Maja Bausovac, Jure Krajšek

Maja Bausovac, Jure Krajšek RAzIsKAVE NA gLAVNEm tRgu V CELju – NOVA sPOzNANjA O RImsKI CELEjI

Sistematične arheološke raziskave v Celju potekajo že vse od sredine 19. stoletja, pa vendar je o Celeji, njenem nastanku in razvoju še vedno veliko neznanega. Zato so vsake nove raziskave in vsako novo odkritje izredno dragoceni, saj dodajajo nov kamenček v velik mozaik poznavanja rimske Celeje. Arheološke raziskave, ki so potekale ob obnovi tlakov ter energetske in komunalne infrastrukture v starem mestnem jedru Celja – na Glavnem in Krekovem trgu ter Prešernovi, Savinovi in Stanetovi ulici – med letoma 2012 in 2014, so bile zato izredno zanimive in zaželene. Na večjem območju današnjega in že srednjeveškega mestnega jedra so bili dokumentirani arheološki ostanki ter vsi posegi vanje. Ti novi podatki so v kombinaciji z nedavnimi spoznanji razjasnili nastanek marsikaterih sicer že zabeleženih in nepravilno oziroma pomanjkljivo interpretiranih struktur. V prvi fazi obnove starega mestnega jedra (2012–2013) je bil tako prvič arheološko dokumentiran potek danes nad tlemi nevidnih delov srednjeveškega obzidja Celja. Prav tako se je razjasnil izvor nekaterih t. i. rimskih kanalov, saj je bil ob prenovi na več mestih jasno viden in tudi dokumentiran del celjske kanalizacije, ki so jo zgradili v prvi polovici 19. stoletja in ne v rimskem času, kot se je domnevalo dotlej. Čeprav na videz nepomembni podatki so bili zelo dragoceni za prepoznavanje rimskega in poznorimskega rastra Celeje. V nadaljevanju obnove mestnega jedra na Glavnem trgu in severnem delu Stanetove ulice v letih 2013 in 2014 pa so bili dokumentirani rimski zidovi in strukture, kar je popolnoma spremenilo poznavanje nastanka in razvoja rimske Celeje. Za območje Glavnega trga so od 16. stoletja sicer znane omembe odkritij mozaikov, poslikanih zidov in drugih struktur, ki pa so pogosto netočne in se v najboljšem primeru omejujejo na območje celotne hiše ali pa celo ulice; pripomorejo le k prepoznavanju potenciala območja, ne pa k prepoznavanju in določanju rastra rimskega mesta. Prav tako so se ob izgradnji kanalizacije in vodovoda v zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja pokazali številni zidovi, ki so izvirali iz obdobij pred srednjeveško organizacijo prostora. Žal so bili ti le fotografsko zabeleženi, ne pa tudi podrobneje dokumentirani, izmerjeni ali locirani. Na fotografijah so dobro vidni številni zidovi, potekajoči po trgu, med njimi tudi kulturne plasti, ki so segale razmeroma visoko, skoraj do modernih tlakov. Pri zadnji obnovi se je na območju celotnega Glavnega trga na več lokacijah potrdilo stanje, vidno na starih fotografijah. Čeprav so bili gradbeni

Sl. 1: 3D-model mozaika iz vile 1 ob odkritju (Foto: arhiv PMC)

