BOŽJA rešitev
Neale Donald
Walsch
BOŽJA rešitev Moč čiste ljubezni
Prevedel Jure Šešet
naslov izvirnika: Neale Donald Walsch The God Solution The Power of Pure Love Copyright © 2020 by Neale Donald Walsch Original English language edition published by Phoenix Books. All rights reserved. Za slovenski prevod © 2021 Založba Gnostica Neale Donald Walsch Božja rešitev Moč Čiste ljubezni Vse pravice pridržane. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založnika ni nobenega dela te knjige dovoljeno reproducirati s kakršnimi koli mehanskimi, fotografskimi ali elektronskimi procesi ali v obliki fonografskega posnetka, niti ga ni dovoljeno shranjevati v sistem priklica podatkov, prenašati ali drugače kopirati za javno ali zasebno uporabo, razen »poštene uporabe« v obliki kratkih citatov v člankih ali kritikah.
izdajatelj Založba Gnostica d. o. o., Topniška 33 a, 1000 Ljubljana www.gnostica.si za založbo Suzana Kramar Dodič urednica Suzana Kramar Dodič prevajalec Jure Šešet lektorica Simona Mikeln oblikovalec Žiga Valetič Fotografija na ovitku Vian 1980, DepositPhotos distributor Založba Primus, Brezina 19, 8250 Brežice www.primus.si tisk Digitalni tisk Primus naklada na zahtevo Ljubljana 2021
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 133.2 WALSCH, Neale Donald Božja rešitev : moč čiste ljubezni / Neale Donald Walsch ; prevedel Jure Šešet. - Ljubljana : Gnostica, 2021 Prevod dela: The God solution ISBN 978-961-229-149-5 COBISS.SI-ID 64398339
Kazalo
1. del NOVA IDEJA 1. poglavje ... 9 2. poglavje ... 12 3. poglavje ... 16 4. poglavje ... 18 5. poglavje ... 21 6. poglavje ... 23 7. poglavje ... 26 8. poglavje ... 29 9. poglavje ... 33 10. poglavje ... 37 11. poglavje ... 44 12. poglavje ... 50 13. poglavje ... 56 14. poglavje ... 64 15. poglavje ... 70 16. poglavje ... 75 17. poglavje ... 78
18. poglavje ... 83 19. poglavje ... 89 20. poglavje ... 92 21. poglavje ... 99 22. poglavje ... 103 23. poglavje ... 108
2. del MEHANIKA 24. poglavje ... 115 25. poglavje ... 121 26. poglavje ... 127 27. poglavje ... 134 28. poglavje ... 142
SKLEPNA BESEDA 149
1. del NOVA IDEJA
1.
R
ecimo, za namene te razprave, da bi lahko človeštvo nedvomno dokazalo, da Bog obstaja. Ali mislite, da bi to kakor koli vplivalo na vaše življenje? Ali bi bilo to pomembno v praktičnem smislu? Recimo, za namene te razprave, da bi lahko človeštvo nedvomno dokazalo, da Bog ne obstaja. Ali mislite, da bi to kakor koli vplivalo na vaše življenje? Ali bi bilo to pomembno v praktičnem smislu?
Zelo veliko ljudi že zelo dolgo raziskuje ti vprašanji. Rekel bi, da več milijard ljudi več tisoč let. Po mojem mnenju je umestna misel, da vprašanja o Bogu niso ne plehka ne nepomembna. Veliko je odvisno od tega, kaj se govori na to temo. Če bi papež jutri razglasil, na primer, da se je motil o vsem in da Boga sploh ni, bi bil velik del naše vrste pretresen v dno duše. Če bi duhovni vodje vseh drugih svetovnih ver dejali, da se strinjajo z njim, bi bila duhovna življenja osmih desetin človeške rase v razsulu. 9
SREČNEJŠI OD BOGA
Raziskave kažejo, da se skoraj 85 odstotkov svetovnega prebivalstva istoveti s katero od verskih skupin oziroma verjame v neko nadzorno silo. Kljub temu ... na svetu vlada prava zmešnjava. Ali je torej sploh pomembno, ali Bog obstaja ali ne?
