo.

Kako poteka izobraževanje in usposab­ ljanje voznikov in mehanikov z vidika novih vozil in novih tehnologij?

Vozni kader ima stalna izobraževanja, vozniki morajo periodično obnavljati na­ cionalno poklicno kvalifikacijo; mi to izko­ ristimo tudi za naše vsebine, ker je pre­ nos znanja na voznike zelo pomemben.

Pravkar izvajamo na primer zamenjavo potnih nalogov v sistemu in opažamo, da nekateri vozniki ne znajo pravilno prebra­ ti tega dokumenta, zato jih dodatno uspo­ sobimo. Sodelujemo s srednjimi šolami, vedno imamo dijake na praksi, tudi štu­ dente, da dobijo prvi kontakt z LPP. Težje dobimo dobre voznike, ker so naše zahte­ ve razmeroma visoke. Voznik mora imeti najmanj IV. stopnjo izobrazbe, narediti mora preizkus teoretičnega in praktične­ ga znanja, veliko pozornosti namenjamo komunikaciji. Meni se zdi pristen odnos do sodelavca ali potnika pomembnejši od vsakega teoretičnega znanja.

Kakšne so najpogostejše pritožbe oziro­ ma pripombe potnikov?

Obdelava mnenj naših potnikov je za­ me eno najpomembnejših področij, saj lahko na osnovi le teh storitev stalno iz­ boljšujemo. Letos smo uvedli brezplačno številko 080 1888 za mnenja potnikov.

Imamo dva zaposlena, ki jih sprejema­ ta in preverjata možnosti za uresničitve predlogov naših potnikov, ter na osnovi pripomb izvajata takojšnje izboljšave za potnike, če je le mogoče. Dnevno spre­ jemata tudi pohvale. Največ klicev potni­ kov je v zvezi z voznimi redi, če avtobusi zamujajo. Zagotavljamo sicer 95-odsto­ tno točnost odhodov avtobusov. Mnenj potnikov na račun neprimernega obna­ šanja voznikov ali drugih zaposlenih je zelo malo oziroma vedno manj.

Zakaj je vstop na avtobuse LPP mogoč le skozi sprednja in ne skozi vsa vrata?

Dodatno vstopanje na vsa ostala vrata bi bilo smiselno pri skrajševanju časa

Peter Horvat

postanka na postajališčih in posledič­ no poviševanju potovalne hitrosti. Na podlagi analiz, ki smo jih izvajali, ima­ mo v Ljubljani 14 postajališč, na ka­ terih je število potnikov takšno, da bi vstopanje na vsa vrata lahko vplivalo na višje potovalne hitrosti, vendar sa­ mo v jutranji konici od 7.45 do 8.30.

Razen krajših postankov avtobusov na najbolj obremenjenih postajališčih, bi vstop na vsa vrata pomenil tudi, da bi potniki zgibne avtobuse enakomer­ neje polnili. In tretjič, s cenovno poli­ tiko vozovnic smo dosegli, da se je v zadnjih petih letih struktura potovanj s terminskimi vozovnicami tako povi­ šala, da nam delež mesečnih vozovnic teoretično omogoča vzpostavitev vsto­ pa tudi na zadnja vrata. Kljub našte­ temu je potrebno pred odločitvijo za vstop na vsa vrata upoštevati, da se nam bo prihodek iz naslova prodanih vozovnic zmanjšal. Že danes, ko ima­ mo vstop samo pri vozniku, se sreču­ jemo z neplačevanjem voznine. Poleg zmanjšanja prihodka je potrebno upo­ števati dejstvo, da bi bilo potrebno vse avtobuse opremiti z dodatnimi čitalci.

Strošek namestitve čitalcev na zadnjih vratih pri vseh avtobusih vključno z vsemi inštalacijskimi deli ocenjujemo na 500.000 evrov. Poleg teh stroškov je treba upoštevati še strošek prede­ lave avtobusov, ki bo omogočila, da zadnja vrata odpre voznik ali potnik sam. Te stroške ocenjujemo na pribli­ žno milijon evrov. Potrebno je upošte­ vati tudi varnostni vidik. Voznik slabše vidi zadnja in predzadnja vrata zgibne­ ga vozila, če je vozilo zalomljeno, kar pomeni, da bi bila varnost za potnike veliko manjša pri izstopu iz zadnjega dela vozila.

Transport // julij - avgust 2017 //

47

Avtografika

Več kot samo potujoča reklama V poslovnem svetu ima zunanja podoba podjetja izjemno vlogo, morebiti celo večjo, kot ji pripisujemo. Del le-te sega tudi na področje službenih vozil, ti niso le delovno sredstvo, so mnogo več. Ne le, da so lahko zelo dobra in definitivno najcenejša reklama, so odraz podjetja na številnih področjih, najpomembnejši člen. V mnogih podjetjih se tega zavedajo, še posebej v obrtniškem segmentu, kjer je finančni kolač namenjen avtomobilskemu marketingu in urejenemu voznemu parku praviloma manjši, a zato bolj premišljeno porazdeljen.

Besedilo: Tomaž Ficko Ni vsaka reklama dobra reklama

V preteklosti smo lahko na vozilih vi­ devali skromne kreative, te so se sko­ zi leta korenito spreminjale. Če je bilo nekdaj dovolj, da si na dostavnik alinej­ sko prepisal storitve in dejavnosti, ki jih počneš, danes temu ni več tako. Danes je avtografika postala veliko bolj kom­ pleksna in zapletena, design je veliko bolj v ospredju kot nekoč. Materiali in procesi pa so postali mnogo več kot le »ploter« v garaži, predvsem pa je prišlo v ospredje dejstvo, da ni vsaka reklama dobra reklama.

Polepiti ali ne?

Na to vprašanje je težko dati pravilen odgovor. Kot sem že omenil, za tem se mora skrivati več kot samo skupek napisov, v dobri reklami se skriva pod­

jetnikova zgodba. Bodisi obrtnik ali pod­ jetnik lahko iz tega iztržita ogromno, več kot se zdi na prvi pogled, grafika mora

sovpadati z njihovimi načeli, dejanji in konec koncev z osebnostjo. To je dobro vidno predvsem pri transportnih pod­ jetjih, kjer imajo polepitve veliko vlogo.

Tovorne kabine so skrbno polepljene, predvsem pa je za njimi vsebina, ne le reklama.

Design je ključen za dobro polepitev

Vse skupaj se začne odvijati že pri sa­ mem sprejemu, tu poskušajo pridobiti kar se da veliko podatkov, na trenutke nekoliko bolj osebnih - kje se vidite kot podjetje čez 10, morda 15 let, s čim se ukvarjate? Vse to so vprašanja, ki na koncu vodijo do dobre kreative, ki bo (je) v ponos naročniku in izvajalcu.

Polepitve se danes izvajajo na različ­ ne načine, tehnično gledano obstajajo

številne opcije, pri podjetju MarKing do­ stavnikom najprej napravijo izris vozila, šele potem grafiko, ki se prenese na obstoječe šablone, kar v praksi pomeni minimalno porezav po laku vozila. To je velika prednost tako pri hitrosti izvedbe, finančni plati kot tudi v primeru poško­ dovanih segmentov, saj se zamenja le

ta del. A za dobro polepitev je potreben tudi dober design, tu je ključno, da vas oblikovalec razume in na podlagi prido­ bljenih informacij pripravi kreativo.

Business ali styling?

Morda se sliši zapleteno, pa ni. Zgoraj postavljeno vprašanje vas pravzaprav

usmeri, v kakšno polepitev želite, pri prvi se izpostavi storitev ali produkt, medtem ko se pri drugi izpostavi bolj linije vozila. Pomembno je predvsem, kje in kaj boste počeli z vozilom, saj veste, na gala prireditev se pride v »black tie«, v popoldanski šoping pa lahko odidete tudi v trenirki. Podobno je tudi tukaj, glede na vaš poklic in sto­ ritev , ki jo izvajate, se izbere najbolj optimalno rešitev.

Polepitev in kreativa ni nekaj, kar se zgodi skozi noč, ceneje ni vedno najbolj­ še in dražje ne najlepše. Pomembno je premišljeno izbrati izvajalca, saj bo to vaša reklama, imidž in tudi prodajalec ob enem.

Predstavljamo // FERBIT

DIGITALNO IN MOBILNO Poslovni procesi pri cestnem prevozu blaga se dogajajo izven kraja podjetja tudi več tisoč kilometrov daleč v drugih državah. Vsled tega je beleženje posameznih faz poslovnega procesa oteženo, prav tako je potrebno te dogodke zapisati v centralni informacijski sistem.

Večina sistemov sledenja in na­ vigacije cestnih vozil omogoča tako sledenje sprememb geografskega položaja ter statusa voznika, nekate­ ri sistemi omogočajo tudi interaktivno komunikacijo s centralo podjetja, ki je vezana za dogajanje s posamezno po­ šiljko. S centrale podjetja je možno na terminalsko opremo v vozilu pošiljati podatke o pošiljki, potem pa spremlja­ ti posamezne faze prevoza pošiljke ter te podatke prikazovati v zalednem ra­ čunalniškem sistemu (ERP).

50

Računalniški sistem WinPro podjetja Ferbit d.o.o. ima možnost komunicirati z 10 različnimi sistemi sledenja in na­ vigacije, prisotnih v Evropi, pa vendar poslovnih potreb nekaterih naših kup­ cev niso zadovoljili. Vsled padanja cen roaminga ter poslovnih potreb naših kupcev smo pristopili k razvoju lastne android aplikacije, katere namen je bil omogočiti izvajanje in digitalizacijo poslovnega procesa prevoza pošiljk v cestnem prevozu na čim bolj enosta­ ven način z vsemi tistimi funkcijami, ki

// Transport // julij - avgust 2017

bi omogočile enostaven informacijski tok med naročnikom in izvajalcem pre­ voza in vozili v obeh smereh, hkrati pa bi izvajalcem prevoza omogočili zajem vseh relevantnih podatkov v vseh fa­ zah poslovnega procesa.

Vsled zgoraj navedenega, smo v fazi načrtovanja projekta zaznali potrebe po digitalizaciji procesov z zaledno aplikacijo in njeno arhitekturo dopol­ nili tako, da je sposobna sprejeti na­ ročila s strani naročnikov prevoza na digitalni način in sicer preko portala

www.prevoznik.net, kjer lahko naroč­ niki oddajo naročilo neposredno z vnosom v obrazec portala, lahko pa podatke uvozijo na osnovi datotek, izdelanih v drugih zalednih sistemih v xls, csv ali xml obliki. Možen je tudi za­ pis podatkov preko WebServisov, kjer se naročila zapišejo neposredno iz za­ lednih aplikacij. V sistemu SzExpress smo dosegli 75 % vseh naročil zajetih na digitalni način, kar v veliki meri skrajšuje in poenostavlja delo dispo­ nentov in zmanjšuje stroške obdelave podatkov ter zmanjšuje napake pri vnosu pošiljk. Prav tako se takoj po zajemu podatka o pošiljki odpira di­ gitalna pozicijska mapa, ki omogoča shranjevanje vseh dokumentov ne­ posredno v mapo in sicer po sistemu povleci in spusti, omogočeno je shra­ njevanje dokumentov v običajnih for­ matih, podprto je shranjevanje slik v 28-ih formatih ter dokumentov v pdf oblikah, prav tako je omogočeno di­ rektno skreniranje dokumentov v di­ gitalno mapo brez nakupa posebnih licenc. V pozicijsko mapo se na enak

Transport // julij - avgust 2017 //

51

Predstavljamo način pripenjajo tudi prejeta sporočila elektronske pošte, vključno z njenimi prilogami. Pri pošiljanju obvestil na­ ročniku prevoza iz zaledne aplikacije, je možno uporabljati prednastavljena elektronska sporočila v jeziku naročni­ ka. Tudi ta sporočila se sama pripenja­ jo v digitalno mapo, tako imamo vso komunikacijo z naročnikom shranjeno v digitalni obliki in je dosegljiva znotraj podjetja, ne glede na katerem od ra­ čunalnikov pregledujemo podatke. V fazi planiranja nove mobilne aplikaci­ je smo v zaledni aplikaciji predvideli možnost, da se bodo vsi dokumenti, ki bodo nastali v mobilni aplikaciji (slike ali dokumenti ), avtomatično pripenjali v digitalno pozicijsko mapo.

Androidno aplikacijo smo poimenovali MobileWorker in sedaj zajema tri izpe­ ljanke in sicer izpeljanko, namenjeno prevozu paketnih pošiljk (omogočeno obeleževanje s črtno kodo ter spre­ mljanje posameznega paketa), verzija za kamionske prevoze omogoča pod­ poro prevozu kamionskih pošiljk brez spremljave črtnih kod posameznih tovorkov. Verzija MobileWorkerSer pa omogoča podporo mobilnemu delu storitvenih ali servisnih podjetij, v njej so podprti dokumenti iz materialne­ ga poslovanja (prejemnica, izdajnica,

52

delovni nalog, reverz in medskladišč­ nica), ki prav tako komunicirajo z za­ lednim sistemom WinPro ali drugimi zalednimi sistemi npr. Vasco.

