Paragvajske pravljice

Fantastičnost nekaterih besedil je včasih poudarjena tudi z uporabo besedišča: z izmišljenimi besedami, uporabo onomatopej in tujk. Postopek v mladinski književnosti ni nov, v začetku 20. stoletja ga je uporabljalo (in včasih tudi zlorabljalo) otroško časopisje. S strategijo Kaj to pomeni?, ki jo uporabimo med izvedbo, poskušamo v besedilu poiskati besede, ki si jih je izmislil avtor. Iščemo tako čiste neologizme, kakor tudi uporabljene onomatopeje, ki so v mladinski književnosti zelo pogoste. Pozorni smo tudi na tujke in neznane besede. S tem zasledujemo avtorjevo intenco v besedilu. V besedilu Paragvajske pravljice se bomo osredotočili predvsem na neznane besede, ki so vezane na paragvajsko kulturo, geografijo in jezik. Paragvajske pravljice prinašajo izbor trinajstih besedil desetih sodobnih paragvajskih avtoric in avtorjev, s tem pa pred slovenske bralce in bralke razpirajo pogled na paragvajsko mladinsko književnost. Iz besedil vejejo realistični in družbenokritični toni, hkrati pa tudi čisto poseben odnos do narave, ki je za nas morda nov. S strategijo Kaj to pomeni? se bomo poskušali približati paragvajski mladinski literaturi in družbeni stvarnosti.

OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• 10−12, • če je udeležencev več, jih razdelimo na manjše skupine.

• Uživanje v branju, • zaznavanje in razumevanje neznanih besed, • spodbujanje radovednosti, • branje z razumevanjem, • odkrivanje paragvajske kulture, • bogatenje besednega zaklada.

• Vsak udeleženec ima svoj izvod prebrane knjige, da laže spremlja izvedbo, če to ni mogoče, naj imata vsaj po dva udeleženca eno knjigo; • odlomek besedila, v katerem se pojavljajo neznane besede; • tabla ali kaj tabli podobnega, na kar zapisujemo besede.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

60 minut, odvisno od spretnosti udeležencev in od zahtevnosti besedila.

Po navadi se otroci z izmišljenimi in neznanimi besedami zelo zabavajo, zaradi tega je izvedba te strategije zanimiva. Uspešnejša bo, če so udeleženci sposobni dobro razumeti besedilo. Raziskave kažejo, da že 3 % besedišča, ki ga ne razumemo, lahko povzroči, da besedila sploh ne razumemo. Izvedba strategije kaže, kako lahko premagujemo težave z besedili, ki jih ne razumemo.

Udeleženci se razporedijo v polkrog tako, da vsi dobro vidijo na tablo. 1. Vprašanja Kahoot (povezava je časovno omejena; pišite, če jo želite prejeti). 2. Pojasnimo, da se v besedilih, tako kot v kvizu, lahko pojavljajo neznane besede, tujke, besede, ki si jih je avtor izmislil, pa tudi besede, ki ponazarjajo različne zvoke. Nato kratko pojasnimo razliko med neznanimi besedami, tujkami, izmišljenimi besedami in onomatopejami. 3. Enega od udeležencev povabimo, naj prebere označeni odlomek iz knjige, v katerem se pojavljajo neznane besede. Ostali udeleženci glasno branje spremljajo s tihim branjem. Če je odlomek daljši, prosimo drugega udeleženca, naj nadaljuje branje. Vprašamo, ali so našli katero nenavadno ali neznano besedo. Te besede napišemo na tablo, kjer jih razvrstimo v stolpce: neologizem, onomatopeja, neznana beseda in tujka. Besede vpisujemo v ustrezne stolpce eno pod drugo. Sodelujočih medtem ne popravljamo. Desno od vsake zapisane besede pustimo dovolj prostora, da je mogoče še kaj dopisati. 4. Ko izpišemo vse besede iz označenega odlomka, za vsako besedo posebej vprašamo, kaj pomeni. Učencem lahko tudi izpišemo definicije teh besed in jih prosimo, da jih povežejo med sabo. Smiselno je, da jih poskušamo usmeriti v predvidevanje pomena, ki ga izluščijo iz sobesedila. 5. V nadaljevanju udeležence spodbudimo, da povedo, katere besede se jim zdijo zanimivejše. Vprašamo jih, ali se jim katere zdijo bolj smešne. Udeležence lahko povabimo, da si tudi sami izmislijo katero besedo in jih usmerimo k več izzivom.

Razmislimo predvsem, ali smo izbrali zanimiv odlomek, ki je vseboval dovolj različnih neznanih besed. Analiziramo, kaj je učence med razvrščanjem besed motilo in ali so besede znali razvrstiti. Prav tako razmislimo, katere besede niso razumeli in zakaj. Ovrednotimo tudi svoje ravnanje, in sicer ali nam je uspelo ohraniti zanimanje udeležencev, smo bili z udeleženci prijazni in dovolj potrpežljivi, so bila navodila jasna itd.

1. Po prebranem si izmisli svojo paragvajsko pravljico, v kateri uporabiš dve novi besedi. 2. Kako doživljaš naravo v Paragvaju? Izdelaj maketo. 3. Kakšne so slovenske pravljice v primerjavi s paragvajskimi? Zapiši tri podrobnosti in tri razlike. 4. Skupaj (na šoli) pripravite mate čaj. Navodila za pripravo: http://www.mate-caj.si/mate/omate-caju/nacin-priprave.

VEČ IZZIVOV