Lawrence Schimel: Nočem biti tukaj

Na delavnici priredimo in uporabimo strategijo Pa sem te! Slikanica Nočem biti tukaj namreč govori o pomenu izobraževanja, z izvedbo strategije pa smo želeli poudariti razliko med resničnimi in neresničnimi trditvami. S strategijo namreč poskušamo najti napako ob poslušanju glasnega branja in različnih trditev drugih udeležencev.

OPIS SKUPINE

• Ne več kot 30.

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Spodbujanje uživanja v branju, • poslušanje z razumevanjem, • urjenje pozornosti, • razvijanje logičnega in ustvarjalnega mišljenja.

• Slikanico Lawrenceja Schimla Nočem biti tukaj, ki je v obliki e-knjige dostopna na Biblosu (povezava: https://www.biblos.si/ isbn/9789617122183); • pesem Juana Kruza Igerabideja Profesor Golob/Un profesor francés in ilustracijo Mojce Fo iz knjige S prstom na luni/Con un dedo en la luna; • toliko kartic, kolikor je udeležencev. Na kartice napišemo pravilne in napačne trditve (povedi), povezane z besedilom, pravilne trditve lahko tudi prepišemo iz knjige. Če delamo v večji skupini, lahko udeleženci delajo tudi v parih.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

45 minut.

Udeleženci v izvedbi uživajo, če trditve pripravimo tako, da so humorne in se udeleženci med iskanjem napake lahko tudi zabavajo. Pazimo, da izvedba ne postane preveč hrupna. Udeležence spodbudimo, da so njihove trditve čim bolj ustvarjalne in da se ne ponavljajo.

1. Udeleženci se posedejo v polkrog. Uvodoma jim pokažemo ilustracijo Mojce Fo (S prstom na luni, str. 77; priloženo v prilogi) in jih prosimo, naj jo opišejo. Skupaj poskušamo ugotoviti, kaj se je profesorju zgodilo, mimogrede tudi preverimo, ali se udeležencem to, kar je na ilustraciji, zdi verjetno ali ne. 2. Pojasnimo, da bomo v pesmi izvedeli, kaj se mu je zares zgodilo. Pesem preberemo tudi v španščini. Med branjem v španščini dogajanje v vsakem verzu tudi pokažemo in se poskušamo pesem tudi naučiti. Besedilo pesmi v španščini in slovenščini

UN PROFESOR FRANCÉS

Había un profesor francés con un solo pelo de la cabeza a los pies que le servía de antena; pero era una pena, pues le daba calambres cada dos por tres. PROFESOR GOLOB

Nekoč je živel profesor Golob. Imel je en las, ki mu je segal od glave pod (strop. Uporabljal ga je za anteno, ampak mu je mešal štreno, ker je grom vedno treskal njega ob.

3. Besedilo slikanice najprej ob kazanju ilustracij pripovedujemo v španščini. 4.

Besedilo slikanice v španščini: Este es un cuento de un chico que no quiere estar aquí. Quiere irse a casa para poder jugar. Entonces alguien, un maestro, le pregunta dónde estaría si fuese un pez. El chico responde. ¿Dónde estaría si fuese un oso polar? El chico vuelve a responder. ¿Y una serpiente de cascabel? ¿Y una cebra? ¿Y un mono? El chico lo sabe. Y también sabe que el lugar de un alumno es en la escuela.

5. Preverimo, koliko besedila so razumeli, in na glas preberemo tudi prevod v slovenščini. Ko z branjem končamo, udeležence povprašamo, kaj jim je najbolj ostalo v spominu in kaj je še posebej pritegnilo njihovo pozornost. 6. Razdelimo lističe, na katere smo napisali resnične in neresnične trditve (nekaj primerov je priloženih v Prilogi 1). Vsak udeleženec tiho prebere svojo trditev. Po nekaj minutah jih preberemo še na glas. Ostali udeleženci z eno od kretenj (npr. primejo se za nos, popraskajo se po ušesu, prekrižajo noge) pokažejo, ali je prebrana trditev resnična ali ne. 7. Ko so vsi udeleženci prebrali svoje trditve, lističe poberemo. Udeležence prosimo, naj si vsak izmisli svojo trditev, mi pa bomo povedali, ali je resnična ali ne. Damo jim tri minute časa, da razmislijo, ali si želijo, da bi si svojo trditev tudi zapisali. 8. Izvedbo strategije končamo s tem, da z gestami pokažemo, ali so trdive, ki jih povedo udeleženci, resnične ali ne.

Razmislimo, ali smo dobro pripravili pravilne in napačne trditve. Smo z njimi spodbudili udeležence, da so tudi sami pripravili napačne ali pravilne trditve?

Palindromi so besede, ki jih ne moremo prebrati pravilno ali narobe, saj se pravilno berejo tako prav (od leve proti desni) kot narobe (od desne proti levi). Nekaj palindromov: ANA, MESO, VRČ, POKOP, REBER, CEPEC. Najdaljši slovenski palindrom je NERARODAREN. Poznaš tudi ti katerega? Znaš v obeh smereh prebrati naslednje povedi?

Lepo bo pel. Navijaj, Ivan! Kaj vidi še Rok? Nevenko reši divjak. Mori s sirom. Več palindromov lahko poiščeš na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na naslednji povezavi: http://bos.zrc-sazu.si/palindromi/index.html. Ti je kateri še posebej všeč?

VEČ IZZIVOV

Priloga

PRILOGA 1

Primeri resničnih in neresničnih trditev:

Ribe živijo v zraku. Ribe dihajo s škrgami. Ribe plavajo s perutmi. Ribe so zelo pametne. Ribe veliko govorijo. Polarni lisjak živi v tundri. Polarni lisjak ima belo dlako. Polarni lisjak ima tanko kožo. Polarnega lisjaka vso zimo zebe. Klopotača je ptica. Klopotača obožuje zimo. Klopotača živi v puščavi. Klopotača si na soncu ogreje kri. Klopotačina roževina ne prepušča vlage. Učenje je lahko zabavno. Zebra živi v Avstriji. Zebra jé savansko travo. Zebra ima proge, da ukane plenilce. Zebra ima čvrste noge, da pobegne pred plenilci. Opica živi v pragozdu. Opica z repom ohranja ravnotežje. Opica ima zelo kratke roke. Opica ne zna plezati. Opica za kosilo vsak dan jé pečeno koruzo. Učenci hodijo v šolo. Učenci se največ naučijo v parku.