NA NOŽ
Rashushka Tekst: Maja Tomšič • Foto: Matevž Kostanjšek
Kulinarični studio »S
em človek, ki ga ni strah začetkov. Včasih še sama ne vem, kam sem se podala in ali je pot prava, pa vendar me žene notranja sila, da naredim premik iz cone ugodja in se podam na novo pot, tudi če sprva skorajda ni slutiti luči na koncu predora,« mi na vprašanje, kako je naredila premik v poklic, ki ga opravlja, odgovori Gruša Zorn, ki je stilistka hrane, pripravlja jo za fotografijo in video, svetuje restavracijam in hotelom, kako jo čim bolj okusno postaviti na krožnike, piše recepte in je tudi dolgoletna sodelavka Delove priloge Goodlife, v kateri jo najdete pod rubriko Na nož. Poklic, ki ga opravlja, je precej nenavaden za slovenske razmere, saj je daleč od ustaljenih urnikov in rutinskega dela. Pa vendar je nekaj, v čemer se lahko izraža. Meni, da hrana še zdaleč ni samo sredstvo preživetja. Dobra hrana je umetnost, prav tako kot glasba ali likovna umetnost, saj v nas budi občutke in čustva ter nas vodi v svet užitka, iz nas izvablja spomine, stanja ekstaze … Dobra hrana nas izpolni. »Hrana je bila že od nekdaj nekaj, s čimer sem se morala ukvarjati, kot otroku mi je bila nočna mora, saj nisem jedla ničesar, kasneje, ko sem jo vzljubila, pa se je začelo raziskovanje v kuhinji. Iz ene skrajnosti v drugo, čeprav zase ne morem ravno reči, da sem ekstremistka. Najverjetneje pa imam kuhinjo tudi v genih, saj je bila moja babica šolana kuharica na dunajski kuharski šoli, kar je bila takrat prava redkost. Spominjam se je, da se je pri njej jedlo vse, od juhe do sladice, tudi če je jedla sama. Še zmeraj hranim njene kuharske knjige, iz katerih se je učila. Ker pa mi je estetika od nekdaj blizu, sem šla še korak naprej in začelo se je raziskovanje vizualnega videnja hrane. Hrana kot izrazno sredstvo, hrana kot nekaj lepega, pa naj bo torta ali kos surovega mesa. Do stiliranja pa sem prišla čisto po naključju in v sodelovanju s fotografom Matevžem Kostanjškom, s katerim sva se odločila, da se preizkusiva v fotografiji hrane. In premik v novo smer se je začel. Skoraj sočasno pa sem začela tudi pisati za Goodlife. Zame je bil to nov izziv, ker nisem novinarka, sem umetnostna zgodovinarka in
34
etnologinja ter kulturna antropologinja. Nisem želela pisati kritik, zato sem se odločila, da so zgodbe ljudi in hrane, ki jo dajo na krožnik, duša restavracij. Te zgodbe me zanimajo in o njih tudi pišem.« Nedavno pa se je odločila narediti še korak naprej in odprla kulinarični studio za fotografiranje, snemanje, kulinarične delavnice ter vse druge dogodke, povezane s hrano. Food studio Rashushka je namenjen ustvarjanju, pa naj gre za fotografijo, video, kulinarične delavnice, večerje ali samo kuhanje kot raziskovanje novega. »Za izražanje potrebuješ prostor, ki ga doslej nisem imela. Nekaj časa že gre, da delaš doma, sčasoma pa ti začne presedati, prav tako kot seljenje z lokacije na lokacijo.« Tako se je rodila ideja o lastnem studiu. Seveda je bila od ideje do uresničitve dolga pot. »Tako je Rašuškica, kot ji ljubkovalno rečem, moj najbolj drzni projekt. Moj otrok. Ime v prekmurščini pomeni vilice, kar je kot nalašč za kulinarični studio. Spomnila se ga je moja najboljša prijateljica Špela. Če nisi iz Prekmurja, se ti še sanja ne, kaj pomeni. Ima pa prijeten zven, ki je lahko tudi v nekem daljnem sozvočju z mojim imenom. In oblikovalec, prijatelj Rok Marinšek, ga je v logotipu spretno povezal s fotografskim stativom. Pri zasnovi in izvedbi prostora je bil tu Jaka Suhadolc, ki ga poznam že vrsto let in mu glede vizuala popolnoma zaupam. Njemu na pomoč je priskočil tudi Žiga Tomažin in na koncu še Kimy Blegus Kutin. Rezultat je tu. Ko so sredstva že skoraj pošla, so mi iz Iq Lighting podarili vse luči v prostoru. Prav tako sem dobila vse kuharske lonce ter nože iz Fiskarsa, krožnike od IIttale ter druge manjše gospodinjske pripomočke od Domyja. Tako je zgodba studia vedno bolj dobivala epilog. Vsem, ki so podprli mojo zgodbo, sem neskončno hvaležna.« Na vprašanje, kakšne načrte ima, odgovori, da prostor ponuja ogromno možnosti. »Že v aprilu se bodo začele tematske večerje, na katerih bom gostila po enega kuharja ter ga povezala s katerim izmed slovenskih oblikovalcev, umetnikov ... Prva taka bo z Luko Koširjem iz gostišča Grič ter Ano Haberman, oblikovalko keramike. Tema, ki jo imata, je rojstvo novega. Ker, kot sem že prej omenila, hrana in umetnost sta zelo prepleteni.«
Goodlifestyle.si
