ORGANIZACIJA IN IZVEDBA POGREBNE SLOVESNOSTI
Prepletanje tradicionalnih
in sodobnih šeg ob smrti bližnjega
Sodelujoči strokovnjakinji: Mirjam Perez Zelenc, etnologinja in kulturna antropologinja izr. prof. dr. Mateja Habinc, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Pri razumevanju klasičnih šeg bedenja, kropljenja in pokopavanja v Sloveniji so se tradicionalne prakse močno spremenile zaradi modernizacij pokopavanja (kremiranja, pokopa, prevoza) in pojmovanja smrti. 1. Bedenje - čas za poslavljanje Bedenje je čas poslavljanja od pokojnikovega telesa in duše ter čas pomoči in opore pokojnikovim najbližjim. Časovni razpon bedenja je glede na skupnosti, kulture in geografska okolja različen. Tradicionalna praksa bedenja se je do danes večinoma opustila zaradi smrti v bolnišnicah in v domovih za starejše ter predvsem profesionalizacije skrbi za pokojnika. K bedenju sodi tudi kropljenje. V katoliški religiji to pomeni prenos svetosti na pokojnika, ki jo duhovnik prenese z blagoslovljeno vodo, molitvijo in križem. Svetost pomeni lastnost predmetov in stvari, ki niso vsakdanje. Nekateri kropljenje razlagajo kot odganjanje zlih duhov od pokojnika in hkrati zaščito živih pred zlimi silami, slabimi vplivi pokojnikove duše na žive, in strahu.
najbolj razširjene veroizpovedi in v vsaki od njih obstaja drugačen način spoštovanja pokojnika. Judi se na pogreb začnejo pripravljati že pred smrtjo. Umirajočega spremljajo v zadnjih trenutkih, da lahko iz zemeljskega preide v duhovni svet. V njihovi navadi je, da truplo operejo in ga zavijejo v bel plašč (moški moška trupla in ženske ženska trupla). Tradicionalno so umrle pokopali brez krst, a se je zaradi higienskih standardov to spremenilo. Udeleženci pogrebne slovesnosti na krsto/truplo položijo kamen, kar je znak, da so bili prisotni na pogrebu. V judovski religiji je upepeljevanje prepovedano. V budizmu verjamejo v reinkarnacijo, se pravi, da smrt ni konec življenja, ampak začetek drugega. Med pogrebno slovesnostjo se običajno bere tibetanska knjiga mrtvih ali Pardo Toichoi. V nasprotju z judovstvom je kremiranje dovoljeno, vendar šele sedmi dan po smrti. Po budizmu bo kremiranje trupla duhu omogočilo, da se osvobodi telesa. V času teh sedmih dni menihi molijo ob umrlem. V muslimanski religiji ne verjamejo v reinkarnacijo, pač pa v vstajenje. Po smrti je pokojnik postavljen
2. Sprevod do groba in minuta molka v slovo Sprevod do grobnega mesta poteka v obliki procesije, ko žalujoči umrlega pospremijo do groba. Sestavni in najpomembnejši del šeg v zvezi s pokopom je vezan na sveto mašo. Pogrebi se po protokolu razlikujejo med seboj. Pomembno je tudi mesto pokopa na pokopališču (za zidom, na blagoslovljenem delu pokopališča). Pogrebni sprevod se konča z minuto molka, ki je splošno sprejet način izkazovanja spoštovanja do umrlih.
3. Pogrebni obredi v drugih religijah Poleg krščanstva so islam, judovstvo in budizem
28
Skupaj skozi vse korake slovesa
