Ključni pogoj za ohranitev kmetijske pridelave je, da pridelava omogoča kmetom doseganje primernega dohodka za vloženo delo. Ohranjanje kmetijskih zemljišč je neposredno povezano s kulturno krajino, ki pa ni naravna danost in je zato spremenljiva kategorija prostora, ki je odraz konkretne kmetijske in gozdarske rabe podeželskega prostora. Pomembna je tudi vizualna oz. estetska vrednost kulturne krajine, predvsem urejenost in obdelanost zemljišč. Vzdrževanje kulturne krajine je realno možno samo z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč, kar zahteva prisotnost zadostnega števila kmetov. Uresničevanje tega razvojnega cilja torej zahteva ohranitev poseljenosti tudi na bolj odmaknjenih območjih in ohranitev kmetijske proizvodnje tudi na ekonomsko marginalnih zemljiščih.
Gozdarstvo Območje krajinskega parka je opredeljeno kot gozdna krajina, s strnjenimi gozdovi Zgornje Idrijce, Čekovnika in Črnovrške planote. Po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) so nekateri gozdovi v parku razglašeni za gozdove s posebnim namenom. Znotraj območja se namreč pojavljajo varovalni gozdovi in gozdni rezervati z izredno poudarjeno varovalno funkcijo. Razporeditev in funkcije gozdov so razvidne iz karte lastništva gozda (glede na dejansko rabo tal). Gozdovi na obravnavnem območju so skoraj v celoti v državni lasti. Varovanje gozdne krajine v krajinskem parku je treba še posebej varovati tudi zato, ker se v njej gibljejo zaščitene živalske vrste (ris, medved, volk).
Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca
str. 69