V nadaljevanju članka bomo podrob­ neje predstavili funkcije in delovanje sistema MobileWorker verzije name­ njene kamionskim prevozom.

MobileWorker je androidna aplikacija, ki za svoje delovanje uporablja mobil­ ne naprave (pametne telefone ali ta­ blice), ki imajo nameščen operacijski sistem android verzije 5.x ali višje.

Z aplikacijo je možno opravljati naslednja opravila in funkcije:

Omogočena je identifikacija uporabni­ ka, ki se lahko vrši preko uporabe pi­ na ali NCF kartice. Edinstvena oznaka naprave se tako zabeleži v zaledni sis­ tem in na tej osnovi lahko iz zalednega sistema dobivamo sporočila, čeprav nismo prijavljeni v aplikacijo.

Iz zalednega sistema je omogočeno pošiljanje tekstovnih sporočil ali pa url linkov do potrebnih dokumentov, ki jih potrebuje mobilni delavec.

Omogočeno je odpiranje, vodenje in zaključevanje potnih nalogov, ki zaje­ ma tudi enostaven podatkovni zajem vseh stroškov, nastalih na službeni

// Transport // julij - avgust 2017

poti, slikanje teh dokumentov ter nji­ hov prenos v centralo podjetja ter pripenjanje v digitalni obliki na potni nalog, zapisan v podjetju. V zalednem sistemu je kasneje možno avtomatsko preverjanje zajetih podatkov iz slipov kartičnega poslovanja z elektronski­ mi računi dobaviteljev goriva (Petrol, OMV, Shell, Dkw in ostalih 10 dobavi­ teljev).

Na ta način omogočimo enostavno kontrolo med prejetimi računi dobavi­ teljev in vsemi prilogami računa, tako lahko podatke postavk računov doba­ viteljev dopolnimo z manjkajočimi po­ datki npr. stanje števca, kraj stroška za lastne potrebe ali npr. za trošarin­ ske zahteveke.

Znotraj potnega naloga je možno bele­ žiti status voznika (vožnja, pavze).

Po zaključku potnega naloga na mobil­ ni napravi se vsi podatki, dokumenti in slike prenesejo v zaledni informacijski sistem in so na razpolago za nadaljnje delo.

Funkcija za delo s pošiljkami – na­ kladalnimi nalogi omogoča pošiljanje nakladalnega naloga iz zalednega sis­ tema na napravo mobilnega delavca v podatkovni obliki ter v tekstovni obli­ ki, ki jo prejme tudi, če ni prijavljen v aplikacijo, tekstovno sporočilo je tudi navodilo mobilni aplikaciji za sinhroni­ zacijo s centralnim sistemom.

S potrditvijo prejema nakladalnega naloga se faza le tega spreminja tudi v zalednem sistemu v realnem času, v kolikor naprava ni na GRPS ali wifi omrežju pa takoj, ko se le ta vzpostavi.

V kolikor mobilni delavec v določenem času ne potrdi prejema nakladalnega naloga, se v zalednem sistemu aktivi­ ra alarm, ki ga vidijo vsi odgovorni za spremljavo pošiljk ter tako lahko pra­ vočasno reagirajo na nastalo situacijo.

Vse spremembe faz (sprejeta, prispe­ tje na naklad, konec naklada, prispe­ tje na razklad, konec razklada, opcij­ sko odlaganje v medpotnih skladiščih ali nakladanje v medpotnih skladiščih ali zamenjave pošiljk med vozili) v pro­ cesu prevoza pošiljke se zabeležijo na enostaven način.

Pri posameznih fazah se odpirajo do­ datne vnosne maske, kjer se vnesejo zahtevani podatki ali opravi slikanje tovora ali prevoznih dokumentov.

Pri slikanju dokumentov je vgrajen in­ teligentni sistem obrezovanja, ki omo­

goča, da se iz celotne slike izloči samo slika dokumenta.

Tudi tukaj se vsi podatki in dokumenti ter slike samodejno in v realnem ča­ su zapisujejo in pojavljajo v zalednem

sistemu, tako so zaposleni takoj obve­ ščeni o vseh spremembah na terenu za vse njihove mobilne sodelavce.

Po dostavi pošiljke na predvidenem razkladalnem mestu in potrditvi raz­

klada, se nakladalni nalog samodejno briše iz mobilne naprave, kar je praksa tudi v primeru stornov ali zamenjave med vozili.

Uporabniški vmesnik aplikacije Mobi­ leWorker je možno nastaviti na polju­ ben jezik.

Vsled takojšnjega zapisa dokumentov v digitalno pozicijsko mapo se lahko ti dokumenti z uporabo predlog ele­ ktronske pošte takoj dostavijo naroč­ niku prevoza, ter tako potrdi izvedbo njegovega naročila.

V zalednem sistemu je omogočena nastavitev, kateri dokumenti digitalne pozicijske mape se avtomatično pripe­ njajo k izdanem računu za naročnika prevoza, ter tako lahko avtomatsko potujejo v sistem e-računov, kar po­ meni, da smo celotni proces izpeljali digitalno & mobilno brez velikih napo­ rov in prevelikih resursov.

Vse izdelke in storitve na koncu pre­ sojajo kupci in uporabniki le teh, g.

Boštjan Omahen je povedal takole: »Brez velikih besed sistem deluje bolje kot smo pričakovali. Z njegovo uvedbo smo pridobili vsi, posebej naši kupci, kateri sedaj dokumente in informacije dobijo v najkrajšem možnem času.«

Transport // julij - avgust 2017 //

53

Družinski album s fotografijami

Gospodarska vozila MAN se uporabljajo skoraj na vseh gospodarskih področjih, pa naj bo to gradbeništvo, tehnologija ali oprema: družina tovornih vozil je dovolj prilagodljiva za zadovoljevanje številnih potreb strank. Pregled.

Fotografije: Ben Poser

Umetnik na področju zmogljivosti: MAN TGX S pogonskim sklopom, izboljšanim za učinkovitost in zmogljivost, TGX vsak dan opravlja težaška dela. Profesiona­ lec na področju transporta se še zlasti izkaže pri prevozih na dolge razdalje, enostavno premaga vzpone in dosega velike povprečne hitrosti tudi na težav­ nih poteh. Zmogljivost zagotavlja izbor šestvaljnih motorjev s skupnim vodom in močjo od 360 do 640 KM. Poleg lahkih sestavnih delov in aerodinamič­ ne oblike tudi asistenčni sistemi pri­ spevajo k zmanjšanju porabe goriva. V letu 2016 je TGX EfficientLine 3 znova potrdil svojo kakovost: zadnja generaci­ ja modelov TGX je opremljena s pred­ vidljivim tempomatom Efficient­Cruise,

ki uporablja podatke sistema GPS, k manjši porabi goriva pa prispeva tu­ di funkcija EfficientRoll za prosto kota­ ljenje. Novi MAN TGX postavlja merila na področju transportne učinkovitosti, zanesljivosti in gospodarnosti. Poleg tega odlikuje novo MANovo serijo TG tudi odlična ergonomičnost, ki jo bodo še zlasti cenili vozniki. Vozniška kabina, namenjena dolgim vožnjam, na primer izstopa z vrhunskim udobjem pri biva­ nju in spanju. Širok razpon različic s številnimi medo­ snimi razdaljami in višinami sedla (pri­ lagojeno izvedbam sistema Eurotrailer in priklopnikom z veliko prostornino), omogoča temu umetniku na področju zmogljivosti, da s popolno prilagodljivo­ stjo opravi vsako transportno nalogo.

Pregled celotne družine MANovih tovornjakov si lahko ogledate na > www.truck.man/series-overview

54

// Transport // julij - avgust 2017

41 ton

je skupna teža, ki jo lahko prevažata MAN TGX in MAN TGS. Pokrivata torej najtežji transportni segment.

Vedno na vrhu: MAN TGS MAN TGS si lahko „oprta“ precejšen to­ vor: je del neprekinjenih procesov pri di­ stribuciji težkih tovorov, uporablja se kot komunalno in gradbeno vozilo, pa tudi v lokalnem in daljinskem mednarodnem transportu. Transportni sektor se zanaša na MAN TGS, ko potrebuje zanesljiv prevoz težkih tovorov, kot je sta na primer hlodovina in opeke, do želenega cilja.

V Indoneziji, uporablja na primer državno naf­ tno podjetje Pertamina modele TGS za prevoz goriva do bencinskih čr­ pal). Učinkovit pogonski sklop z novim šestvalj­ nim dizelskim motorjem s skupnim vodom in močjo do 500 KM omogoča kar največji prihranek goriva. Pri modelu MAN TGS igra pomembno vlogo tudi varnost

Na razpolago je program za nadzor sta­ bilnosti (ESP), tempomat za vzdrževanje razdalje (ACC), sistem za vzdrževanje smeri vožnje (LGS) in napredni sistem za­ viranja v sili (EBA). Aktiven nenehen nad­

zor vzmetenja, ki omogoča stabilizacijo vozila, je na razpolago za vozila z visokim težiščem, kot so na primer tovornjaki z iz­ menljivimi zabojniki ali tovornjaki za pre­ važanje hlodovine.

Transport // julij - avgust 2017 //

55

Paket moči MAN TGM Zaradi prvovrstne nosilnosti, gospo­ darnosti in zanesljivosti je MAN TGM uveljavljeni igralec pri srednje obre­ menjenem in dostavnem transportu.

Motorji D08 s skupnim vodom in viso­ ko zmogljivostjo imajo moč med 250 in 340 KM, odvisno od razreda nosilnosti vozila.

Kadarkoli potrebujete po­ sebno mobilnost na terenu, bodo pokazala vse svoje prednosti dvoosna vozila TGM v različicah s težama 13 in 18 ton. Zaradi po­ gona na vsa kolesa lahko obvladajo sko­ raj vsako podlago. Če se uporablja na gradbiščih – na primer kot tristranski prekucnik, kotal­ ni prekucnik, opremljen z nakladalnim žerjavom ali pa mešalnik betona – njegov okvir je kljub lahki konstrukciji izjemno tog in lahko prenese veliko

obremenitev. Nobeno presenečenje ni, da tovornjake TGM uporabljajo šte­ vilne gasilske brigade – med drugimi

tudi v turškem mestu Izmir, kjer imajo gasilci dva vrhunsko opremljena tovor­ njaka TGM.

Najbolj okreten: MAN TGL Zaradi kratke medosne razdalje so to­ vornjaki serije TGL izjemno prilagodljivi in lahko zvozijo tudi najbolj tesne ovin­ ke v mestnih središčih. 7,5 do 12-ton­ ski tovornjaki lahko izpeljejo transpor­ tne naloge v gosto poseljenih območjih in so zato postali popularni vsestranski tovornjaki za komunalne službe, trgovi­ no, gradbeništvo in predvsem za klasič­ ni distribucijski transport. Popolnoma se lahko prilagodijo zahtevanim nalo­ gam, pa naj bo to vozilo za posipanje cest, hladilni transport ali pa vozilo za prevoz pijač z nizkim nakladalnim ro­ bom. Združujejo kar največjo koristno nosilnost, nizko porabo goriva in eno­ stavno upravljanje. K temu odločilno pripomorejo motorji D08 z močjo od 150 do 250 KM. Štiri in šestvaljni mo­ torji so lahko opremljeni z udobnim sa­ modejnim menjalnikom TipMatic, ki ga dopolnjuje sistem EasyStart.

56

// Transport // julij - avgust 2017

Atlet MAN TGE Kombiji za lažje prevoze so manjkali v MANovi paleti vozil – od jeseni 2016 to ne drži več. Na zadnji razstavi gospodar­ skih vozil IAA v Hanovru, so predstavili TGE v kategoriji vozil od 3,0 do 5,5 t, in s tem zaprli režo v MANovi ponudbi ter ga uvrstili na mesto celovitih ponudni­ kov. Novinca izdelujejo v Wrześnii na Poljskem, v povsem novi super moderni tovarni, ki je bila zgrajena za celo vrsto različic. TGE je opremljen s štirimi dizel­ skimi motorji z močjo 102, 122, 140 in 177 KM ter (odvisno od dopustne teže) tremi pogoni: prednji, na vsa kolesa ali samo na zadnji kolesi. Poleg tega ima lahko TGE dve medosni razdalji, tri vi­ šine strehe, tri dolžine vozila in različ­ ne izvedbe karoserije. V odvisnosti od

kombinacij, lahko furgon sprejme tovor z največjo prostornino 18,3 m3. Razkošno odmerjenemu prostoru za shranjevanje se pridruži še velika rezerva pri nosilno­ sti. Novi kombi ni zato primeren le za di­ stribucijske prevoze in obrtnike, temveč tudi za trgovine in prevoz potnikov.