posegi plitvi – do globine 0,6 m pod današnjim tlakom, so že posegali v intaktne arheološke plasti, nastale v 4. in 5. stoletju. Presenetila nas je predvsem odsotnost srednjeveških in novoveških plasti ter struktur, saj so podlage za tlake iz 20. stoletja večinoma ležale neposredno na plasteh poznorimske Celeje ali pa na močno premešanih in časovno nedoločljivih plasteh. Na zelenici, kjer je nekoč stalo ulično krilo hiše Glavni trg 17a in je bilo podrto med drugo svetovno vojno, so bili neposredno pod rušo odkriti zidovi rimske stavbe ter del srednjeveške kleti najstarejše celjske mestne hiše. Ravno zaradi posegov v intaktne arheološke plasti je bil na južni polovici Glavnega trga potreben arheološki izkop. Pri tem smo se ustavili že na najmlajši v celoti ohranjeni fazi poznorimske Celeje iz poznega 4. stoletja. Poleg cestišča glavnega mestnega dekumana (decumanus maximus) na skrajnem južnem delu trga smo namreč odkrili in delno raziskali še del stebrišča in pločnika I. vzhodnega karda (cardo I) ter dele petih različnih stavb z razmeroma dobro ohranjenimi ometi in tlaki. Še posebej sta izstopali dve mestni vili (domusa), ki smo ju dokumentirali vzdolž zahodnega roba Glavnega trga, zahodno od že omenjenega I. vzhodnega (stranskega) karda. Obe sta bili raziskani le delno – na odprti površini trga in do določene globine, saj zaradi statičnih razlogov posegi v globino ob obstoječih, večinoma srednjeveških stavbah niso bili mogoči. Tako je bil natančno in v celoti dokumentiran potek zidov najmlajše faze ter razvoj stavb v 4. in 5. stoletju n. št. Raziskave zgodnejših faz rimske Celeje so bile omejene na redke sonde, ki so pokazale, da se je pozidava na celotnem obravnavanem območju začela istočasno in da debelina ter globina arheoloških plasti sovpadata s tistimi s širše raziskanih lokacij na skrajnem južnem robu rimske Celeje. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov lahko najzgodnejše naselbinske plasti na tem delu Celeje in obenem tudi začetek izgradnje rimskega mesta na ravnici med strugami (območje današnjega starega mestnega jedra Celja) umestimo v začetek 1. stoletja n. št. Podatki iz sond kažejo tudi, da se je enaka

Sl. 2: Pogled na raziskani del rimskega domusa (vila 2) na lokaciji Glavni trg 17a (Foto: arhiv PMC)

usmeritev zidov obdržala od začetka izgradnje pa vse do konca 4. ali prve polovice 5. stoletja. Severno ležeči domus (poimenovan tudi vila 2) je bil odkrit in dokumentiran na ulici pred stavbo Glavni trg 17a in pod zelenico, kjer je nekoč stala že omenjena v bombardiranju uničena stavba. Že takoj po odstranitvi travne ruše so se pokazali dobro ohranjeni zidovi, ki so se nadaljevali v smeri proti zahodu, z ostanki hipokavsta in stensko poslikavo. Odkritje nas je presenetilo, čeprav je bilo nekoliko pričakovano: v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil namreč v neposredni bližini – na dvorišču stavbe Glavni trg 17a – ob obnovi greznice dokumentiran mozaik, mozaike na tej lokacije pa omenjajo tudi starejša poročila. Poleg zidov antičnega objekta smo odkrili tudi mlajše – srednjeveške zidove in strukture, ki so se po koncu raziskav izkazali za del kleti prve celjske mestne hiše. To je ob podelitvi mestnih pravic leta 1451 mestu podaril Friderik II. Celjski. Poleg zidov t. i. vile 2 so bili na severni strani izkopa odkriti zidovi drugega domusa, ki ni bil posebej poimenovan in se je nadaljeval proti severu in zahodu. V vili 2 smo v celoti raziskali dva z mozaiki in razkošno živobarvno stensko poslikavo opremljena prostora, ki se je ohranila kljub temu, da so bili vsi zidovi prostorov ohranjeni le od višine 0,35 do 0,5 m. Večji izmed prostorov (prostor 1) – ob severnem robu stavbe, je bil pravokoten in je potekal v smeri vzhod–zahod. Tlakovan je bil z mozaičnim tlakom iz črnih kock. Z južno ležečim prostorom (prostor 2) je bil povezan s prehodom v predelnem zidu, vendar je kamniti prag že manjkal.

