Hkrati ta protibolečinska zdravila podvojijo tveganje za odpoved srca, podaljšajo čas strjevanja krvi in povečajo možnost za nastanek krvavitev. Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic pa lahko pretirana uporaba NPPZ povzroči nastanek nenadne akutne ledvične okvare. Torej: tudi brez koronavirusa se velja resno zamisliti, koliko teh zdravil je smotrno jemati – in kdaj. Pomisleke o potencialnih tveganjih v času epidemije nekateri rešujejo tako, da svetujejo več paracetamola.
Ibuprofen ali paracetamol? BESEDILO: POVZETO PO KNJIGI NARAVNE REŠITVE ZA BOLEČINE
Te dni pogosto slišimo vprašanje, kaj je bolje jemati: ibuprofen ali paracetamol. Poskusimo to dilemo zastaviti drugače – zakaj bi ju sploh potrebovali? Obe zdravili sta postali v življenjih mnogih ljudi nekaj tako običajnega, da niti ne pomislijo na druge načine premagovanja težav. Za protibolečinska sredstva v Sloveniji odštejemo skoraj 30 milijonov evrov! V zadnjih desetih letih pa jih uživamo čedalje več, zato se je poraba v tem obdobju povečala za 53 %. Po njih posežemo vsakič, ko nas nekaj zaboli ali imamo vročino, v zadnjem času pa jih nekateri jemljejo celo preventivno(!?).
IBUPROFEN Ibuprofen je zdravilo iz skupine nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil (NPPZ). V to skupino sodijo še naproksen in diklofenak. Vse tri učinkovine po uradnih podatkih dva- do štirikrat povečajo tveganje za gastrointestinalne (GIT) zaplete, posebej pri starejših osebah. Na Gastroenerološki kliniki UKC Ljubljana je bilo največ hospitalizacij prav zaradi neželenih stranskih učinkov NPPZ – kar 18 %! (Brvar M. et al., BMC Clin. Pharmacology 2009; 9: 1–8).
PARACETAMOL Ta je pri večini blagih do zmernih bolečin prva izbira med analgetiki in najpogosteje uporabljan analgetik v Sloveniji. Uživamo ga pod različnimi komercialnimi imeni (Lekadol, Daleron, Calpol, Tevitanol, Panadol, Coldrex, Panadol Extra, Paramax idr.) in se tudi pri njem ne zavedamo, da gre za precej tvegano zdravilo, pri katerem je nujna premišljena uporaba.
Od skupaj 46 zastrupitev z zdravili (Podatki Inštituta za sodno medicino 2000–2004) je 58,3 % zastrupitev s paracetamolom. Vedeti moramo, da paracetamol postane nevaren predvsem takrat, ko prekoračimo zgornjo mejo, ki za odraslo zdravo osebo znaša 4 g na dan. Že dan do dva jemanja povečanih odmerkov (6–10 gramov) lahko močno poveča tveganja in celo pripelje do smrtnega izida. (Banovič in sodelavci, Farmacevtski vestnik 2016). Začetna znaka zastrupitve sta slabost in bruhanje, v 2–3 dneh pa se razvije akutna jetrna odpoved z bolečinami pod desnim rebrnim lokom, zlatenico, krvavitvami in motnjo zavesti. Sledita akutna ledvična odpoved in smrt zaradi možganskega edema. Enkratni odmerek zato ne sme preseči 1 grama paracetamola, dnevni pa ne 4 gramov. Več kot 2 grama zaužitega paracetamola podaljša tudi čas strjevanja krvi. Če jemljemo analgetike na osnovi paracetamola, je dobro hkrati krepiti jetra in se odpovedati vsemu, kar bi jih dodatno obremenilo. Nič kaj spodbudno branje, mar ne? Dobra novica pa je, da marsikatero težavo, pri kateri posegamo po tveganih
14 Zazdravje.net | 3/2020 | Skupaj za zdravje človeka in narave
