UPRAVNA ENOTA IN DOKUMENTI
Potek
zapuščinskega postopka Sodelujoča strokovnjakinja: mag. Irena Hacin Kölner, odvetnica specialistka civilnega in gospodarskega prava
Matičar, ki je pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, v tridesetih dneh od vpisa pošlje smrtovnico zapuščinskemu sodišču. Sodišče, na območju katerega je imel pokojni zadnje stalno ali začasno prebivališče, takoj po prejemu smrtovnice po uradni dolžnosti začne zapuščinski postopek. Kadar iz smrtovnice izhaja, da zapustnik ni zapustil premoženja ali je zapustil le premično premoženje in nihče od dedičev ne zahteva oprave obravnave, se zapuščinska obravnava ne opravi, osebe, ki so upravičene dedovati, pa izvršujejo pravice kot dediči. V slovenskem pravnem redu namreč velja, da dediči že s trenutkom zapustnikove smrti vstopijo v njegov pravni položaj, zaradi česar so že od trenutka smrti dalje upravičeni izvrševati vse pravice, ki jih je imel zapustnik. Sklep o dedovanju je le ugotovitvene narave. V vseh ostalih primerih bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo. Glavna naloga sodišča je, da v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.
Vabilo na narok Sodišče razpiše narok, na katerega povabi dediče in ostale, za katere je sodišču znano, da bi lahko bili dediči. V vabilu seznani osebe z obstojem oporoke oziroma jih povabi, da jo predložijo. Seznani jih, da lahko do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali se ji odpovejo in da bo sodišče odločilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave. Izjava se lahko poda ustno v zapisnik na naroku ali pisno. Zadošča že lastnoročno napisana ali računalniško izpisana in podpisana izjava. Ni potrebno, da bi bila overjena pri notarju, razen če sodišče to posebej zahteva.
Pomembno je vedeti: 1. dedna izjava je nepreklicna: izjave dedič, potem ko jo poda, ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave s tožbo, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. 2. dedna izjava se nanaša na celotno dediščino in ne more biti pogojna: izjava, s katero bi eden od dedičev izjavil, da sprejema dediščino na zapustnikovem stanovanju, drugemu premoženju pa se odpoveduje, ni dedna izjava o odpovedi dedovanju, ampak gre za izjavo s katero dedič dediščino po zapustniku sprejema in obenem predlaga, na kakšen način naj se razdeli med dediče. Tudi izjava dediča, da se dediščini odpoveduje v korist drugega dediča (npr. hči izjavi, da se odpoveduje dedovanju po očetu v korist matere) ni izjava o odpovedi dedovanju ampak izjava o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. To je pomembno v primeru, da so po zapustniku ostali dolgovi. Dediči namreč odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Kdor se dediščini odpove, ni dedič in tudi za zapustnikove dolgove ne odgovarja.
Obravnava Na naroku sodišče najprej naznani po kom teče zapuščinski postopek, nato preveri kdo je prisoten. Nadalje sodišče povzame vse premoženje, ki je znano sodišču in pri dedičih preveri ali obstaja še kakšno zapustnikovo premoženje. Nato sodišče ugotovi, kdo so dediči ter ali se deduje na podlagi zakona ali nastopi oporočno dedovanje. Pri vstopu na sodišče morajo vse stranke skozi varnostni pregled, zato je pomembno, da na narok pridete dovolj zgodaj. S seboj imejte osebni dokument in vabilo na narok. Zastopanje po odvetniku na narokih v okviru zapuščinskega postopka ni obvezno. Lahko se dedič z njim posvetuje in se dogovori tudi za zastopanje. Odločitev o tem
Skupaj skozi vse korake slovesa
37