S predstavitvijo modela MAN TGE na razstavi gospodarskih vozil IAA 2016, je MAN razširil svojo paleto izdelkov in s tem postal celoviti ponudnik gospo­ darskih vozil, ki pokriva vse razrede no­ silnosti. Ponudba se začenja pri lahkih gospodarskih vozilih z dopustno težo do 3,0 t in sega do 41-tonskih tovornjakov v segmentu težkih prevozov. V odvisno­ sti od opremljenosti in uporabe, slednje omogoča skupno kombinacijo nosilno­

3.0 tone

skupne teže obvlada MAN TGE. Je najmanjši član družine tovornjakov.

sti do 250 t. Tovornjaki MAN so zato pri­ merni za najrazličnejše načine uporabe – transport na dolge razdalje, gradbeni­ štvo in distribucija ter povsod tam, kjer so potrebni posebni tovornjaki.

Transport // julij - avgust 2017 //

57

Renault Truck

Optifuel challenge 2017 Letošnje leto smo v Sloveniji prvič organizirali tekmovanje v varčni vožnji, ki je bilo namenjeno vsem voznikom Renault Trucks tovornih vozil. Namen dogodka je bilo predstaviti vlogo voznika, ki lahko bistveno pripomore k zmanjšanju porabe goriva.

Preko dveh kvalifikacijskih krogov, ki

so trajali 10 tednov, so se najbolj varčni vozniki kvalificirali na državno finale, ki je potekalo 10. 6. 2017 v Novem mestu. V finale so se kvalificirali naslednji vozniki: Ernad

Ibrahimović

Boštjan

Engel

Eurotek d.o.o.

Senad

Deljkič

Petek Transport d.o.o.

Milan

Zoran

Znass d.o.o.

Predrag

Lazarević

Zoran

Krstič

Edhem

Priteržnik

Gradimir

Tasić

Janez

Skok

Ervin

Nemec

Tomaž

Ličen

Tomaž

Koblar

Aleš

Božič

58

T.L.Sirk d.o.o.

Emilijan Fijavž d.o.o.

AP Borut Fijavž d.o.o.

Avto Kočevje d.o.o.

Srebral d.o.o.

Robert Hrvatin s.p.

Sever Transport d.o.o.

BVS Šercer Bojan s.p.

Tomaž Koblar s.p.

G2M d.o.o.

Poleg tehnike vožnje, ki se je točkova­ la, so vozniki izpolnjevali tudi teoretični vprašalnik, ki pa je bil kontrolnega zna­ čaja. Vsi vozniki so pokazali izvrstne vo­ zne sposobnosti in znanje na področju upravljanja vozila. Po tesnih izidih je bil končni vrstni red tekmovanja tak: 1. Tomaž

Koblar

2. Boštjan

Engel

3. Gradimir

Tasić

Tomaž Koblar s.p.

Eurotek d.o.o.

Srebral d.o.o.

Najbolj varčni voznik Slovenije je Tomaž Koblar iz podjetja Tomaž Koblar s.p. To­ maž bo zastopal Slovenijo na velikem mednarodnem finalu, kjer se bo pome­ ril z 29 finalisti iz ostalih sodelujočih držav.

Finale bo potekalo oktobra v Španiji v dveh delih: sodelujoči bodo najprej odgovarjali na vprašalnik, s katerim se bo preverjalo njihovo znanje s podro­ čja varčne vožnje, sledila bo vožnja po odprti cesti z vozilom Renault Trucks T Optifuel, ki bo trajala približno štiride­

// Transport // julij - avgust 2017

Tomaž Koblar

set minut. Zmagal bo voznik, ki bo po­ rabil najmanj goriva in hkrati ohranil največjo možno komercialno hitrost.

Predstavljamo // MERCEDES BENZ UPTIME

Mercedes - Benz Uptime Mercedes - Benz Truck je storitev Uptime prvič preizkusil na pilotnem projektu leta 2013, ko je 1300 tovornjakov (vlačilcev) v 16-ih flotah iz Avstrije, Nemčije, Poljske in Velike Britanije skupno prevozilo več kot 200 milijonov preizkusnih kilometrov.

Besedilo: Boštjan Saje, inž.log.; fotografije: Daimler AG

Predpogoj za uporabo storitve Mer­ cedes - Benz Uptime je Truck Data Cen­ ter. Povezovalni modul velikosti pame­ tnega telefona bo v prihodnosti vgrajen v vse znamke Daimler Truck. Trenutno je modul standardno nameščen v Actro­ su zadnje generacije, kot dodatna opre­ ma pa ga je možno dobiti tudi za Arocs in Antos. Truck Data Center poleg podat­ kov, ki jih prejme s senzorjev namešče­ nih v tovornjaku, skrbi tudi za zunanje komunikacije tovornjaka. Zmožen je ko­ municirati preko Bluetootha, 3G signala ali GPSa z drugimi vozili in drugimi su­ bjekti, ki so vključeni v logistični proces.

Avtomatska samodejna naprava na­ meščena v tovornem vozilu nadzoruje in spremlja stanje tovornjaka s pomo­ čjo senzorjev, ki so nameščeni na to­ vornjaku ter odkriva kritične napake

vozila, kot so obraba delov in poraba delovnih tekočin. Če je ugotovljena potreba po vzdrževanju ali popravilu, tovornjak samodejno posreduje te in­

19 držav

Od marca letos je Mercedes Benz Uptime na voljo za vse nove tovornjake Actros, Arocs in Antos na 12-ih evropskih trgih: Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Španija, Švica in Velika Britanija. Od julija 2017 pa je na voljo še na Danskem, Finskem, v Luksemburgu na Švedskem, Norveški in Irski ter od septembra 2017 tudi v Turčiji. »Sistem bo od januarja 2018 deloval tudi v Sloveniji za vsa vozila kupljena v zgoraj naštetih državah in ki so opremljena s sistemom Truck Data Center. V Sloveniji pričakujemo, da bo prodaja tega sistema stekla v začetku leta 2019. Razlog je v tem, da se MB Uptime prodaja predvsem v navezavi s servisno pogodbo, ki pa pri nas niso zelo razširjene, ker ima večina prevoznikov doma lastne delavnice,« nam je razložil Damjan Cirman, direktor področja gospodarskih vozil Autocommerce d.o.o..

60

// Transport // julij - avgust 2017

formacije avtomatskemu servisnemu strežniku Mercedes - Benz Service, ta pa obvesti stranko in nudi podporo v obliki optimalne rešitve za popravilo.

S tem je možno preprečiti okvare in druga nenačrtovana popravila ter do­ datno optimizirati načrtovane obiske delavnic. Za prenos podatkov skrbi nov telematski sistem Truck Data Center iz podjetja Fleetboard. Servisni strežnik Mercedes - Benz Service prejete po­ datke analizira v celoti samodejno z algoritmi, ki temeljijo na izkušnjah nji­ hovih servisnih inženirjev.

Tri storitve Uptime

Preprečitev okvar - če se pojavi akut­ no tveganje za okvaro oziroma ima vozilo rizično napako, je center za po­

moč strankam Mercedes Benz CAC v Maastrichtu na Nizozemskem takoj ob­ veščen. CAC stopi v stik z zaposlenimi v podjetju, ki jih je določil kupec vozila in z njimi razpravljajo o ugotovljenih po­ trebah po popravilu oziroma potrebnih ukrepih za preprečitev okvare. Če so potrebna takojšnja popravila, bo CAC pomagal organizirati obisk delavnice, ki bo optimalno usklajena s kupčevo potjo in transportno nalogo. CAC preve­ ri, ali so v delavnici na voljo potrebna sredstva, da se vozilo popravi takoj, to pa pomeni preprečevanje morebitnega ustavljanja tovornjaka, saj se vozilo lah­

ko hitro popravi, transportna naloga pa se zaključi po urniku.

Učinkovito vodenje popravila in vzdr­ ževanja tovornega vozila - Zahtevki po vzdrževanju ali popravilu, ki so bili pravo­ časno ugotovljeni, se samodejno pošljejo

servisnemu partnerju Mercedes Benz, ki si ga izbere stranka. Servisni svetovalec združuje prihodnje potrebe po vzdrževa­ nju in popravilih ter komunicira s stran­ ko in predlaga datum dela. Preglednost v realnem času vozila pa omogoča, da delavnica pripravi vse potrebno, da pra­ vočasno naroči potrebne dele, načrtuje delovni čas popravila in napiše vsa dela popravila, predno jo stranka obišče.

Pomoč s podporo storitvenih del - Vse potrebne informacije in konkretna pri­ poročila o ukrepih za prihajajoča po­ pravila, katera je mogoče enostavno izvesti, so pravočasno na voljo preko portala Mercedes Benz Uptime. Vod­ ja voznega parka ali voznik tovornjaka lahko ukrepata takoj in se tako izogne­ ta nepotrebnim obiskom delavnice ter stroškov popravila.

Transport // julij - avgust 2017 //

61

Pasti transporta hitro pokvarljivega blaga Manipulacija in transport predstavljata enega izmed ključnih dejavnikov tveganja za zagotavljanje varnosti in kakovosti blaga. Kontaminacija slednjega je prepogosto posledica razmnoževanja mikroorganizmov, do česar privedejo neustrezne temperature shranjevanja ter navzkrižne kontaminacije.

Zaradi navedenega je še kako pomembno, da so transport­ na sredstva redno vzdrževana in primerno očiščena. Bistve­ no je zagotavljanje kontroliranega temperaturnega okolja ter nadzor in izpis temperature zraka, kateremu je blago izposta­ vljeno. Odstopanje od zahtevanega temperaturnega režima lahko namreč privede do okužb in zastrupitev ter sproži pro­ ces kvarjenja blaga.

renčnost ter enake možnosti za vse ponudnike prevozov, državi oziroma pristojnim službam pa omogoča nadzor nad kakovostjo hitro pokvarljivega blaga.

Za varno pot živil od polja do mize

Z vzpostavitvijo celostnega sistema nadzora transporta zno­ traj Slovenije bi pomembno prispevali k povečanju ustrezno­ sti transportnih vozil znotraj Slovenije ter posledično izbolj­ šali varnost in kakovost živil ter blaga na splošno. Določitev minimalnih zahtev za prevozna sredstva, vzpostavitev testne postaje oz. komore in rednih pregledov – ugotavljanje ustrez­ nosti transportnih sredstev bi pripomoglo k doseganju cilja nadzorovanja živil od polja do mize ter k izboljšanju kakovosti distribucijske poti.

Kontrola vozil po sporazumu ATP

Kraj in datum podpisa: Ženeva, 01. 09. 1970 Datum uveljavitve: 21. 11. 1976 50 držav podpisnic sporazuma Od leta 1993 je med njimi tudi Slovenija Kontrola vozil po sporazumu ATP prinaša zagotovilo varno­ sti hrane in ostalega hitro pokvarljivega blaga ter s tem posledično nas – potrošnikov. Je predpogoj za večjo konku­

62

// Transport // julij - avgust 2017

Kontrola vozil po sporazumu ATP je koristna za vse – distributerje, naročnike in končne uporabnike.

»Z vzpostavitvijo celostnega sistema nadzora transporta znotraj Slovenije bi pomembno prispevali k povečanju ustreznosti transportnih vozil ter izboljšali varnost in kakovost živil ter posledično varnost nas – potrošnikov.«

Manipulacija in transport Standard EN12830 kot toplotno občutljivo blago opredeljuje: • ohlajena, zamrznjena, globoko zamrznjena, hitro zamrznje­ na živila, • sladoled, • sveža in topla/vroča hrana, • zdravila, • kri, • organi, • kemikalije, • biološki material, • elektronske in mehanske naprave, • rože, • rastline, • sijalke, • surovine in tekočine, • živali, • umetnine in pohištvo.

Izolirane hladilne naprave, ki se uporabljajo za transport po­ kvarljivega blaga, morajo biti redno vzdrževane in pregleda­ ne s strani pooblaščenih ATP postaj. Imetnik ATP certifikata z njim dokazuje tehnično ustreznost vozila.

Kaj obsega kontrola vozila po sporazumu ATP?

• Kontrolo izotermije vozila.

• Kontrolo učinkovitosti termičnih naprav.

• Opremljanje vozila in/ali priklopnika z mednarodno veljav­ nimi ATP oznakami.

• Izdajo mednarodno veljavnega ATP certifikata.

Veljavnost ATP pregleda

Osnova za izvedbo kontrole izotermije vozila v rabi in kontrole učinkovitosti termičnih naprav vozil v rabi je predhodni ATP certifikat o prvem ali ponovnem pregledu izdan s strani ene od ATP postaj.

Veljavnost prvega pregleda je 6 let.

Veljavnost ponovnih rednih periodičnih pregledov je 3 leta.

Veljavnost je označena na certifikatu, na ATP tablici in na ATP označevalni nalepki na vozilu in/ali priklopniku.

ATP pregledi so eden od štirih elementov, ki vplivajo na za­ gotavljanje varnih pogojev na transportni poti. Zaradi svoje pomembnosti jih lahko izvajajo zgolj organizacije, ki so s strani pristojnih služb imenovane za izvedbo pregledov ter so vpisane na mednarodni seznam ATP postaj. V skrbi za

Kontrola vozil po sporazumu ATP obsega ugotavljanje ustreznosti komore, hladilnega agregata ter zapisovalnika temperature. (sliki se umesti glede na prostor v članku)

Kdaj izvajati kontrolo vozil po ATP?

