•
Izvajanje dejavnosti v prostoru se usklajuje na način, da gozdnogospodarska dela niso ovirana.
Skoraj polovica anketirancev (42%) meni, da bi morali nadaljevati s sedanjim trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, skoraj tretjina (31%) pa kot ustrezen način gospodarjenja prepoznava prilagajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na način, da se še bolj poudari funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti (oblikovanje ekocelic, puščanje večjega deleža odmrle mase v gozdovih...). Nekaj (16%) jih kot ustrezen način gospodarjenja vidi izvajanje sanitarne sečnje, brez drugega poseganja v gozdove. 59% anketirancev je navedlo, da so gozdovi in gozdni rezervati zelo pomembna kvaliteta parka, ki jo je treba ohranjati, 36% pa jih ocenjuje, da predstavljajo pomembno kvaliteto parka.
4.1.3. Ribištvo Upravljanje v Krajinskem parku Zgornja Idrijca naj ne posega na področje, ki je predmet ribiškega upravljanja. Ribolov v krajinskem parku se ne omejuje oz. je reguliran v skladu z Ribiškogojitvenim načrtom Ribiške družine Idrija. Poleg tega se upoštevajo naslednje usmeritve: • •
•
• •
•
•
Raba prostora se načrtuje na način, da se bo čim manj posegov izvajalo na območju vodnih in priobalnih zemljišč strug vodotokov. Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti (19. člen ZSRib) tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter da se ohranja naravna osenčenost oz. osončenost struge in brežin. Dela na vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu v krajinskem parku se izvajajo po principih sonaravnega urejanja voda. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja ribjih vrst po vodotokih. Ohranjajo se avtohtone vrste rib. Na območjih brežin vodotokov in stoječih voda brez drevesne in grmovne vegetacije naj bo načrtovana zasaditev brežin z višjimi drevesi. Zasaditev se naj izvaja v sodelovanju z ribiško družino, ZZRS na območjih kjer ni obstoječe zasenčenosti, ki bi omogočala obstoj skrivališč za ribe. Brežine naj se zasadi z avtohtonimi vrstami dreves in grmovja. Zasaditev brežin se mora izvajati na način, da bo obrežna vegetacija strnjena. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor vodotokov. Dela na posamezni lokaciji naj se izvajajo združeno, tako da ne bo prihajalo do ponovnih poseganj v struge vodotokov na istih lokacijah.
Skoraj polovica anketirancev (48%) meni, da bi moral biti ribolov urejen tako, kot je danes, tretjina (33%) pa področja ne poznava dovolj in zato nima mnenja. Eden izmed anketirancev pod kategorijo drugo izpostavlja, da bi bilo treba zagotoviti avtohtono življenje v porečju Idrijce.
Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca
str. 86
