Petra Stipančić

Petra Stipančić, Dolenjski muzej Novo mesto KAPItELjsKA NjIVA V NOVEm mEstu – tIsOČLEtNA NEKROPOLA

Tone Knez je leta 1986 zapisal: severozahodno nad naselbino Marof leži grobišče Kapiteljska njiva, ki je prvotno obsegalo vsaj osem gomil, ki pa so zelo sploščene (Knez 1986, 17). Danes, leta 2021, je na grobišču Kapiteljska njiva v Novem mestu skupno raziskanih 72 gomil, od tega 69 med letoma 1986 in 2018 ter dve daljnega leta 1894. Pobudo za prvo izkopavanje na Kapiteljski njivi je dal starinokop Jernej Pečnik, kajti gomili sta bili še dobro vidni. Izkopavanje je trajalo od 21. 8. do 12. 9. 1894. Štejemo ga za prvo načrtno arheološko izkopavanje v Novem mestu, saj so uporabljali celo geodetski inštrument. Skupaj s Pečnikom je izkopavanja na začetku vodil profesor Rudolf Hoernes iz Gradca, kasneje ga je zamenjal preparator Franc Brattina (Naravoslovni muzej na Dunaju). Najdbe so shranjene v Naravoslovnem muzeju na Dunaju.

Veselica kolesarskega društva Dolenjske konec 19. stoletja. V ozadju Kapiteljska njiva s še vidnimi prazgodovinskimi gomilami. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto.

Pečnik je bil z rezultati izkopavanj razočaran, saj se je nadejal bogatejših, predvsem bronastih najdb. Zato je odšel na izkopavanja na Magdalensko goro. Ponovno večje zanimanje za Kapiteljsko njivo se zgodi sredi osemdesetih let 20. stoletja, ko zaradi globokega oranja na plano pridejo arheološke najdbe. Tone Knez, prvi arheolog v Dolenjskem muzeju, začne leta 1986 sistematično raziskovati Kapiteljsko njivo, med letoma 1983 in 1985 je opravil več manjših zaščitnih Jernej Pečnik z domačini pri izkopavanjih v gozdu posegov. Ta so neprekinjeno trajala do Preloge pod Magdalensko goro leta 2018. Od leta 1993 je izkopavanja (po Dularju 2014, 25) vodil dr. Borut Križ, arheolog v Dolenjskem muzeju Novo mesto. Številne strokovne in poljudne objave ter razstave arheološkega gradiva pričajo o pomembnosti in veličini grobišča. V Dolenjskem muzeju izhaja strokovna serija Carniola Archaeologica, kjer so objavljene številne najdbe Kapiteljske njive. Prazgodovinsko grobišče Kapiteljska njiva je največje grobišče v Novem mestu. Pokopavanje na tem grobišču je nepretrgano potekalo skoraj vse prvo tisočletje pred našim štetjem, in sicer od pozne bronaste dobe skozi vso starejšo in mlajšo železno dobo.

Arheološko izkopavanje na območju gomile I na Kapiteljski njivi leta 1990. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto.

Prazgodovinsko grobišče Kapiteljska njiva leta 2014. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto.

Do konca izkopovalne sezone leta 2018 je bilo izkopanih 338 žganih žarnih grobov iz pozne bronaste dobe (10. do 8. stoletje pred našim štetjem), 69 starejšeželeznodobnih gomil s 1162 grobovi (8. do 4. stoletje pred našim štejem), 711 žganih planih srednjelatenskih grobov (3. do 1. stoletje pred našim štetjem) in en osamljen zgodnjesrednjeveški grob (7. stoletje našega štetja) (Križ 2019, 17). Površina raziskanega območja znaša približno 25.000 m2, kar nakazuje, da gre za eno najpomembnejših prazgodovinskih grobišč v Evropi. Grobišče je bilo z raziskavami omejeno le na južni strani, medtem ko se grobovi nadaljujejo na preostalih straneh grobišča. Poleg globokega oranja, gnojenja in škropljenja pridelkov je bil med drugo svetovno vojno celoten hrib prekopan in povezan z vojaškimi objekti, ki so poškodovali arheološke plasti z najdbami. Med arheološkimi najdbami Kapiteljske njive predmetov iz organskih materialov ni več. Ohranili so se lončeni, stekleni, jantarni in kovinski predmeti. Prav vsi so poškodovani. Najbolj prizadeti so kovinski predmeti – bronasti in železni. Zato je reševanje te izjemne in izredno pomembne dediščine naša naloga ter obveza.

Poznobronastodobno grobišče

Najstarejši grobovi na Kapiteljski njivi sodijo v čas pozne bronaste dobe (njeno najmlajšo fazo), ko celotno Evropo zaznamuje kultura žarnih grobišč. Grobovi so žgani, ostanki pokojnikov skupaj z drobnimi predmeti pa praviloma shranjeni v

Poznobronastodobni grob ob odkritju. Novo mesto, Kapiteljska njiva, grob KŽG 221. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto.

velikih, masivnih lončenih posodah – žarah. Na ustje žare je bila pogosto položena lončena latvica, pokrita s kamnito ploščo. Velikokrat je bila tudi na dno grobne jame položena kamnita ploščica. Spol pokojnika opredeljuje priložena noša. Ženskam pripisujemo obročast nakit (zapestnice, ovratnice), fibule (sponke za spenjanje obleke), vretenca in steklene jagode, moškim pa igle (za spenjanje obleke) in redkeje orožje (sekira, sulica).