V primeru transporta pokvarljivega blaga med dvema ali več članicami podpisnicami sporazuma.

Znotraj nekaterih držav članic, ki so ta sporazum integri­ rale v lastno zakonodajo, ki ureja prevoz pokvarljivega blaga.

zagotavljanje varnih pogojev na distribucijski poti se izvaja še: mappiranje – ovrednotenje skladišč ter vozil, kalibra­ cija zapisovalnikov temperature in nadzornih sistemov za spremljanje temperature ter pregled merilne opreme, ki je namenjena vzdrževanju voznega parka. Več o njih pa v pri­ hodnjih izdajah revije Transport & Logistika.

Transport // julij - avgust 2017 //

63

TAM

Zgodovina dolga že 70 let Kdo se ne spomni legendarnih TAM tovornjakov, ki so vozili po Sloveniji in seveda tudi po bivših državah nekdanje Jugoslavije. Podjetje, ki je v svojih najboljših časih zaposlovalo več kot 8 tisoč ljudi. Da, zgodba o TAM-u je ena uspešnejših v nekdanji skupni državi, danes pa TAM šteje veliko manj zaposlenih.

Prvi tritonski tovornjaki so bili v

TAM-u izdelani po licenci češke tovarne Praga, dosegli pa so najvišjo hitrost 80 km/h. Proizvodnja teh se je začela sep­ tembra 1947, zato letos mineva 70 let, odkar tovarno zazpuščajo raznovrstna vozila. Trenutno v tovarni na Teznem pro­ izvajajo avtobuse, tako navadne kot tudi takšne za letališko rabo. V zadnjih letih se proizvodnja počasi a vztrajno usmer­ ja v izdelavo električnih avtobusov, ki bodo zagotovo predstavljali prihodnost družbe. Prvi prototip je sicer še v fazi testiranja na letališču v Dubaju, njegova uporaba pa bo pokazala, katerim smer­ nicam in zahtevam bo potrebno slediti v prihodnje. Kot je poudaril direktor TAM Europe si primarno želijo prodreti na Bližnji vzhod, saj je tam povpraševanje po njihovih proizvodih največje. Obenem pa je izrazil, da želijo s svojimi proizvodi prodreti tudi na ostala evropska tržišča.

64

S proizvodnjo električnega avtobusa na­ meravajo začeti konec leta 2017, oziro­ ma najkasneje v naslednjem letu, pri če­ mer poudarjajo, da bi radi dosegli kvoto izdelanih 120 vozil. Podjetje sicer razvija strategijo povezovanja Azije, Evrope in Afrike, od koder tudi prihaja večina na­ ročil. Direktor upravnega odbora družbe

// Transport // julij - avgust 2017

je dejal, da je podjetje letos dobilo cer­ tifikat za vstop na ogromen kitajski trg, zaradi česar tudi potekajo intenzivni po­ govori s tremi največjimi letalskimi druž­ bami na Kitajskem.

Novi prostori – nova zgodba

Nove prostore je kitajsko podjetje kupi­ lo za 6 mio evrov in sicer od družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), s čimer so obudili proizvodnjo avtobusov na po­ gorišču nekdanjega kompleksa TVM – Tovarne vozil Maribor. Kitajski investitor je bil izbran v postopku javnega zbiranja ponudb kot najboljši ponudnik. Nakup zajema prostore proizvodnje, zemljišče in opremo nekdanje TVM, ki je pred ne­ kaj leti pristal v stečaju. TAM Europe bo tako postal lastnik prostorov. Kot navaja direktor TAM Europe, Yu Zhao, njihov na­ kup izkazuje dolgoročne namene. »Želi­ mo nadaljevati zgodbo, ki jo že tako dol­ go piše TAM v lokalnem gospodarstvu,« je povedal Yu Zhao, ter dodal, da je želja in potreba po širjenju in zaposlovanju novih delavcev.

ANZELJ TRANSPORT

Otvoritev nove hale V začetku meseca junija je potekala otvoritev nove hale podjetja Anzelj transport d.o.o. v industrijski coni Komenda. V podjetju so pripravili veliko pogostitev za vse, ki so direktorju Andreju Anzelj želeli čestitati ob novem uspehu. Andrej je ponosno segel v roko vsem prisotnim. Mnenje udeležencev je najbolje povzel starejši gospod, ki je dejal: »Zapiši kaj lepega o Andreju, zasluži si.« Alojz Anzelj, Andrejev oče, je kar nekaj let vozil kot šofer, predno je leta 1994 odprl svojo obrt in pričel voziti zase.

Leta 2000 se je tu zaposlil tudi Andrej. Dejavnost se je tako pričela hitro širiti. Predanost, prilagodljivost, trdo delo, predvsem pa medsebojno zaupanje, zanesljivost in pristen človeški odnos, prav vse je omogočilo rast, razvoj in širjenje špedicije navkljub krizam. Od začetnega prvega tovornjaka se je podjetje razvilo v danes dobro stoječe, zaupanja vredno podjetje. Danes je v podjetju zaposlenih 40 ljudi, vozni park pa obsega 32 tovornih vozil in 35 priklopnih vozil.

Transportno podjetje se že pet let uvršča na lestvico najboljših in najhitreje rastočih podjetij, ne samo na področju dolenjsko-posavske regije, ampak na nacionalno lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij.

Vrsto let je podjetje imelo sedež v Ljubljani v logističnem centru BTC. Dolgoletna želja Alojza in Andreja najti primerno lokacijo, kjer bi zgradila lastne poslovne prostore, z lastnim parkiriščem, delavnico in pralnico, se je sedaj končno uresničila.

Transport // julij - avgust 2017 //

65

Dogodki

Druženje šoferk in šoferjev Junij je bil zelo družaben, saj so se kar dva vikenda za­ pored družili šoferji in šoferke. Najprej so srečanje organizi­ rali v društvu Etno, ki je v Črenšovcih priredilo 6. Truck show miting, le teden kasneje pa so srečanje organizirale tudi

Jeklene Magnolije (društvo voznic tovornjakov in avtobusov) v Mariboru. V nadaljevanju je nekaj utrinkov iz obeh dogodkov, 22. in 23. septembra pa vsi vabljeni v Lesce, kjer bo ponovno veliko srečanje voznikov in razstava tovornjakov.

SCANIA RENT

VEČJA FLEKSIBILNOST Z NIŽJIMI STROŠKI Sezonske spremembe, nepredvidene naloge, velike pošiljke, okvare vozila ali nepredvidljivi dogodki, skupaj z nami ste pripravljeni na karkoli.

K temu dodajte še vašemu poslu prilagojene storitve in dobili boste all-inclusive najemno pogodbo, ki vključuje vozilo, zavarovanje, popravila in vzdrževanje ter pnevmatike in spremeni izzive v priložnosti.

Naš recept je preprost: najemite vozilo za obdobje od šest do dvanajst mesecev, uporabite in vrnite že od 0,17 EUR / km.* Scania R 450 nove generacije je v Nemčiji zaradi prepričljivo najnižje povprečne porabe goriva 23,7 l / 100 km dobila naslov Green Truck 2017.

Za več informacij pokličite 030 630 248.

*Izračun je informativen in se spreminja glede na obdobje najema in število prevoženih kilometrov.

www.scania.si

Novice // LOGISTIČNE NOVICE Pripravlja: Josip Orbanić

Slovenske Železnice

Intereuropa

Strateški partner 1

70 let delovanja

Slovenski železniški prevoznik SŽ-Tovorni promet že nekaj časa išče strateškega partnerja. Pred nekaj časa je bilo govora o partnerstvu s prevoznikom avstrijskih železnic ÖBB RCC, sedaj pa poročajo, da so se na povabilo o oddaji nezavezujočih ponudb prijavile družbe Hamburg Hafen (Nemčija), EP Holding (Češka, poljske državne železnice ter ruske državne železnice). Z dokapitalizacijo bo izbrani strateški parter pridobil 49 odstotkov SŽ-Tovornega prometa, ki naj bi bil vreden okoli 100 milijonov evrov. Lani so prepeljali 18,6 milijona ton tovora. V zadnjih sedmih letih, torej odkar se je pojavila kriza, se je promet povečal za več kot 30 %.

Družba Tovorni promet je že nekaj let dobičkonosna.

Lani so ustvarili 185 milijonov evrov prihodkov. To je nekoliko manj kot leto prej, ko so zabeležili 193 milijonov evrov prihodkov. Družba Tovorni promet je imela dobrega pol milijona evrov čistega dobička, kar je manj kot leto prej, ko so imeli 6,4 milijona evrov.

Prevoz tovora po železnici narašča.

S proslave 70 obletnice.

Družba Intereuropa d.d. je bila ustanovljena 1947 v tedanji Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja s tremi zaposlenimi in prvim prevoznim sredstvom - starim traktorjem. Na 70 letni poti je bilo veliko sprememb.

Intereuropa je slovela kot kakovostna in uspešna družba. Je naš najstrejši in največji logist. Nekaj časa je zašla v krizo, vendar se je v zadnjem obdobju uspešno prilagodila. Danes je koncern Intereuropa s svojimi dvanajstimi odvisnimi družbami prisoten v devetih državah in šteje skoraj 1400 zaposlenih. Tudi tekoče poslovanje koncerna Intereuropa je dobro. V prvem kvartalu 2017 koncern izkazuje rast v vseh pomembnih finančnih kategorijah. Koncern je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 35,4 milijone evrov prihodkov od prodaje in dosegel 5 % rast glede na enako obdobje lanskega leta. Čisti dobiček je znašal 900 tisoč evrov, kar predstavlja za 27 % višji dobiček kot v primerljivem obdobju lani. Rast ključnih kazalnikov poslovanja v zadnjih obdobjih po njihovem mnenju potrjuje pravilnost zastavljene strategije.

Slovenske Železnice

Razpis za nakup novih potniških vlakov Slovenske železnice so 1. junija 2017 objavile razpis za nakup 25 novih potniških vlakov, z možnostjo nakupa dodatnih petindvajsetih. Investicija, vredna dobrih 150 milijonov evrov, je največja investicija v vozna sredstva, v zgodovini potniškega prometa Slovenskih železnic. Prvi novi vlaki bodo na našem železniškem omrežju vozili predvidoma konec leta 2018 oziroma v začetku leta 2019. Poleg tega pa bodo Slovenske železnice do leta 2025 prenovile tudi celoten vozni park potniškega proNadstropni vlak Škoda.

68

// Transport // julij - avgust 2017

meta. Nakup novih vlakov je eden od najpomembnejših strateških projektov Slovenskih železnic v potniškem prometu. Razpis zajema naslednjo strukturo vozil: 10 novih dvopodnih EMG (tričlenske enosistemske elektro-motorne garniture s 3 kV enosmerne napetosti), 10 novih enopodnih EMG (štiričlenske večsistemske elektro-motorne garniture s tremi nazivnimi napetostmi 3 kV, 15 kV ter 25 kV) in 5 novih enopodnih tričlenskih DMG (dizel-elektro ali dizel-hidravlične motorne garniture). Če nekoliko pojasnimo, Slovenija bo s to nabavo prvič dobila nadstropna vozila za prevoz potnikov, prav tako bodo nekatera elektro vozila lahko vozila tudi po drugih sistemih, kot jih imajo na Hrvaškem, Madžarskem in Avstriji.

Italija pa ima enak sistem elekrtrovleke kot mi in naša vozila vozijo tudi tja. Pričakijemo torej znatno povečanje kakovosti in hitrosti prevoza.

MOL

Celostna prometna strategija Mestna občina Ljubljana je 30. maja 2017 na novinarski konferenci predstavila Celostno prometno strategijo, strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodTakole naj bi zgledala bujanje trajnostne mobilnosti struktura mobilnosti v Ljubljani, ki jo bo skupaj z v Ljubljani. akcijskim načrtom za njeno izvedbo Mestni svet MOL obravnaval na junijski seji.

Celovitemu vključevanju javnosti so namenili veliko pozornost. Uporabili so sodobne metode, s katerimi so izvedli več kot 10 različnih aktivnosti vključevanja in obveščanja javnosti. Odzivi so bili nad pričakovanji: prejeli so namreč več kot 1.600 predlogov za prometne izboljšave, ki so jih glede na možnosti realizacije upoštevali v strateškem dokumentu. Že zdaj so namreč presegli nekatere prvotno zadane cilje: zelo se je povečal delež poti, opravljenih peš in s kolesom, in sicer na račun tistih, opravljenih z avtomobilom. V postopku priprave CPS MOL so izvedli tudi anketo, na osnovi katere je izoblikovanih 6 sklepov, in sicer: Na ravni celega mesta je treba izboljšati pogoje za kolesarjenje. Izboljšati je treba pogoje za pešačenje izven središča mesta. Treba je razvijati vse vrste javnega prometa, tudi na račun zmanjševanja osebnega motornega prometa. Avtomobil sestopa z mesta primarnega prometnega sredstva, tako na ravni posameznika kot tudi na ravni razvoja mesta. Ukrepi omejevanja parkiranja pogosto izzovejo nasprotovanje, vendar jih meščani sprejemajo, še posebej kadar z umikom parkirišč pridobijo nov javni prostor.