V razvoju vsake vrste napoči trenutek, ko plahost ne pride več prav, ko se ne razlega zgolj en sam glas vpijočega v puščavi, kot pravijo; trenutek, ko napoči čas za umestno vprašanje. Potem ko se je v letu 2020 planet spopadal s pogubnim svetovnim virusom, pogubno rasno krivičnostjo in pogubnim gospodarskim zlomom, je umestno vprašanje takšno: Če dobrohotna Višja sila obstaja, kje se zatika? Zakaj ni življenje na zemlji nič boljše? Mogoče je domišljavo ponuditi odgovor na to in pretiranemu poenostavljanju se je dobro izogibati, ampak ali je mogoče težava v tem, da preprosto nismo ugotovili, kako sodelovati s to Višjo silo, če ta v resnici obstaja? Zdi se, da človeštvo kot celota ne zmore doseči soglasja, kdo in kaj Bog je, kaj hoče, kaj dela in kako to počne. Pri tem je nekaj zelo ironičnega. Vidite, kaj? Osem od desetih se nas je zedinilo glede Višje sile, o kateri se ne moremo zediniti. Zedinili smo se, da obstaja, ampak s tem se vse skupaj začne in konča. Vse drugo nima ne repa ne glave. Ena vera razglaša nekaj, druga nekaj drugega. Ena kultura reče to in to, druga tisto in tisto. Ena oseba trdi nekaj, druga nekaj drugega.
10
N A S L O V P O G L AV J A
Ali poslušamo duhovnika, imama, rabina, župnika? Ali upoštevamo besede svečenice, pridigarja, pastorja, meniha? Ali sledimo zgledu sestre, brata, drugih v svetih redih? Bi bilo lahko vse tisto, o čemer je vsak od njih tako trdno prepričan, samo pobožne želje in ali morda »Boga« sploh ni? Ali pa ... ... ALI PA ... ... je mogoče tisto, kar pravimo, da vemo o Bogu, preprosto netočno? Temu pravim Božja zagata.
Ali je kaj od tega sploh pomembno? Mislim, da je. Pravzaprav vem, da je. Pomembno je zato, ker smo zaradi tega moč Boga, za katerega pravimo, da verjamemo vanj, docela nezmožni izkoristiti za gradnjo sveta, za katerega pravimo, da želimo živeti v njem. Ampak zdaj obstaja upanje. Ker zadosti ljudi, kot ste vi, postavlja zadosti takšnih vprašanj, imamo zadostne možnosti, da zadosti tega spremenimo tako, da nam bo končno v zadostni meri lepo teklo življenje. Lahko ponudimo odgovor na to zagato. Lahko sprejmemo Božjo rešitev. Aha, mimogrede, pri tem ne gre za tisto, na kar morda pomisli večina ljudi, ki naleti na ti besedi.
11
2.
N
ajprej se strinjajmo, da je pomembno, kaj ljudje verjamejo o Bogu in življenju. Nekateri pravijo, da so naše ideje o vsem tem v najboljšem primeru miselne vaje in da se moramo posvečati tistemu, kar je v resnici pomembno. Do tod je vse lepo in prav, ampak tisto, kar je v resnici pomembno, izhaja iz tistega, kar verjamemo. Globok vpogled v to razkrije naslednje: prepričanja ustvarjajo vedenje, vedenje ustvarja izkušnje, izkušnje ustvarjajo stvarnost. Stvarnosti, ki smo jih ustvarili na podlagi svojega prepričanja o Bogu in življenju, pa niso preveč lepe. Govorimo o vrsti, ki dovoljuje, da 1,7 milijarde njenih pripadnikov vse življenje ne dobi kapljice čiste vode, ki je na videz ne vznemirja dejstvo, da 1,6 milijarde še vedno nima elektrike, ki gleda vstran, medtem ko 2,6 milijarde živi brez notranjih stranišč, ki dopušča, da vsako uro umre od lakote 650 njenih lastnih otrok. Na tem planetu potekajo oboroženi spopadi že 92 odstotkov njegove zgodovine, o kateri obstajajo pisni viri. Vsakih 40 sekund en član naše vrste naredi samomor. Leta 2017 je bilo umorjenih malo manj kot 465.000 ljudi. Če
12
N A S L O V P O G L AV J A
