•
Na območju brežin vodotokov in stoječih voda v krajinskem parku mora biti dolgoročno zagotovljen obstoj obrežne vegetacije. Na zgornjih delih brežin oz. na privodnih delih se v primeru morebitnih posegov ohrani domorodno grmovno in drevesno zarast. Kjer bo prišlo do odstranjevanja zarasti, se brežine v isti vegetacijski sezoni ponovno zasadi na zgornji tretjini brežin z drevesno vegetacijo, na srednji tretjini brežin pa z grmovno vegetacijo, ki jo visoka voda polega. Na ta način poplavna ogroženost ne bo povečana. • Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le – teh ne zajema vode iz vodotokov. • Po Odloku o razglasitvi Krajinskega parka Zgornja Idrijca izvajanje večjih regulacij in večjih gradbenih del v strugah vodotokov s posledico večje spremembe vodnega režima ali spremembe struge ni dovoljeno oz. strogo prepovedano. Za vsa območja, ki so na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodo varstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 05/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. Več kot polovica anketirancev (69%) meni, da so vodotoki kvaliteta parka, ki jih je treba ohranjati. Prav tako 70% anketirancev kot zelo pomembno kvaliteto izpostavlja varstvo izvirov. Po mnenju polovice anketirancev (52%) bi morali z vodotoki upravljati na način, da so izjemoma dovoljeni manjši nujni posegi za zagotavljanje prevoznosti cest, zagotavljanje poplavne varnosti in vzdrževanje obstoječe infrastrukture na Lajštu (pregrada za kopališče, utrjene brežine). Slaba četrtina (23%) meni, da bi morali biti dovoljeni vsi posegi, ki zagotavljajo varnost infrastrukture in turistični razvoj.
4.1.6. Prometna, komunalna in energetska infrastruktura Za ureditev prometa znotraj krajinskega parka je ključnega pomena vzpostavitev prometnega režima, ki spodbuja uporabo trajnostne mobilnosti in zmanjšuje vstop obiskovalcev z osebnim avtomobilom in sicer iz vseh smeri vstopa v krajinski park. Zato je ključnega pomena temu primerna ureditev vstopne točke pri Podroteji s parkiriščem za osebne avtomobile, avtobus in prostorom za avtodome, ki bo med drugim delovala kot vozlišče trajnostnega prometa. Vstop v območje krajinskega parka peš ali s kolesom je dobrodošel, zato je treba temu primerno urediti kolesarsko in pohodniško infrastrukturo (izposoja koles, prostori za parkiranje koles, polnilnice za e-kolesa). Uvedba trajnostne mobilnosti v parku, določitev območij za parkiranje, izboljšanje dostopnosti z javnim avtobusom in kolesi bodo prispevali k zmanjšanju obremenitve parka z motoriziranim prometom in s tem posledično razbremenitev ceste. Ta predstavlja enega izmed pritiskov ne le na naravo, temveč tudi na doživljanje območja in prometno varnost. Pri upravljanju in nadaljnjem razvoju območja se upošteva naslednje usmeritve: • • • •
Pod določenimi pogoji (prometni režim) omogočiti prometno dostopnost in varnost vsem prebivalcem, obiskovalcem in udeležencem v prometu. Zagotovi se povezovanje naselij, delovnih mest in turističnih območij z javnim potniškim prometom. Plačilo parkirnine na turističnih območjih se pobira od maja do oktobra. Prometno omrežje dograditi skladno s sedanjimi in prihodnjimi urbanističnimi potrebami naselij. Sanacija podstandardnih elementov lokalnih cest in javnih poti. Zmanjšati odvisnost od osebnega avtomobila pri obiskovanju parka, izboljšati prometno varnost. Predvidi se prestavitev dela lokalne ceste Podroteja – Lajšt. S tem se prispeva k
Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca
str. 88