Prometna politika MOL je med anketiranimi meščani dobro sprejeta na ravni izhodišč, načel in izvedenih ukrepov. Strateški cilji in ukrepi so razvrščeni takole: 1. Več ljudi pešači (4 cilji); 2. Več ljudi kolesari (4 cilji); 3. Več ljudi uporablja javni promet (7 ciljev) in 4. Optimiziran motorni promet (6 ciljev).

BDP

Nadpovprečna rast Slovenija je imela v prvem četrtletju letos 5,3 % rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani. Medletna rast BDP je najvišja po letu 2008. Slovenska gospodarska rast v prvem četrtletju je bila tako med najvišjimi v evrskem območju, ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in statističnem uradu. Med dejavniki gospodarske rasti je ključen izvoz, ki ga spodbuja tuje povpraševanje in izboljševanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij. Z izvozom pa je tesno povezana tudi nadaljnja rast proizvodnje v predelovalni industriji. Povečuje se poraba gospodinjstev, krepijo se naložbe v opremo in stroje, ponovno se krepi gradbeništvo. Vse skupaj pa ugodno vpliva na rast transporta in logistike.

NOVIČKE V Luki Koper je začelo delovati prvo od novih super-post-panamax kontejnerskig dvigal. Testiranje je trajalo en mesec.

Maj je luka dosegla nov mesečni rekord, in sicer 79.917 TEU (kontejnerskih enot), kar je 14 odstotkov več kot v istem mesecu lani. S tem so za 1.385 TEU »prehiteli« dosedanji mesečni rekord, ki so ga zabeležili januarja letos. Sicer pa je rast kontejnerjev v prvih petih mesecih letos znašala deset odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani, in presegla 385.500 TEU. *** Slovenske železnice so konec maja letos organizirale za zaposlene in upokojence predavanje (delavnico) o demenci. “O demenci drugače” so predavali iz društva RESje - prostovoljstvo na področju demence. Cilj delavnice je bil zmanjšanje stigme in stereotipov, ki osebe z demenco pogosto neupravičeno spremljajo. Demenca je vse bolj prisotna pri starejših, prizadene pa tudi mlajše. *** Evropska komisija je dodelila 357 milionov evrov za projekt izgradnje Pelješkega mostu, ki bo povezoval najjužnejši del Hrvaške s preostankom države. Izgradnja Pelješkega mostu bo EU financirala s 85 % cene projekta. Most bo visok 55 metrov in dolg 2,4 km, imel bo štiri prometne trakove. *** Na podlagi ankete, ki jo je opravil Ifo-Institut München, vse več podjetij zaposluje begunce. Če je konec leta 2015 to počelo le 7 % podjetij, sedaj je tak odgovor dalo že 22 % anketirancev. Največ jih zapolujejo kot praktikante in pomožne delavce. Le 8 % jih zaposlujejo na strokovnih delovnih mestih. *** Študija Ricardo Energy & Environment nakazuje, da bo poraba goriva pri novih težkih tovornih vozilih do leta 2030 manjša za tretjino glede na današnjo. *** V Göttingenu (Nemčija) so v okviru glasbenega festivala eno predstavo organizirali v logističnem centru. Umetnica je igrala glasbo Georga Friedricha Händla na različnih instrumentih. Vodja centra je povedal, da je njihov center pomemben za regijo in da so želeli obiskovalce privabiti v center in jim skozi kulturni dogodek prikazati svojo dejavnost. *** Nizozemska luka Rotterdam je v prvem trimesečju letos povečala trasnsport kontejnerjev za skoraj 10 % in dosegla 3,3 milijone TEU. To je najboljši rezultat vseh časov v tej luki. Zasluga za to gre luki Maasvlakte 2, ki je sedaj edina evropska luka, ki lahko brez problemov sprejme 20.000 TEU ladje. *** Zvečer, 7. junija 2017, se je v Luki Koper zgodila nesreča.

Ob tem so iz Luke Koper sporočili: »Po do sedaj znanih informacijah je močan veter ladji za prevoz avtomobilov, ki je bila privezana v tretjem bazenu pristanišča, odtrgal vrv in jo odnesel proti obali terminala za razsute tovore, kjer se je zaletela v obalno dvigalo. To je pod težo ladje popustilo in se zvrnilo vznak na obalo. Na srečo je prišlo le do materialne škode in življenje ter zdravje ljudi niso bili ogroženi. Višina škode prav tako še ni znana. Delo bo lahko potekalo relativno nemoteno z ostalima dvema dvigaloma.« *** Družba SŽ-Tovorni promet po osmih mesecih znova zahteva od Luke Koper, da ji povrne škodo (1,8 milijona evrov), ki naj bi ji nastala pred letom dni, ko so delavci luke zaradi ravnanja vlade nekaj dni blokirali pristanišče (povzeto po PN). *** Prevozniško podjetje Koratur so pripojili družbi Izletnik Celje.

Avtobusni prevozniki Avrigo in Izletnik pa sta začela postopek integracije v družbo Avrigo-Izletnik. Krovna družba Adventura Holding postaja ena večjih skupin za prevoz potnikov v cestnem prometu v Sloveniji. Lani je prepeljala več kot 10 milijonov potnikov. *** V ponedeljek, 19. junija 2017 ob 18.13, se je med postajama Zidani Most in Hrastnik iztirilo več vagonov tovornega vlaka. Pri tem ni bil nihče poškodovan. Proga med postajama je bila zaprta in urejeni nadomestni avtobusni prevozi. Intervencijska skupina in vzdrževalne ekipe Slovenskih železnic so bile na delu vso noč ter zjutraj ob 4.24 za ves železniški promet odprle levi tir proge med postajama, pozneje pa tudi progo v celoti.

Transport // julij - avgust 2017 //

69

Logistika

Sejem Transporta in logistike - München 2017 Sejmišče v Münchenu je letos ponovno gostilo vodilno sejemsko prireditev - Transport logistics 2017. Od torka 9. do petka 12. maja se je v devetih halah in zunanjem platoju skupne površine 115.000 m2 predstavilo 2.162 razstavljalcev iz 62-ih držav.

Obiskovalcev je bilo 60.000 iz 120-ih držav. Letos je Slovenija imela svoj samostojen paviljon na sejmišču v hali A4.

Besedilo in fotografije: Josip Orbanić

Glavni poudarki sejma

V zaključnem poročilu je navedeno, da je bil glava tema in poudarek sejma »Digitalno mreženje čez čim bolj odprte me­ je«. Medanarodna menjava blaga, znanje in ideje so glavni dejavniki blaginje. Alexander Dobrindt, nemški zvezni mini­ ster za promet in digitalno infrastrukturo, je na otvoritvi rekel, da je logistika še naprej ključni dejavnik sodobnih gospodar­ stev. Ključni dejavniki tehnologij so usmerjeni v avtonomno vožnjo, telematiko, pametne rešitve in podatke v oblaku. Z digitalizacijo postaja vsako podjetje tudi softwarsko podjetje.

Logistika je na pragu najbolj razburljive faze inovacij v zadnjih desetletjih. Razvoj, kot so spletne trgovine, Industrija 4.0 in internet stvari pomenijo več blaga, vedno več transporta in logistike. Zanimiva je tudi izjava direktorja Amazon logistika, da je oskrbna veriga (supply chain) nepravilen naziv. Pravil­ no bi bilo reči povpraševalna veriga oz. veriga povpraševanja (demand chain), s fokusom na stranko. Zadnji kilometri (last mile) so največji iziv v poslu.

Slikoviti prikaz digitalizacije logistike.

Slovenska udeležba na sejmu

Tudi v preteklosti so bili poskusi, da bi se slovenska logistika predstavila v samostojnem paviljonu. To se je končno zgodilo letos. Tako smo bili eden od 17-ih nacionalnih paviljonov, v katerih so se države predstavile na organiziran in enoten na­ čin. Vse skupaj je omogočila agencija Spirit Slovenija, ki je so­

70

// Transport // julij - avgust 2017

Slovenski paviljon.

finacirala udeležence sejma. Pomembno vlogo so imele tudi Gospodarska in obrtna zbornica. Geslo paviljona je bilo: SLO­ VENIA in love with logistics (Slovenija zaljubljena z logistiko).

V glavnem paviljonu (Hala A4 219/320) je eno stran razsta­ višča zavzela Luka Koper. V srednjem delu so bile stojnice GZS, OZS, Informacije in gostinsko-servisni del. Preostalih 14 razstavljalcev se je razporedilo v obliki črke U, po naslednjem vrstnem redu: Abctour, Adria kombi, BTC, F.A. Maik, Fersped, Fining, Globus, Intereuropa, Interservice Koper, Fijavž Uroš Transport, Pošta Slovenije, TPG, T.L. Sirk in Transporti Enes Draganović. Poleg tega so se Slovenske železnice-Tovorni pro­ met in Slovenske železnice-Vleka in tehnika predstavile v hali B6/326, ki je bila namenjena železniški dejavnosti.

Kot smo ugotovili v pogovoru na posameznih stojnicah so udeleženci pohvalili skupno in enotno predstavitev, ki je omogočila udeležbo tudi manjšim podjetjem. Videli smo, da je obisk stojnic precejšen. Luka Koper je v sredo 10. maja organizirala Luški dan, ki je bil množično obiskan. Slovenske Železnice so na svojem štantu predvajale zanimiv video spot.

Vsi pulti so bili opremljeni s prospektnim in promotivnim ma­ terialom. Obiskovalci pa so bili deleženi tudi gostinske ponud­ be slovenskega izvora in znamk.

Gospodarska zbornica Slovenije je za to priložnost izdala pu­ blikacijo Slowenien erkunde, v kateri je prikazano slovensko gospodarstvo z različnih vidikov in s poudarkom na sodelova­ nju med Sloveijo in Nemčijo.

Nekaj zanimivosti

Sprehajanje po halah razstavišča je polno doživetji. Vse je lepo oblikovano, razstavljalci so pripravljeni na pogovor in ve­ dno tudi obdarijo obikovalca s spominkom, ki ga bo spomnil na njih in tudi na obisk sejma. Ker je nemogoče obiskati vse, si moraš narediti načrt in usmeriti na cilje. Pomaga planer, ki ga najdeš na informacijskih pultih. Dobro je, če si tudi na spletu pogledaš vodnik po sejmu. Vse je lepo označeno, tako da ni večjih težav. Najprej obiščeš tiste štante, ki so povezani s poslom oz. želiš zvedeti kaj več. Mi smo najprej obiskali slovenske razstavljalce. Potem smo se usmerili na področje sistemske logistike, raziskav, IT tehnologije in založništva ter publikacij. Posebno je zanimiv in poučen paviljon inštituta Fraunhofer, ki pokriva širok spekter tem s področja transpor­ ta, logistike, energetike ipd. Posebno pozornost so pritegni­ le naslednje teme: dostavni modul za avtonomno dostavo z droni, avtonomna vožnja v transportu logistiki kot rešitev za pomanjkanje voznikov, elektromobilnost v tovornem tran­ sportu in oskrbna veriga v povezavi z Industrijo 4.0. Občasno demonstrirajo dostavo pošiljk z dronom.

Na področju publikacij je velika izbira. Več založniških in ča­ sopisnih hiš predstavlja svoje knjige, publikacije in revije. DZV (Deutsche Verkehrs-Zeitung) je npr. izdalo posebno tematsko številko za ta sejem, poleg tega pa vsak dan izdaja posebno sejemsko številko časopisa. Posebej je zanimiv paviljon EPAL, kjer se dobijo vse informacije in novosti s področja paletizacije.

Dron za dostavo pošiljk v paviljonu inštituta Fraunhofer.

Zunanji razstaviščni prostor

Poleg stojnic v posameznih halah je vedno treba obiskati zu­ nanji prostor, kjer so razstavljena železniška vozila in velika cestna vozila. Železniški program zajema razne nove vrste vagonov za prevoz različnih tovorov ter lokomotive. Posebej pritegne pozornost kombinirani promet cesta-železnica, kjer so predstavili tudi vagon za prevoz kamionskih prikolic, ki ne potrebujejo rampe in prekladalne tehnike CargoBeamer. Ta rešitev že deluje na relaciji Venlo (NL)-Köln (DE)-Milano (IT).

V programu cestnih vozil fascinirajo dolga tovorna vozila s

Vagon CargoBeamer za prevoz kamionskih prikolic in kontejnerjev.

prikolico za prevoz avtomobilskih gum in drugih tovorov, ki za­ vzamejo veliko prostora. Prav tako so zanimiva vozila za pre­ voz tekočin in kemijskih proizvodov ter težkih tovorov.

