Ana Kovačič, Maruša Urek, Luka Rozman

Ana Kovačič, Maruša Urek, Luka Rozman OLjENKA Iz AjDOVŠČINE

Predstavitev se osredotoča na oljenko, odkrito med izkopavanji v mestnem jedru Ajdovščine (Fluvio Frigido/Castra) v letu 2019. Izkopavanja so se odvijala v sklopu obnove mestnega trga in so s prekinitvami trajala dve leti. Med izkopavanji so bili odkriti ostanki petih stavb, obzidje in del ceste. Rimska obcestna postaja ob cesti iz Ogleja proti Emoni, ki poteka skozi Vipavsko dolino, je na območju Ajdovščine bila postavljena v zgodnjecesarskem obdobju. Iz zapisov vemo, da so jo poimenovali Mansio Fluvio Frigido ali ‚Postaja pri Mrzli reki‘, današnji potok Hubelj. V kasnejših stoletjih (v poznem 3. in začetku 4. stoletja) nemirnih in nestabilnih politično-vojaških razmer so na prostoru, ki se razteza od Kvarnerskega zaliva preko slovenskega ozemlja do mesta Cividale v

Slika 1. Obris obzidja trdnjave Castra v zračnem pogledu na sodobno Ajdovščino (Izdelava M. Urek; zemljevid DMV 100, GURS).

Italiji, zgradili obrambno linijo, znano pod imenom Claustra Alpium Iuliarum. Kot del tega sistema je bila, na stičišču potokov Hubelj in Lokavšček, zgrajena trdnjava Castra. Ležala je severno od stare obcestne postaje na območju današnjega mestnega jedra Ajdovščine (sl. 1). Castra je postala relejna postaja, v kateri je bil verjetno nastanjen vojaški garnizon in morda tudi vojaško poveljstvo. Drobne najdbe z najdišča, predvsem različne amfore in namizno posodje, kažejo na dobro organizirano oskrbo z različnim blagom, ki je bilo uvoženo iz celotnega rimskega imperija. Med gradivom je bilo najdenih več kot 100 odlomkov različnih oljenk, ki so vse razen ene datirane v čas od druge polovice 1. do konca 4. stoletja našega štetja. In prav tej oljenki so bomo posvetili v tem prispevku, saj predstavlja edinstveno najdbo v luči svojega osrednjega motiva, ramenskega okrasja, izvora in datacije (sl. 2). Kot prvo oljenka ni ohranjena cela, ohranjen je le del diska ter ramena z ročajem. Ročaj je trden in klinast, greben se, za lažjo pritrditev na oljenko, spušča navpično. Na osrednjem delu diska je reliefno upodobljena stavba z okrašenimi vrati in trikotno streho, z dvema stebroma ali stolpom na vsaki strani. Majhen rob uokvirja ramenski del oljenke in ga ločuje od diska. Ramenski del je zapolnjen z enako oddaljenimi geometrijskimi motivi, ki so sestavljeni iz treh koncentričnih krogov. Okras na oljenki je izdelan zelo kvalitetno in natančno. Na zadnji strani diska sta vidna dva dobro ohranjena prstna odtisa izdelovalca. Narejena je iz fine, rahlo porozne lončarske mase, z nekaj drobnega belega peska, rjavimi vključki in zelo fino sljudo bež barve. Rdeče rjav premaz na zgornji strani ni ohranjen, je pa dobro viden na notranji strani odlomka. Glede na obliko odlomka lahko domnevamo, da je bila ta oljenka kopija ali posnetek klasične afriške svetilke tipa Atlante X. Ta tip oljenk so množično izdelovali in izvažali po Imperiju severni Afriki. Izdelovati so jih začeli v drugi četrtini 5. stoletja našega štetja in njihova proizvodnja se je nadaljevala do prve polovice 7. stoletje našega štetja. Glavna proizvodna središča so bila v tunizijskem delu province Prokonzularna Afrika. Za te oljenke je značilno, da so izdelane iz fino prečiščene lončarske mase močno oranžne barve s premazom skoraj identične barve. Najdenemu odlomku nismo uspeli najti prave primerjave, zato smo obravnavali vzporednice za motiv diska ločeno od tistih za dekoracijo na ramenu in ju okvirno povezali s tipom lončarske mase, iz katere je bila oljenka izdelana. Motiv na disku je redek in do sedaj najden le na oljenkah v severni Afriki. Najbližja primerjava je oljenka tipa Hayes II iz Maktarja v Tuniziji (sl. 3 levo). Tu je bil glavni motiv na disku interpretiran kot tabernakelj, obdan z dvema stebroma ali stolpoma. Skoraj identična upodobitev je bila odkrita na oljenkah z najdišč Sabrata, Sidi