Sl. 3: Pogled na pločnik z ostanki stebrišča I. vzhodnega karda in na zunanjo steno domusa (vila 1) (Foto: arhiv PMC)

Prostor 2 je bil tlakovan z belim in črnim mozaikom. V okvirju iz črnih kock je bilo ornamentalno polje z geometričnimi, figuralnimi in vegetacijskimi motivi. Ob vzhodno (zunanjo) steno prostora je bil kasneje vgrajen hipokavst, pri čemer je bil del mozaika odstranjen in ponovno položen. Linija, do koder je segal poseg oziroma popravilo, je še dobro vidna. Vzhodno od obeh prostorov je bila dokumentirana še ena, s hipokavstom (toplozračnim ogrevanjem) opremljena soba vile oziroma domusa, ki je bila prizidana kasneje – v najmlajši fazi uporabe stavbe (najverjetneje na začetku 5. stoletja). Soba, ki je imela na južni strani prefurnij (kurišče), je bila pozidana kar čez zahodni pločnik in del cestišča nekdanjega prvega vzhodnega (stranskega) karda (I. cardo). Ulica, sprva široka okoli 12 m, je bila ob koncu 4. ali na začetku 5. stoletja zaradi pomanjkanja prostora tudi sicer povečini pozidana; na njej je bil puščen le še ozek prehod. Hodni nivo prizidanega prostora je bil višji od novodobnega nivoja trga, zato o opremi sobe ne moremo povedati veliko, že sama vgradnja hipokavsta pa nakazuje na bivalni prostor z bolj razkošno opremo. Ob izgradnji prizidka na vzhodni strani vile 2 so poleg prvega vzhodnega karda pozidali tudi stransko uličico v smeri vzhod–zahod, ki je v zgodnjerimskem času ločevala vilo 2 od bolj severno ležeče stavbe. Pri tem so popravili severovzhodni vogal prostora s črnim mozaikom (prostor 1), ki je bil prvotno zaobljen zaradi lažjega zavijanja v uličico. Popravilo se je poleg zidov

izvedlo tudi na mozaičnem tlaku, ki so ga dopolnili z belimi kockami, tako da sta prvotna oblika prostora in notranja linija poteka zidov še vedno dobro vidni. V nadaljevanju raziskav za potrebe temeljenja prezentacijskega paviljona smo v eni od sond dokumentirali še mozaik belo-črnih izmenjujočih se kvadratov v sosednjem, zahodno ležečem prostoru (prostor 3), ki je bil ravno tako z odprtino v predelnem zidu povezan s prostorom 1; slednjega lahko najverjetneje interpretiramo kot hodnik. Južno od vile 2 smo na lokaciji Glavni trg 13–16 dokumentirali rimsko hišo, t. i. vilo 1, ki je bila postavljena severozahodno od križišča med glavnim dekumanom in I. vzhodnim kardom. Raziskali in dokumentirali smo le niz prostorov ob I. vzhodnem kardu oziroma celotno vzhodno fasado stavbe, vzdolž katere je potekal pločnik ulice, tlakovan z maltnim estrihom in opremljen s stebriščem. Med pločnikom in cestiščem je bil odkrit niz masivnih peščenjakovih blokov, na mestih, kjer so nekoč stali stebri, pa so bili bloki razširjeni. Znotraj stavbe smo dokumentirali štiri prostore. Najbolj zanimiv je bil prostor 1, ki se je nahajal v severovzhodnem vogalu stavbe in je bil opremljen s hipokavstom, večbarvnim mozaikom in je imel s freskami okrašene stene. Žal je bila v poantičnem obdobju v tem prostoru skozi mozaična tla vkopana shrambna jama, ki je povzročila sesutje nekaterih kamnitih stebričkov hipokavsta in s tem tudi sesutje preostalega dela mozaika. Velikost prostora smo na podlagi arhitekture in vzorca mozaika ocenili na več kot 40 m2 . Mozaik, sestavljen iz 9–10 mm velikih kock, je obrobljal širši črni pas, znotraj katerega je bil še širši pas belih kock; nato so izmenično sledili trije 3–5 cm debeli pasovi črnih, belih in ponovno črnih kock, ki so obrobljali rastlinski in figuralni preplet, izdelan iz črnih kock na beli podlagi okoli ornamentalnega dela mozaika. Osrednja polja mozaika so predstavljali rdeči in beli kvadrati (iz kock velikosti 3 × 3 mm) znotraj geometrično razdeljenih osmerokotnih polj, ki so jih obdajale večtračne barvne pletenice iz zelenih, črnih in belih kock. Motivi iz osrednjih polj mozaika se zaradi izgradnje niza srednjeveških hiš ob zahodnem robu Glavnega trga žal niso ohranili, nedvomno pa ta mozaik predstavlja najbolj kvaliteten izdelek med doslej odkritimi mozaiki Celeje in se lahko kosa z najboljšimi podobnimi izdelki iz regije ali drugih delov rimskega imperija. Okoli jugovzhodnega vogala vile 1 (prostor 4) so bile vzdolž obeh pločnikov (glavnega dekumana in I. vzhodnega karda) vgrajene masivne kamnite baze za stebre z vidnimi utori za leseno konstrukcijo; na podlagi analogij predvsem iz bolje poznanih in ohranjenih rimskih mest Italije lahko domnevamo, da se je prostor