Forumi

V vsaki hali se odvijajo forumi. Vsaka hala ima za to pose­ bej urejen prostor, na katerem se izmenjujejo teme, referenti in poslušalci. V programu za medije je navedenih vsak dan 5 forumov, torej v štirih dneh se zvrsti 20 forumov. Časovno forum traja eno do dve uri. Obiskal sem RailBusinessForum Güterbahnen 4.0 – Digitalizacija v železniškem transportu priložnost za logistiko na tirih. Štirje referenti so predstavili problematiko digitalizacije na železnici. Problemi so podobni kot v drugih transportnih panogah. Ključni problem je kako digitalizirati tovorni vagon. Le ta namreč nima lastnega vi­ ra električne energije, kar konkurenčna vozila imajo. Iščejo se rešitve v dovolj zmogljivih baterijah, kar pa je tehnični in ekonomski problem. Na železnici je problem tudi to, da je ži­ vljenjska doba vozil zelo dolga in da je cikel prenove in po­ sodabljanja počasen. Švicarske železnice pa so predstavile, da ne smemo razpravljati le o digitalizaciji. Štejejo tudi druge zadeve, kot so zmanjšanje hrupa, čezmejno poslovanje, var­ nost itd. Za navedeni forum smo udeleženci prejeli prospekt in program foruma ter posebno izdajo revije Rail Business, ki obsežno obravnava temo Güterbahnen 4.0. in v prodaji stane 24,90 evrov.

Za konec

Na sejem smo potovali z avtobusom, ki sta ga skupaj organi­ zirali Slovensko logistično združenje in Gospodarska zbornica Slovenije. Potovanje na sejem v München, ki je od Ljubljane oddaljen nekaj čez 400 km, je trajalo v eni smeri dobrih 6 ur v drugi pa še uro več. Ne gre vse brez težav. Predor Karavanke je polovično zaprt in se čaka več kot pol ure na prosto smer.

Po poti so tudi številna gradbišča in kolone ter zastoji so kar dolgi. Na avstrijski meji nas niso kontrolirali, ko smo prišli čez Avstrijsko-Nemško mejo, nas je zaustavila policija in zahteva­ la osebne dokumente. Prosto gibanje v EU ni več tako prosto, kot smo pričakovali in kot je bilo pred leti. To zna biti še kako pomembno pri nadalnjem razvoju logistike.

Transport // julij - avgust 2017 //

71

Logistika

Roboti v logistiki Bomo v logistiki uporabljali delno ali popolnoma robotizirane sisteme? Morda se sliši dokaj futuristično in nas v prvem hipu spomni na kakšen znanstvenofantastični film, vendar so roboti deloma že prisotni v določenih fazah logističnih procesov. Industrija 4.0 spodbuja avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnih ter logističnih procesov. Brez dvoma takšen razvoj prinaša tudi ovire in postopno zmanjševanje potrebe po človeški delovni sili. Bomo manj delali, ali nas bo manj delalo v transportu in logistiki?

Besedilo: dr. Bojan Beškovnik

Različne analize raziskovalnih podjetij obravnavajo vpeljavo avtomatiziranih sis­ temov in robotov v različne procese vsak­ danjega bivanja kot pomembno razvojno smernico do leta 2030. Pri PwC izposta­ vljajo, da 59 odstotkov proizvodnih pod­ jetij že uporablja robotizirane sisteme v proizvodnji. Delež naj bi strmo naraščal.

Razvoj napredne robotike spodbuja tu­ di industrijski pristop Industrija 4.0, ki temelji na digitalizaciji vseh procesov v vertikalnih industrijah in na komunikaciji stroj-stroj ter človek-stroj/robot. Industri­ ja 4.0 je osnova za hitrejše vpeljevanje napredne robotizacije, ne le v proizvodne procese, temveč tudi v logistiko.

Razvoj v logistiki

Prehod robotike v logistične procese ni enostaven, saj so procesi kompleksnej­ ši in jih je težko v celoti napovedati in s tem tudi predpisati. Proizvodni proces je zagotovo veliko bolj standardiziran in usmerjen h končnemu izdelku, ki je v popolnosti vedno več ali manj enak.

Proizvodni koraki so v naprej predpisa­ ni in časovno razmejeni. Proizvodnja poteka v zaprtih oz. prostorsko ome­ jenih prostorih, kjer je vpliv elementov iz zunanjega okolja bolj predvidljiv in kontroliran. Tako je lahko celotni proces popolnoma avtomatiziran.

Logistični proces oz. njegova končna storitev je pogosto skupek različnih ele­ mentov znotraj še tako standardizirane in opredeljene oskrbne verige. Velik vpliv imajo zunanji elementi, ki lahko povzročajo motnje pri optimalni izved­ bi storitve. Omejujoči elementi so ve­ liko bolj izraziti pri izvedbi transportne storitve dobave ali dostave surovin in izdelkov v primerjavi s storitvami v skla­ diščih ali terminalih.

Razvoj robotike v logistiki se krepi ob

Tabela 1: Primerjava uporabljenih AGV sistemov v logistiki

Produktivnost ROI Prihranek skladiščnega prostora Cena

TOYOTA - PICK & GO + 25-60 % manj kot 3 leta

BALYO + 60-70 % manj kot leto in pol

KIVA / SCALLOG + 20-40 % med 2 in 3 leti

30 %

30 %

30 %

60.000-90.000 EUR

90.000 EUR

25.000-35.000 EUR (za 10 pcs)

Vir: Roland Berger, Of Robots and Men – in logistics, 2016.

72

// Transport // julij - avgust 2017

novih spoznanjih zmožnosti zaznavanja predmetov in samodejnega odločanja.

Prav tako so pomembni novi lažji ma­ teriali, visoko resolucijske kamere in ne nazadnje upadajoča cena robotov. Na­ predni AGV sistemi (Automated Guided Vehicles), ki so osnova trenutne robotike v logistiki, že opravljajo različne logistič­ ne procese v skladiščih. Pri sortirnih in pakirnih linijah dostavljajo različne iz­ delke zaposlenim, ki izberejo izdelek in ga ustrezno odpremijo (primer Amazon).

AGV sistemi znotraj skladišč pomagajo pri prevzemu paletiziranega tovora in ga dostavijo na prekladalno mesto ali kami­ on (primer Baylo, Knapp, Toyota itd). Sis­ temi zahtevajo visoke finančne vložke, vendar se investicija povrne v obdobju do treh let. Poleg produktivnosti, ki se poveča v povprečju za 40 odstotkov, je pomemben tudi prihranek skladiščnega prostora, ki v večini primerov znaša okoli 30 odstotkov. Takšni AGV ali robotizira­

ni sistemi delujejo znotraj skladišč, tako večji izziv ostaja samodejna oz. robotizi­ rana dobava in dostava tovora.

VCD Research izpostavlja rešitve, ki jih ponujajo podjetja Swisslog, Dema­ tic in Knapp. Robotizirane rešitve, kot so Dematic AMCAP (Automated Mixed Case Palletizing), omogočajo samodej­ no paletizacijo različnega tovora, ki je pripravljen za kasnejšo zaporedno po­ stavljanje tovora na različne prodajne police. Prevzem tovora iz skladiščenih pozicij omogočata sistema Pick-it-Easy podjetja Knapp in Automated Item-Pick robot podjetja Swisslog (v lasti podjetja Kuka AG). Veliko raziskav gre v smeri prijema tovora in njegove avtomatizira­ ne dostave. Pri Roland Bergerju izposta­ vljajo naslednja podjetja, ki se posebej ukvarjajo z robotizacijo prijema in pre­ mika tovora: Yaskawa Motoman, Re­ think Robotics, Bionic Robotics GmbH, Empire Robotics, Grabit, Fanuc, Fetch Robotics, Locus, Clearpath Robotics, Grey Orange Robotics, Scallog itd.

Razvoj pri Amazonu in Googlu

Podjetje Amazon je leta 2012 kupilo specializirano podjetje za razvoj robo­ tov Kiva Systems. Investicija za pre­ vzem specializiranega podjetja, ki se ukvarja z robotizacijo procesov v velikih skladiščih, v višini 775 mio USD, je bi­ la osnova za lasten razvoj in prilagaja­ nje novim zahtevam logističnega trga.

Amazon s tem ne želi širiti znanja in tehnoloških prednosti, ki jih zagotavlja robotizacija v logistiki, temveč spodbuja razvoj le za lasno večjo konkurenčnost na globalnem trgu.

Amazon je uvedel prvih 15.000 robo­ tov v skladišča v letu 2014. Ob koncu

lanskega leta pa so uporabljali že 45.000 robotov, in sicer v svojih 20 logistično-distribu­ cijskih centrih. Ob tem je bilo zaposle­ nih 230.000 ljudi.

Roboti pri Amazonu

Roboti so visoki vsega 40 cm in tehtajo 145 kg. Dosegajo transportno hitrost do 8 km/h. Nosilnost posameznega ro­ bota znaša do 317 kg. Uporaba robotov je skrajšala operativni proces v skladi­ šču iz 75 minut na 60 minut po ciklu, ki ga je predhodno v celoti opravljal skla­ diščnik. Operativni stroški logistike so se znižali za 20 odstotkov in istočasno se je ob spremenjenem načinu skladi­ ščenja obseg možne zaloge v skladišču povečal za 50 odstotkov.

Google je v zadnjih 10-ih letih kupil več tehnološko naprednih podjetij in ob tem investiral že več kot 500 mio USD v razvoj robotizacije. V letu 2013 je ku­ pil osem podjetij s področja robotike.

Najpomembnejši je bil nakup podjetja Boston Dynamics, ki je razvilo že več ro­ botov. Zadnjega so predstavili februarja letos pod imenom Handle. Robot na­ mesto stopal uporablja kolesa in dose­ že potovalno hitrost do 14,5 km/h. Ob enem polnjenju lahko prevozi 24 km. V višino lahko odskoči zavidljivih 1,2 m in lahko dvigne predmet teže tudi nad 45 kg. Googlov Handle je na prvi pogled dokaj človeško zasnovan, saj ima dve nogi in roki ter sredinski del v obliki pr­ snega koša. Četudi so funkcionalnosti robota zelo zanimive za širšo uporabo v logistiki, pa za sedaj ostajajo le pri prototipni izvedbi robota.

Finančni vidik

Študija Roland Bergerja je pokazala, da stroški nakupa robota in njego­ ve umestitve v logistični proces konstantno upa­ dajo. Robotiziran sis­ tem delovanja v logistiki znaša med 100.000 in 110.000 EUR po robo­ tu. Ceno uporabe robo­ tiziranega sistema za

osnovne operacije, kot so premik tovo­ ra znotraj skladišč in priprava na razkla­ danje ter nakladanje tovora, se lahko razvrsti v 5 kategorij: - osnovna oprema, v odvisnosti od tehnologije in stopnje avtomatizaci­ je med 20.000 in 50.000 EUR (npr. roboti ABB Yumi in ABB IRB340 do­ segajo ceno med 40.000 in 50.000 EUR); - priprava in prilagoditev okolja do 50.000 EUR; - sistemski stroški (cca. 45.000 EUR); - projektni stroški v višini 10 odstotkov celotnih stroškov in - stroški elektrike ter vzdrževanja siste­ ma.

Investicija v robotiziran proces se lah­ ko povrne v treh do štirih letih, saj je potrebno upoštevati, da se ob uporabi robotov poveča produktivnost (po študi­ jah tudi do 40 odstotkov). Ob dejstvu, da je strošek delavca v EU območju okoli 20.000 EUR letno oz. v 4-ih letih to znaša 80.000 EUR in ob večji pro­ duktivnosti, znaša ROI (ang. Return on Investment) 3 do 4 leta. Pri Roland Begerju izpostavljajo, da so bili stroški uporabe robota v letu 1990 visokih 116 EUR na uro, medtem ko je urna postavka delavca v EU znašala okoli 9 EUR. Strošek dela robota strmo upada, in sicer iz 50 EUR/h v letu 2005 na 39 EUR/h v 2010, da se v letu 2016 izena­ či s stroškom dela zaposlenega pri 18 EUR/h. Trend od leta 2020 prikazuje nadaljnje upadanje cene robotizirane delovne sile na vsega 10 EUR/h, med­ tem ko naj bi cena delovne ure zaposle­ nega bila enkrat višja.

Seveda pa uvajanje robotov v delovne procese prinaša tudi nekaj negativnih vplivov. Ljudje se bojimo za lastna de­ lovna mesta, ki naj bi jih v prihodnosti zasedli veliko bolj produktivni roboti. Po nekaterih analizah naj bi se v logistiki do leta 2025 uporabljalo že več kot 200.000 robotov, ki bi nadomestili več kot pol milijona zaposlenih.