Starejšeželeznodobno gomilno grobišče

Največje število raziskanih grobov sodi v čas starejše železne dobe, med 8. in 4. stoletje pred našim štetjem. Na Kapiteljski njivi so bile nasute večje in manjše gomile z različnim številom pokopov (Križ 2019). Žal natančna določitev velikosti gomil na Kapiteljski njivi ostaja hipotetična, saj danes niso več vidne. Prav tako ne moremo določiti natančnega števila pokopov znotraj gomil. Zaradi neugodnih razmer v zemlji se osteološki ostanki pokojnikov zelo redko ohranijo. Povečini osebni predmeti, ki so del noše, ležijo v grobovih funkcionalno, na delih telesa v iztegnjeni hrbtni legi ali ob njem. Na podlagi pridanih predmetov opredelimo moške, ženske in otroške grobove, izjemoma tudi z naravoslovnimi analizami redkih osteoloških ostankov. Med vsemi raziskanimi starejšeželeznodobnimi grobovi Kapiteljske njive velja posebej omeniti knežje grobove. Vrhnji sloj razslojene starejšeželeznodobne družbe je svoj socialni status nakazoval s številnimi prestižnimi in izjemnimi predmeti, kot so orožje, kovinske in lončene posode ter izjemen stekleni, jantarni in zlati nakit, ki so bili pridani v grobove.

Starejšeželeznodobni grob s kamnitim vencem in najdbami ob odkritju. Novo mesto, Kapiteljska njiva, grob XVI/34. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto.

Risba plašča situle s prizori vpreženega voza, jezdeca, lovca z lokom, rogatih živali in ljudi. Situlski spomeniki so bili dosledno najdeni v bogatih grobovih pomembnih članov starejšeželeznodobne družbe. Novo mesto, Kapiteljska njiva, grob III/12. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto.

Mlajšeželeznodobno grobišče

Ob zemljenih gomilah, pa tudi na območju posameznih gomil je na začetku 3. stoletja pred našim štetjem začelo nastajati plano, žgano mlajšeželeznodobno grobišče. Žgani ostanki pokojnika so bili položeni na dno grobne jame z lončenimi, kovinskimi in steklenimi predmeti. Številne najdbe mlajšeželeznodobnih grobov zgovorno pričajo o novi kulturi in prihodu Keltov na Dolenjsko, hkrati pa izkazujejo ohranjanje tradicije staroselcev. Tradicija staroselcev se kaže tudi v uporabi istega prostora za zadnje počivališče.

Mlajšeželeznodobni grob ob odkritju. Novo mesto, Kapiteljska njiva, grob 628. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto.

Per aspera ad astra

Na območju med srednjeveškim mestnim jedrom in Bršljinom v Novem mestu se razprostirajo tri pomembna arheološka najdišča. Na Marofu je ležalo dvodelno utrjeno prazgodovinsko naselje –gradišče, ki je živelo skoraj celo 1. tisočletje pred našim štetjem. Zadnje počivališče prebivalcev Marofa je bilo na bližnjih grobiščih, in sicer na Kapiteljski njivi, ki je bila v uporabi celo 1. tisočletje pred našim štetjem, in na Mestnih njivah, kjer so pokopavali od 10. do 5. stoletja pred našim štetjem. Danes celotno arheološko zavarovano območje predstavlja izjemno oazo miru in sprehajalnih poti z neverjetnimi možnostmi predstavitve izjemne in bogate arheološke dediščine Novega mesta. Tu je načrtovan arheološki park, ki bo Novemu mestu in domačinom ter obiskovalcem nudil izvrstno interpretacijo prostora in življenja v 1. tisočletju pred našim štetjem. Pot do primerne in tržno zanimive interpretacije pa ni preprosta. Pred nekaj desetletji obseg in pomen Kapiteljske njive nista bila znana, verjetno tudi ne predstavljiva. Intenzivne raziskave in preučevanje so Kapiteljsko njivo umestili med referenčna in najpomembnejša prazgodovinska najdišča.

Literatura

Dular, J. 2014, Starinoslovec Jernej Pečnik. Knez, T. 1986, Novo mesto I. Halštatski grobovi. Carniola Archaeologica 1. Križ, B. 2012, Odsevi prazgodovine v bronu. Situlska umetnost Novega mesta. Križ, B. 2019, Novo mesto VIII. Kapiteljska njiva. Način pokopa v starejši železni dobi. Carniola Archaeologica 8. Križ, B., Stipančić, P. 2016, Tisočletna nekropola. 30 let zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi v Novem mestu.