nekaj časa uporabljal kot lokal ali trgovina z odprtima izložbama, kjer so vlogo nosilnih zidov prevzeli stebri na masivnih kamnitih bazah. Celotna vzhodna (zunanja) stena vile 1 je bila na zunanji strani ometana in je merila v dolžino enako kot vzhodna zunanja stena severneje ležeče vile 2; tako sta obe hišni fasadi skupaj merili 59,2 m, kar je točno 200 rimskih čevljev (1 rimski čevelj = 296 mm). Ob nadaljnjih raziskavah in primerjavah z drugimi do zdaj raziskanimi ter dokumentiranimi antičnimi objekti v Celeji se je izkazalo, da je razdalja med I. vzhodnim kardom, odkritim na Glavnem trgu, in glavnim mestnim kardom (Cardo maximus), raziskanim in dokumentiranim na več lokacijah, enaka 88,8 m oziroma 300 rimskih čevljev. Tako načrtovani modularni bloki gradbenih parcel, veliki 200 × 300 rimskih čevljev, ustrezajo tudi drugim razdaljam med odkritimi rimskimi ulicami Celeje. Prav tako se je pokazala velika podobnost med zasnovami rimskih hiš v mestu. Čeprav v Celeji ni znana nobena v celoti raziskana hiša, se namreč razmiki med nosilnimi zidovi in velikost prostorov posameznih hiš iz različnih delov Celeje med seboj ujemajo. Na podlagi nekoč napačno umeščenega prvega vzhodnega karda in s tem sprva na videz neujemajoče se mreže ulic je do raziskav na Glavnem trgu veljalo prepričanje, da je Celeja rasla precej stihijsko in se širila ter razvijala v skladu s potrebami in rastjo števila prebivalcev. Raziskave na Glavnem trgu so tako, čeprav so bile osredotočene predvsem za zadnje rimske faze in so bile prostorsko omejene le na dele objektov in javne infrastrukture, spremenile poznavanje razvoja Celeje. Natančna umestitev stranskih ulic in prehodov med hišami je namreč pokazala na izredno urejeno in natančno načrtovano pozidavo mesta že od samih začetkov poselitve prostora na ravnici med strugami Savinje, Voglajne in Hudinje. Omenjenega načrta so se strogo držali še vsaj do druge polovice 4. stoletja. Spremembo usmeritve zidov in pozidavo prej skrbno načrtovanih in grajenih ulic pa lahko razložimo s pomanjkanjem prostora v mestu, saj je bilo le-to verjetno že od začetka 3., zagotovo pa od sredine 4. stoletja obdano z obzidjem. Družbene spremembe na eni in nova upravna razdelitev države na drugi strani so v 4. stoletju, ob večjem regionalnem pomenu municipija Celeje (mesto zelo verjetno postane upravno središče Mediteranskega Norika) in posledično tudi ekonomsko boljšim razmeram v mestu, povzročile povečanje števila prebivalcev, ki se zaradi varnosti želijo naseliti znotraj obzidja. Ker nepozidanega prostora v mestu ni, se začne pozidava na prej precej prostorsko potratnih, široko zgrajenih ulicah. Omenjene raziskave na Glavnem trgu pa niso zaslužne le za drastično spremembo v poznavanju razvoja rimske Celeje, temveč so omogočile tudi boljši vpogled

