Maja Bausovac, Jure Krajšek
Raziskave na Glavnem trgu v Celju – nova spoznanja o rimski Celeji Sistematične arheološke raziskave v Celju potekajo že vse od sredine 19. stoletja, pa vendar je o Celeji, njenem nastanku in razvoju še vedno veliko neznanega. Zato so vsake nove raziskave in vsako novo odkritje izredno dragoceni, saj dodajajo nov kamenček v velik mozaik poznavanja rimske Celeje. Arheološke raziskave, ki so potekale ob obnovi tlakov ter energetske in komunalne infrastrukture v starem mestnem jedru Celja – na Glavnem in Krekovem trgu ter Prešernovi, Savinovi in Stanetovi ulici – med letoma 2012 in 2014, so bile zato izredno zanimive in zaželene. Na večjem območju današnjega in že srednjeveškega mestnega jedra so bili dokumentirani arheološki ostanki ter vsi posegi vanje. Ti novi podatki so v kombinaciji z nedavnimi spoznanji razjasnili nastanek marsikaterih sicer že zabeleženih in nepravilno oziroma pomanjkljivo interpretiranih struktur. V prvi fazi obnove starega mestnega jedra (2012–2013) je bil tako prvič arheološko dokumentiran potek danes nad tlemi nevidnih delov srednjeveškega obzidja Celja. Prav tako se je razjasnil izvor nekaterih t. i. rimskih kanalov, saj je bil ob prenovi na več mestih jasno viden in tudi dokumentiran del celjske kanalizacije, ki so jo zgradili v prvi polovici 19. stoletja in ne v rimskem času, kot se je domnevalo dotlej. Čeprav na videz nepomembni podatki so bili zelo dragoceni za prepoznavanje rimskega in poznorimskega rastra Celeje. V nadaljevanju obnove mestnega jedra na Glavnem trgu in severnem delu Stanetove ulice v letih 2013 in 2014 pa so bili dokumentirani rimski zidovi in strukture, kar je popolnoma spremenilo poznavanje nastanka in razvoja rimske Celeje. Za območje Glavnega trga so od 16. stoletja sicer znane omembe odkritij mozaikov, poslikanih zidov in drugih struktur, ki pa so pogosto netočne in se v najboljšem primeru omejujejo na območje celotne hiše ali pa celo ulice; pripomorejo le k prepoznavanju potenciala območja, ne pa k prepoznavanju in določanju rastra rimskega mesta. Prav tako so se ob izgradnji kanalizacije in vodovoda v zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja pokazali številni zidovi, ki so izvirali iz obdobij pred srednjeveško organizacijo prostora. Žal so bili ti le fotografsko zabeleženi, ne pa tudi podrobneje dokumentirani, izmerjeni ali locirani. Na fotografijah so dobro vidni številni zidovi, potekajoči po trgu, med njimi tudi kulturne plasti, ki so segale razmeroma visoko, skoraj do modernih tlakov. Pri zadnji obnovi se je na območju celotnega Glavnega trga na več lokacijah potrdilo stanje, vidno na starih fotografijah. Čeprav so bili gradbeni
71