seštejemo te statistične podatke, dobimo dokaj dobro sliko o tem, kako naši vrsti gre kot civilizaciji. In če mislite, da naše predstave o Bogu nimajo prav veliko opraviti s tem, se motite. Osemdeset odstotkov kontinentalnega prava v večini držav Evrope in Zahoda temelji na kanonskem pravu. Z drugimi besedami, na verskih naukih. Tukaj so tudi naše vsakdanje kulturno pogojene oblike vedenja, odločitve in izbire. Tudi te temeljijo na naših najsvetejših prepričanjih o tem, kdo smo v odnosu do drug drugega, in o tem, kako naj bi potekalo življenje. Rezultat? Celo ljudje, ki niso vključeni v tukaj predstavljene statistične podatke, so prepogosto nesrečni. Mučijo se. Veliko jih je vznemirjenih in imajo nemiren vsakdanjik. Pravzaprav preveč za družbo, ki si dopoveduje, da je napredna civilizacija. Nihče noče, da bi bilo tako. Večina ljudi si globoko v sebi želi miru, varnosti, priložnosti, zadostnosti, stabilnosti in toliko zdravja, sreče, veselja in ljubezni, kot jih lahko stlačimo v eno življenje. Kljub temu se zdi, da smo z izjemo nadvse majčkenega odstotka popolnoma nezmožni trajno porajati te izide. Ob tem je treba izpostaviti, da se nismo začeli truditi komaj prejšnji teden. Trudimo se že 50 tisočletij. Brez uspeha. Ali se kdo sprašuje, zakaj? Oziroma, kar je še pomembnejše, zakaj se nihče ne sprašuje, zakaj? Mogoče se bojimo postaviti pod vprašaj osnovna prepričanja, na katerih sloni naše razumevanje duhovnega. Ali pa se morda bojimo, da bi nas kdo slišal, kako postavljamo pod vprašaj ta prepričanja. 13
SREČNEJŠI OD BOGA
Največja zagata človeštva v zvezi z Bogom ni, ali ljudje mislijo, da obstaja ali ne, temveč to, kakšno mnenje o njem imajo tisti, ki mislijo, da obstaja. Če smo res Napredna civilizacija – z veliko začetnico –, zakaj je ... res, zakaj je ... življenje na zemlji takšno, kakršno je? In če nismo tako napredni, kot si domišljamo, ali bi lahko kako, kakor koli, pospešili svoj napredek kot vrsta in vsak posamezen član te vrste? Lahko. Lahko bi vzpostavili eno, popolnoma jasno, glavno in skupno prepričanje o Višji sili. Takšno prepričanje bi lahko združilo človeštvo v okviru ene same teološke, filozofske in čustvene etike – to pa bi lahko izjemno uspešno odpravilo naše skupinsko disfunkcionalne in vzajemno samouničevalne oblike vedenja. Zediniti se o skupno sprejeti izjavi o Bogu ne more biti tako težko – glede na smer, v katero je namenjen naš svet, pa se s tem tudi ne more bolj muditi. Zanimivo je, da ima tisoče ljudi tisoče skupnih prepričanj o tisočih drugih stvari. Prišli smo do zaključkov o nekaterih največjih skrivnostih, na katere je naletelo naše pleme. Kljub vsej naši genialnosti, domiselnosti in inteligenci, kljub našemu evolucijskemu napredku pa se zdi, da se ne moremo niti približati skupnemu prepričanju o daleč najpomembnejšemu vidiku življenja. Ali je resnica o tem zares tako nedoumljiva? Ali je pravilno reči, da so »skrivnostna pota Gospodova«? Mislim, da ni. Vsekakor so nedoumljiva glede na naše izkušnje, vendar tako ni zato, ker bi bilo nemogoče
14
N A S L O V P O G L AV J A
izvedeti več o njih. Tako je bolj zato, ker tega nismo poskušali početi odprtega duha, temveč zgolj zaprtega. Ne s povezanimi srci, temveč zgolj z nepovezanimi. Ne z glasom duha, ojačenega s skupno željo, temveč zgolj zadušenega zaradi skupinskega strahu pred nesprejemljivimi in nedovoljenimi odgovori. Še dobro, da smo po 50 tisočletjih končno dosegli točko v razvoju, na kateri nas samo še en korak loči od rešitve Božje zagate. Žal pa bomo mogoče morali za to rešitev postaviti pod vprašaj, mogoče pa celo (pozor!) spremeniti, nekatera najsvetejša prepričanja, ki se jih oklepamo že zelo, zelo dolgo.
15