v do takrat slabo poznano življenje v poznorimski Celeji. Številne najdbe, predvsem novci in odlomki uvoženega transportnega posodja – predvsem amfor, dopolnjujejo podatke o razvoju ter visokem standardu v mestu, o katerih pričajo tudi arhitekturni ostanki. Celje ima zaradi obsežne stratigrafije ter intenzivne srednjeveške in predvsem novoveške pozidave pomerija rimskega mesta le malo možnosti za prikaz ostankov, ki se sicer dobro ohranjeni skrivajo v tleh. Ob obnovi mestnega jedra in spremljajočih arheoloških raziskavah se je delo ves čas prilagajalo odkritjem in tako omogočilo čim boljše ohranjanje arheološkega »zapisa«. K temu je pripomoglo dobro sodelovanje mestnih oblasti, gradbenikov, spomeniškovarstvene službe in raziskovalne ekipe, obenem pa sta bila zaradi kontinuitete raziskovalne ekipe, ki ima skozi številne projekte v mestu veliko boljši vpogled v stanje raziskav, hitreje prepoznana pomen in izjemnost posameznih odkritij. Tako sta arheološka ekipa in spomeniškovarstvena služba že v času gradbenih del in spremljajočih arheoloških raziskav uspeli navdušiti in prepričati investitorja ter projektante o vključitvi posameznih odkritij v končno ureditev. Na območju vile 1 (Glavni trg 13–16), ki je stala na javni površini trga, so bile strukture in zidovi rimske hiše prezentirani v sklopu nove ureditve. Zunanje stene hiše se v kombinaciji kamnitih blokov in linij v tlaku kontinuirano nadaljujejo ter tako zelo očitno nakazujejo obliko in velikost rimske hiše. Predelne stene in tlakovanja so nakazani v tleh z linijami in spremembami tlaka. Na mestu odkritja je na pohodni površini trga (približno 0,6 m nad nivojem odkritja) v tla vgrajena pohodna moderna rekonstrukcija mozaika. S kovinskimi točkami in napisom pa je podobno kot na drugih lokacijah v mestu nakazan potek glavnega mestnega dekumana. Na območju vile 2, ki je v večjem delu stala na zelenici – izven trških hodnih površin, pa so bili strukture in zidovi vile konzervirani, delno restavrirani in prezentirani v sklopu novo projektiranega in z namenom prezentacije odkritij zgrajenega »Paviljona za prezentacijo arheoloških ostalin«. Ta deluje v okviru mestnega turistično informativnega centra in poleg in situ prezentiranih ostalin rimskega domusa in dela kleti prve celjske mestne hiše vsebuje tudi manjšo arheološko razstavo o Celeji in arheoloških odkritjih na Glavnem trgu v pritličju ter predstavitev originalnega konzerviranega in restavriranega mozaika iz vile 1 v kletni etaži. Poleg številnih novih podatkov so odkritja na Glavnem trgu omogočile tako Celjanom kot obiskovalcem od drugod vpogled v del zgodovine nekdaj veličastne in pomembne Celeje.