Marzuk Tunsi in Sirakuze, ki jo je avtor interpretiral kot grobnico sv. Lazarja, obkrožena z dvema stebroma s človeškimi doprsnimi kipi. Poudariti je treba, da so oljenkam najdene v severni Afriki, slabše izdelave in da je okras na njih precej neizrazit in zamazan. Okras na ramenu se je izkazal kot najbolj zanesljiv za namen datacije te oljenke. John W. Hayes je na podlagi okrasa in kakovosti lončarske mase Slika 2. Oljenka: zgornji del z odlomkom opredelil dve različici takih oljenk, z odlomkom ustja (Foto: A. Kovačič) ki so ju izdelovali v dveh različnih produkcijskih središčih afriške sigilate C in D. Abdelmajid Ennabli je natančneje izpopolnil klasifikacijo in kronologijo motivov in ornamentalnih vzorcev na teh svetilkah ter vzpostavil tri kronološke skupine. Svetilke z enojnim ramenskim okrasom, tako kot obravnavan odlomek, spadajo v tretjo skupino, datirano od prve polovice 6. do prve polovice 7. stoletja našega štetja. Bonifayeva najnovejša tipološka in kronološka delitev pa pripisuje enojen okras na ramenu svoji skupini D4, ki je datirana v konec 6. in prvo polovico 7. stoletja našega štetja. Klasifikacije so bile izdelane na originalnih afriških oljenkah, v Sredozemlju pa se pojavljajo tudi lokalni ponaredki in kopije, ki so po navadi slabše izdelav in izdelani iz lokalne lončarske mase. Do sedaj še niso bile najdene delavnice ali kalupi za te oljenke, vendar se domneva, da so bile delavnice, ki posnemajo afriške oljne svetilke v severnem Jadranu, locirane v Raveni in morda tudi v Ogleju. Tri svetilke, najdene v Raveni, imajo podoben okras na ramenu in so opisane kot svetilke, izdelane v lokalni delavnici, ki posnemajo afriško proizvodnjo. Ena od svetilk (sl. 3 desno) ima skoraj identičen okras na ramenu kot obravnava oljenka in je izdelana je iz svetlo rjave gline z razredčenim rdečkastim premazom; tako lončarska masa kot premaz sta glede na opis zelo podobna obravnavani oljenki. Ta svetilka je datirana v 6. stoletje našega štetja. Na disku je upodobljen vernik pri molitvi. Ta upodobitev je zabeležena v več variantah na svetilkah iz Ogleja, Lodija, Ravene, Ordone, Efeza. Italijanski arheolog Berti je prepoznal tri proizvodnje, katerih značilnosti odražajo postopno zmanjševanje kakovosti izdelave. Takšna je svetilka z zelo slabo vidno podobo vernika na disku in, ki ima rame okrašeno s koncentričnimi krogi in je bila najdena v hribovskem naselju Ajdna nad Potoki v Sloveniji. Svetilka je izdelana iz svetlo

Slika 3. Primerjave za oljenko iz Ajdovščine: levo oljenka iz Maktarja s podobo tabernaklja, obdanega z dvema stebroma; desno ravenska svetilka z nizom koncentričnih krogov, ki krasijo rame (Maktar 1980: Pl. VIII: 54 [levo]; Berti 1983: sl. 9.2 [desno])

rjave gline brez premaza in je datirana od konca 4. do 6. stoletja. Zaključek: novo odkriti odlomek oljenke iz poznorimskih plasti v Ajdovščini z okrasom na disku, ki je interpretiran bodisi kot tabernakelj bodisi kot grob sv. Lazarja, je prva svetilka s tem posebnim motivom, najdena v Evropi. Glede na značilnosti lončarske mase in premaza je bila najverjetneje izdelana v Evropi, natančneje na območju severnega Jadrana, vendar je to bolj špekulacija kot dejstvo. Datirana je v konec 6. stoletja našega štetja in je tako nedvomno ena najmlajših najdb s tega rimskega najdišča in prva s krščansko motiviko.