Transport // julij - avgust 2017 //

73

Peter Pišek,

novi predsednik sekcije za promet pri OZS

»Vladi ponujamo dialog, zapore cest kot skrajni ukrep« Petra Piška, avtoprevoznika iz Lopate pri Celju, so avtoprevozniki sekcije za promet izvolili za svojega predsednika na izredni vo­ lilni skupščini 15. maja. Napoveduje, da bo delu sekcije skušal dati nov zagon, pri tem se bo zlasti prizadeval za vzpostavitev intenziv­ nega dialoga z vlado, resornim ministrstvom in drugimi državnimi inštitucijami. Ta dialog je, kot ocenjuje, pod vodstvom njegovega predhodnika Andreja Klobase zamrl, kar je pripeljalo do določene »marginalizacije« sekcije pri vplivanju na nastajanje za promet pomembne zakonodaje. Peter Pišek je v av­ toprevozniško dejavnost vstopil pred 30-imi leti kot samostojni podjetnik, leta 2006 pa se je povezal z nizozemskim logističnim pod­ jetjem HSF Logistics. Pišek & HSF Logistics je danes prepoznavno podjetje, ki zaposluje več kot 60 ljudi, specializirano pa je za pre­ voze blaga pod kontroliranim temperaturnim režimom. V sekciji za promet je bil v obdobju od 2010 do 2014 podpredsednik njenega upravnega odbora in svojo aktivnost takrat zaznamoval zlasti s prizadevanjem za vzpo­ stavitev malih servisno-logističnih con na slo­ venskem avtocestnem križu.

Sredi maja se je zgodila izredna volilna skupščina sekcije za promet. Zakaj je bila sklicana? Pred njo so bile informacije, ki bi osvetljevale razloge zanjo, zelo skopo od­ merjene … »Poimenovanje skupščine z izredno je bilo dejansko utemeljeno s posebnimi okolišči­ nami. Namreč, tedanji predsednik sekcije Andrej Klobasa je bil s sklepom skupščine Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije izklju­ čen iz članstva zaradi domnevnih kršitev sta­ tutarnih pravil in pravil poslovanja. Z njegovo izključitvijo je tako vodstvo sekcije ostalo brez predsednika, zato je skupščina zbornice imenovala začasnega predsed­nika, Aleksan­ dra Bizjaka. Nato je prišlo še do odstopa treh članov upravnega odbora, tako da upravni odbor spet ni bil popoln. Manjkajoče člane bi sicer bilo mogoče nadomestiti z novimi, ven­ dar je na aprilski seji skupščine sekcije pre­ vladala odločitev, da ne bo nadomeščanja manjkajočih, ampak naj bi se izvedle volitve nove skupščine in novih organov skupščine.

Takšna je bila volja avtoprevoznikov.« Zahteva članov po »prenovi« skupščine da­ je slutiti, da je bilo v ozadju še kaj več kot formalna nuja … »Vzrok, da so se člani odločili zahtevati kom­ pletne volitve skupščine, je tudi veliko neza­

74

Besedilo: Janez Kukovica

dovoljstvo z delom sekcije, seveda predvsem z njenim vodenjem. V zadnjih treh letih se je dogajalo zelo malo, kar bi šlo v korist sloven­ skega avtoprevozništva. Njihova zahteva se je zgodila izrazito spontano.« Kaj vas je napeljalo k temu, da ste se odlo­ čili kandidirati za predsednika sekcije? »V upravnem odboru sekcije sem že deloval v obdobju od 2010 do 2014. Osebno sem se skušal angažirati na določenih projektnih nalogah, ker sem razumel, da tako lahko pridemo do najboljših rezultatov. Vendar pa je predsednik Klobasa projektne skupine postopoma ‚ugasnil‘ in vodenje vseh aktiv­ nosti v sekciji osredotočil v eni osebi – sebi.

Svoj mandat sem končal razočaran in pri se­ bi že sklenil, da je dovolj ena ponesrečena izkušnja, da bi bilo škoda še kdaj podobno trošiti energijo in se izpostavljati. A se je po izpraznitvi mesta predsednika sekcije name obrnilo ogromno stanovskih kolegov, ki so mi prigovarjali, da naj kandidiram, rekoč, da v meni vidijo osebo, ki bi znala in zmogla voz potegniti naprej. Nisem takoj privolil, pač pa šele potem, ko so mi zagotovili dovolj trdno podporo. Ena od mojih zahtev je bila, da mi s pravilnikom dodelijo možnost, da sam izbi­ ram ekipo upravnega odbora. To zagotovilo sem soglasno dobil, zgodila se je tudi ustre­ zna sprememba pravilnika. To pomeni, da so pripravljeni slediti moji viziji. Če se bo izka­ zalo, da kdo skuša delati po svoje, zunaj te vizije, sem odločen, da ga tudi zamenjam.« Ena od vaših izjav je bila, da boste delali vse drugače, kot je delal vaš predhodnik.

Kaj to pomeni? »Že v mojem prvem mandatnem obdobju v upravnem odboru sekcije sem zaznaval neu­ sklajenost v delu tega organa, predvsem za­ radi načina vodenju prejšnjega predsednika.

Andrej Klobasa je deloval kot izrazit individu­ alist z razpoznavnim egom. Kot individualist ni povezoval ljudi, ni povezoval sekcije, ni po­ vezoval prevozniških združenj. Spomnim se, da so včasih ostali člani upravnega odbora potrebovali veliko truda, da smo ga prepričali o kakšni stvari, ki je bila očitno v prid avtopre­ voznikov. Na tak način se je izgubljalo veliko energije, hkrati je začela padati njena prodor­ nost, ko se je bilo treba pogovarjati z vlado o raznih zakonskih rešitvah. Verižni učinek te­ ga je bil tudi upad medijske prepoznavnosti.

Nekatere Klobasove izjave, izrečene v nedi­ plomatskem tonu, pa so škodile tudi ugledu slovenskega cestnega transporta kot takega.

// Transport // julij - avgust 2017

To so njegove značajske lastnosti, zaradi ka­ terih je na dolgi rok izgubljal podporo med slovenskimi avtoprevozniki.

Jaz dajem prednost kolektivu, njegovi mo­ či. Več mišljenj da na koncu tudi več dobrih idej. Želim delovati povezovalno. Trdim, da ni problem, če obstaja več avtoprevozniških organizacij, toda s povezovanjem je treba doseči, da bodo avtoprevozniška stališča predstavljena poenoteno. Nedopusten se mi je zdel primer iz časa Klobasovega pred­ sednikovanja, ko smo se predstavniki obeh avtoprevozniških organizacij v pogajanjih na resornem ministrstvu začeli usklajevati šele tam. Govorim o pojmu ‹enega slovenskega avtoprevoznika›, ene prometne zakonodaje, ‹enega kamiona› in ‹ene ceste›. Ker avtopre­ voznike opredeljujejo naštete stvari, ki so za vse enake, je potemtakem edino smiselno, da se vedno izoblikuje ena, usklajena rešitev.

Kakšna je vaša ‚vizija‘ sodelovanja z držav­ nimi organi? Biti kooperativni in sodelovati ali predvsem zahtevati? »Seveda se ni možno v naprej opredeliti za eno vrsto taktike v razmerju do državnih ozi­ roma vladnih organov. Na prvo mesto bi dal konstruktivno sodelovanje, na drugo mesto vključevanje. Zgled si lahko sposodim iz časa mandata 2010-2014, ko je bil pri ministrstvu za promet oblikovano delovno telo, kolegij, na katerem smo se dobivali enkrat mesečno in kakšne probleme zares tekoče reševali. Vklju­ čevanje v obliki kolegija je omogočalo, da je tudi vlada lažje delala. Želim si, da bi se tak kolegij ponovno vzpostavil. Danes prihajam s pogovorov na ministrstvu za notranje zadeve, kjer smo seznanili policijo z našimi najaktual­ nejšimi problemi in ob tem predlagali, da institucionaliziramo naše komuniciranje.

Njihov odgovor je bil pozitiven. Najbrž bo naj­ bolj uporabljana metoda korenčka in palice, kot jo imenujem, če pa se bo zgodilo, da bo vlada šla povsem svojo pot in ignorirala na­ še argumentirane predloge, bomo zagotovo posegli tudi po ostrejših oblikah komunika­ cije. Mediji so mi že postavljali vprašanja, ali naj se državljani boje cestnih zapor, od­ govarjam, da je to skrajni ukrep, ki pa ga ne izključujem.

Kaj nameravate spremeniti v organizaciji dela sekcije, da bi bilo le-to učinkovitejše, uspešnejše? »Cestno prevozništvo je široko področje, zato smo imenovali več odborov, ki naj bi bili specializirani za obravnavo specifik po­ sameznih oblik cestnega transporta. To je oblika, ki sem jo zagovarjal že v mojem prejšnjem mandatu v upravnem odboru, pa, kot rečeno, predsednik Klobasa ni imel po­ sluha za to. In sicer smo vzpostavili odbore za prevoze v agrokulturi in farmaciji, odbor avtobusnih prevoznikov, odbor za nacional­ ne prevoze, odbor za mednarodne prevoze, odbor taksistov. V teh odborih se temeljito predebatirajo posamezne specifične vsebi­ ne, upravni odbor jih dobi že prečiščene ter lažje in hitreje sprejema odločitve. Proble­ matiko seveda potem lažje prenaša do po­ sameznih ministrstev. V delo v odborih je ta hip vpetih najmanj 50 prevozniških podjetij, s čimer sem zelo zadovoljen, pričakujem pa, da bo število udeležencev še raslo. Poleg od­ borov smo imenovali tudi nekatere komisije, ki prevzemajo določene aktualne projektne naloge, kot so nelojalna konkurenca, delov­ na zakonodaj itd.« Kateri so problemi, ki trenutno najbolj mu­ čijo avtoprevoznike, in kaj predlagate za njihovo rešitev? »Na prvem mestu moram omeniti problem šengenske meje. Potrebujemo življenjske rešitve, na primer izgradnjo dodatnih stez za kamione. Danes smo na obisku na ministr­ stvu za notranje zadeve govorili predvsem o tem. Takoj zatem je problem evropska (soci­ alna) zakonodaja. Menim, da bi bilo nujno poenotenje vseh evropskih obrazcev v en obrazec, podobno kot je obrazec za dopuste voznega osebja. Stvari so se toliko zakom­ plicirale, da imamo sedaj množico plačilnih list, predstavnika podjetja v tuji državi (Fran­ ciji) in podobno. Prezakomplicirano, preveč obremenjujoče! Zadoščale naj bi jasne de­ finicije posameznih vrst prevozov - kabota­ žni, bilateralni, mednarodni. Pri kabotažnih prevozih je jasno, da se je treba v vseh stva­ reh držati predpisov države, v kateri se le-ti opravljajo.

V zadnjem času nas je neprijetno prese­ netila Nemčija, ki je lansirala zahtevo, da prevozniki oziroma njihovi vozniki opravljajo tedenske počitke doma – ali v hotelskih na­ mestitvah na poti. Predlog seveda nima nič z iskreno skrbjo za kvaliteten počitek vozni­ kov, ampak je v njegovem ozadju samo lobi,

ki bi z gradnjo dodatnih hotelov želel priti do novega dobrega posla. Danes so kabine kamionov tako udobne, da je marsikatera hotelska soba brez klime slabša. Bojim se, da so ti ‹nacionalizmi› velikih, močnih evrop­ skih držav tisto, kar je v očitnem nasprotju z načeli združene Evrope. S takimi zakonskimi inovacijami bogate evropske države delujejo izkoriščevalsko do revnejših. Če se bo tako nadaljevalo, potem je z združeno Evropo konec. Vem, da številni vozniki tovornjakov, predvsem romunski in bolgarski, dobesedno preživijo leta na parkiriščih zahodnoevrop­ skih držav, ne da bi se vračali domov, kar je moteče in že nekoliko spominja na begunske kampe, a vendarle gre v primeru nemškega predloga za omejevanje, ki jer nesprejemlji­ vo za evropsko logiko nemotenega pretoka blaga. Sprejemljiva bi bila neka življenjska, kompromisna rešitev – mesečno vračanje mobilnih delavcev enkrat na mesec.« Menda so se po Nemcih začeli zgledovati tudi drugi. Menda doživljate pravi cunami predpisov, ki prihajajo iz Evrope oz. njego­ vega centra Bruslja … »Avtoprevoznike omejujejo predvsem tri države: Nemčija, Avstrija, Francija. Posle­ dično so začele o omejitvah razmišljati še nekatere, na primer Nizozemska, ki pred tem nikoli ni razmišljala o čem podobnem.

Cestni promet je v EU postal najbolj omeje­ vana gospodarska panoga. Omejujejo nas v vseh segmentih, z birokratskimi ovirami, povečujejo nam stroške dela, ki jih seveda ne moremo preliti v ceno prevoza. Pred ča­ som smo dobili paket zakonskih sprememb enkrat na leto, zdaj se to dogaja tako rekoč na štirinajst dni. Spremenjenim predpisom že ne moremo več slediti, naše logistične pi­ sarne so pred živčnim zlomom. Dodatno mo­ ramo zaposlovati ljudi samo za izpolnjevanje številnih obrazcev. Trdim, da tako hudo, kot je letos, še ni bilo. Prevozniška združenja bomo očitno morali evropskim politikom, evroposlancem, komisarjem, povedati, da tako ne gre, jim morda celo zapretiti s pro­ testnimi ukrepi.« Slovenski avtoprevozniki imate to srečo, da imate v Bruslju slovensko komisarko za promet. Ste vzpostavili kakšno komunika­ cijo z njo? »Naše zbornične strokovne službe že raz­ meroma dobro sodelujejo s komisarkino pisarno v Ljubljani, v jeseni pa si obetamo

tudi srečanja z njo. Na tem srečanju naj bi ji izročili peticijo slovenskih avtoprevoznikov ter madžarskih prevoznikov, združenih v NIT Hungary, ki se nanaša ravno na problemati­ ko omejevalne zakonodaje. Ustaljena pot te peticije bi bila neposredno v Bruselj, mi pa želimo to dejanje oziroma dogodek narediti doma, na sedežu Obrtno-podjetniške zbor­ nice Slovenije, mu dati široko problemsko vsebino, povabiti tudi evroposlance iz obeh držav, ljudi iz ministrstev, tako da bi bila za­ deva tudi medijsko odmevna.« V preteklosti smo od slovenskih avtoprevoz­ nikov dostikrat slišali, da slovenska država ne zna zaščititi svojih avtoprevoznikov ta­ ko dobro, kot to znajo druge države svoje avtoprevoznike. Drži ali ne drži? »Izognil se bom neposrednemu odgovoru, ki je lahko preveč črno-bel. Vtis je, da za doma­ če avtoprevoznike naredi premalo, ampak ta primanjkljaj izhaja iz ene od predhodnih ugo­ tovitev – iz prešibke komunikacije med nami in državo. Ministru ne moremo zameriti, če ne pozna pomembnih dejstev določene pro­ blematike, tudi državni sekretar ne more ve­ deti vsega, direktor direktorata za promet pa že mora biti strokovno na ‹frekvenci› z nami. Če nečesa ne veš, potem tudi nimaš podla­ ge za načrtovanje in ukrepanje. Torej, gre za to, da moramo našo problematiko prenašati na ključne osebe v državi. Mi moramo biti tisti, ki bomo dajali pobude za dialog. Priza­ devati si moramo, da nas bodo vsaj vedno razumeli, če nas že ne bodo vedno uslišali.

Cestni transport je silno pomembna gospo­ darska panoga, zato moramo biti avtoprevo­ zniki obvezni sogovorniki vsakokratni vladi, ne glede na to, kakšne politične barve je ta.« Da ne bova samo o trdem delu … Se kakš­ nega dogodka posebej veselite v bližnji prihodnosti?

Po napornem delu je treba kdaj kaj narediti tudi za svojo ‚dušo‘ – avtoprevozniki to zna­ mo. In prišli smo na idejo, da jeseni pripravi­ mo veliko srečanje avtoprevozniških družin.

Povabili smo tudi prevoznike iz Gospodarske zbornice Slovenije, izvedbo tega projekta pa sem – v okviru koncepta delovanja komisij - zaupal članu upravnega odbora Francu Sr­ šenu. Tega srečanja se resnično veselim, saj sem prepričan, da nas bo še bolj povezalo.

Da bomo v prihodnje lahko govorili o sicer dveh avtoprevozniških organizacijah, a o enem slovenskem avtoprevozniku.«

Transport // julij - avgust 2017 //

75

Zveza zzšam

Tretja seja Sveta članic ZŠAM RS Svet članic je posvetovalni organ predsednika in upravnega odbora Zveze. Sestavljajo ga vsi predsedniki Združenj in pooblaščenci kolektivnih članic, predsedniki regij, ter predsednik in podpredsednik Zveze. Svet članic oblikuje stališča o pomembnih vprašanjih kot so statutarne spremembe, investicijski projekti, programu dela Zveze za posamezno mandatno obdobje idr.

Tako smo v petek 23. junija izvedli tretjo sejo Sveta članic v tem manda­ tu. Seja je bila na Centru varne vožnje ZŠAM Celje. Takšna oblika sodelova­ nje je ključna za dobro komunikacijo med združenji in Zvezo. Na začetku je predsednik Zveze Aleš Kocjančič pozdravil vse navzoče. Zahvalil se je za udeležbo, saj je odzivnost na vabilo znak, da so takšni posveti dobrodošli.

Poudaril je, da poslovanje Zvez teče v skladu s smernicami upravnega od­ bora. Finančne obveznosti so urejene.

Načrtovani projekti se prav tako ure­ sničujejo oziroma so v pripravi, glede na termin izvajanja. Novost tega man­ data je, da se bo projekt Prvi šolski dan v septembru dodatno vsebinsko

nadgradil. V nadaljevanju je sekretar mag. Fadil Mušinović povzel vsebine projektov, ki so v pripravi. Poudaril je, da je potrebno vse izvedene aktivno­ sti ažurno dokumentirati in posredo­ vati strokovni službi Zveze za obdela­ vo podatkov. Delo v strokovni službi poteka nemoteno. Aktivnosti tečejo tudi v smeri pridobivanja članstva, saj je potrebno skrbeti za ustrezno repre­ zentativnost Zveze. Oznake oziroma logotip Zveze je uradno zaščiten. Prav tako se bo postavil sistem za skupno naročanje svečanih uniform. V nada­ ljevanju je potekala razprava, kjer so posamezniki predstavili delo v svojih združenjih oziroma so podali kakšno od mnenj za nadaljnjo sodelovanje.

Predstavnik ZŠAM Zreč je povabil vse navzoče na 26. tradicionalno sre­ čanje šoferjev in avtomehanikov na Roglo, ki bo 23. julija. Po zaključku uradnega dela seje so udeleženci na­ daljevali še z neformalnim druženjem s pogostitvijo.

Aktivni za varnost v prometu!

26.

TRADICIONALNO SREČANJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Slovenije

ROGLA 2017 Združenje šoferjev in avtomehanikov Zreče in ZŠAM Celjska regija organizirata tradicionalno 26. ŠOFERSKO NEDELJO na Rogli, ki bo v nedeljo, 23. 7. 2017 ob 11.00 uri.

76

// Transport // julij - avgust 2017

Servisne informacije

CENE BENCINA V EVROPI 4. 7. 2017 država

bencin 95

Albanija

172.000 ALL (1,30 EUR)

Avstrija

1.170 EUR

1.330 EUR

1.090 EUR

Belgija

1.400 EUR

1.480 EUR

1.310 EUR

Belorusija

1.250 BYN (0,56 EUR)

1.360 BYN (0,61 EUR)

1.290 BYN (0,58 EUR)

BIH

2.150 BAM (1,10 EUR)

2.250 BAM (1,15 EUR)

2.100 BAM (1,07 EUR)

Bolgarija

2.110 BGN (1,08 EUR)

2.370 BGN (1,21 EUR)

2.110 BGN (1,08 EUR)

Češka

29.990 CZK (1,14 EUR)

31.990 CZK (1,22 EUR)

28.680 CZK (1,09 EUR)

Črna gora

1.230 EUR

1.260 EUR

1.080 EUR

Danska

10.490 DKK (1,41 EUR)

10.720 DKK (1,44 EUR)

8.590 DKK (1,16 EUR)

Estonija

1.140 EUR

1.190 EUR

1.110 EUR

Finska

1.450 EUR

1.530 EUR

1.250 EUR

Francija

1.370 EUR

1.440 EUR

1.220 EUR

Grčija

1.500 EUR

1.660 EUR

1.260 EUR

Hrvaška

9.340 HRK (1,26 EUR)

9.890 HRK (1,33 EUR)

8.580 HRK (1,16 EUR)

Irska

1.380 EUR

1.260 EUR

Islandija

195.370 ISK (1,67 EUR)

182.540 ISK (1,56 EUR)

Italija

1.640 EUR

Kosovo

0.910 EUR

Latvija

1.120 EUR

1.170 EUR

0.990 EUR

Liechtenstein

1.390 CHF (1,27 EUR)

1.420 CHF (1,30 EUR)

1.430 CHF (1,31 EUR)

Litva

1.160 EUR

1.220 EUR

1.060 EUR

Luksemburg

1.150 EUR

1.220 EUR

0.970 EUR

Madžarska

353.200 HUF (1,14 EUR)

Makedonija

63.000 MKD (1,02 EUR)

65.000 MKD (1,06 EUR)

49.000 MKD (0,80 EUR)

Moldavija

16.800 MDL (0,82 EUR)

17.340 MDL (0,84 EUR)

14.300 MDL (0,69 EUR)

Nemčija

1.350 EUR

1.470 EUR

1.140 EUR

Nizozemska

1.650 EUR

1.750 EUR

1.290 EUR

Norveška

16.190 NOK (1,69 EUR)

17.280 NOK (1,81 EUR)

15.000 NOK (1,57 EUR)

Poljska

4.470 PLN (1,06 EUR)

4.800 PLN (1,14 EUR)

4.270 PLN (1,01 EUR)

Portugalska

1.530 EUR

1.650 EUR

1.280 EUR

Romunija

4.590 RON (1,01 EUR)

5.010 RON (1,10 EUR)

4.500 RON (0,99 EUR)

Rusija

40.200 RUB (0,60 EUR)

45.700 RUB (0,68 EUR)

38.100 RUB (0,56 EUR)

Slovaška

1.280 EUR

1.480 EUR

1.110 EUR

Slovenija

1.216 EUR

1.312 EUR

1.110 EUR

Španija

1.210 EUR

1.340 EUR

1.090 EUR

Srbija

145.900 RSD (1,21 EUR)

152.900 RSD (1,27 EUR)

150.900 RSD (1,25 EUR)

Švedska

14.170 SEK (1,47 EUR)

14.770 SEK (1,53 EUR)

13.750 SEK (1,43 EUR)

Švica

1.440 CHF (1,32 EUR)

1.520 CHF (1,39 EUR)

1.530 CHF (1,40 EUR)

Turčija

5.230 TRY (1,30 EUR)

5.250 TRY (1,31 EUR)

4.550 TRY (1,13 EUR)

Ukrajina

25.100 UAH (0,84 EUR)

26.190 UAH (0,88 EUR)

22.790 UAH (0,77 EUR)

V. Britanija

1.160 GBP (1,32 EUR)

1.190 GBP (1,35 EUR)

1.170 GBP (1,33 EUR)

Vir: amzs

bencin 98/100 Dizel 168.000 ALL (1,27 EUR)

1.650 EUR

1.530 EUR 0.870 EUR

349.100 HUF (1,13 EUR)

Izžrebani reševalci:

Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz majske številke revije Transport smo izžrebali naslednje reševalce: Aleš Kopač, Ljubljana Lucija Škof, Semič Marjan Pele, Sava Jano Lebar, Izlake Uroš Miloševič, Ljubljana Vili Novak, Maribor

NASLEDNJA ŠTEVILKA REVIJE TRANSPORT IZIDE 1. septembra

eTransport.si Transport // julij - avgust 2017 //

77

Zanimivost

Preseljevanje naselja Nekega jutra so se stanovalci majhnega švedskega rudarskega mesteca Malmberget sestali, da bi prisostvovali nevsakdanjemu dejanju – preselitvi celega naselja.

Zveni kot pravljica? Pa ni!

Švedski rudarski gigant LKAB, nizo­ zemsko prevozno podjetje Mammoet in gradbeno podjetje NYAB so združili sile, da prestavijo celotno naselje. Hi­ šo za hišo so prestavili iz Mammoeta v bližnje mesto Koskullskulle. Naselje je bilo potrebno prestaviti zaradi poveča­ nih potreb rudnika, a ker so se lokalne oblasti odločile, da je stare hiše potreb­ no zaščititi, so jih eno po eno prestavili na drugo lokacijo.

Za ta podvig so uporabili Scanio R620, posebej opremljeno in prilagojeno za prevoz težjih tovorov. 63 ton težka pri­ kolica Nicolas MHD je bila opremljena z 18-imi osmi in 144-imi kolesi, vsaka os lahko prenese do 36 ton obremenitve, kar pomeni, da lahko prikolica prepe­ lje do 600 ton težek tovor. Prikolica je opremljena tudi s posebnim hidravlič­ nim sistemom za izravnavo pri vožnji po neravninah, prav tako so osi zasučne, z vsemi sistemi pa upravlja tehnik, ki ima svoj delovni prostor neposredno na prikolici, vsi sistemi pa se napajajo iz posebnega generatorja nameščenega na tovornjaku.

Tovornjak lahko preverjeno vleče to­ vore do 250 ton, ker pa so hiše težje, so na konec kompozicije dodali še en takšen tovornjak, ki je postregel z do­ datno vlečno močjo in večjo močjo pri zaviranju.

Hiše so bile s pomočjo posebnih dvigal v celoti dvignjene s temeljev in natovor­ jene na prikolico ter prepeljane na no­ vo lokacijo oddaljeno 2 kilometra. Sam transport je trajal eno uro, hiše pa so dobile nove temelje na novi lokaciji. »Srečni smo, ker nam ni potrebno gra­ diti novega mesta in podirati starih hiš.

Mesto že leži le dva kilometra vstran in bo sedaj dobilo nekaj novih hišnih šte­ vilk. Rudnik LKAB in mesto sta zelo po­ vezana, brez mesta ni rudnika in brez rudnika ni mesta,« je pojasnil Maritha Mossberg, vodilni mož rudnika LKAB.

78

// Transport // julij - avgust 2017