PODNEBNE SPREMEMBE
Meritve ne lažejo! Petra Mauer
S strokovnjakinjo Lučko Kajfež Bogataj, znano slovensko klimatologinjo, smo se pogovarjali o podnebnih spremembah, ki smo jim priča ter napovedih, kaj lahko pričakujemo od narave v prihodnosti. Pravi, da se moramo naučiti, kako z njimi živeti, jih spoznati, predvideti in na podlagi vsega znanja tudi ukrepati.
Že več let se države članice Evropske unije trudimo doseči nek napredek pri zaustavljanju podnebnih sprememb … Po drugi strani pa se kljub Pariškemu sporazumu na primer soočamo z neustavljivo močjo vetra, poplavami, požari ... Ukrepi torej ne pomagajo ali vendarle vsaj malo napredujemo v skrbi za okolje? Čeprav svetovni voditelji in odločevalci vedo za problem že vsaj 30 let, se žal nič resno ne premakne, kljub retoriki. Vsebnost toplogrednih plinov je vsako leto večja in večja, globalna temperatura zraka, tal in oceanov vse višja – meritve pač ne lažejo. Vse več je vremenskih katastrof, na letni ravni že osemsto na leto, še leta 1980 jih 16
marec 2020
Aktivni državljan ne jamra, ko je že prepozno, ampak se loti zadev, ko je še čas kaj spremeniti. je bilo štirikrat manj. Res so bili tu in tam, zlasti v EU sprejeti ukrepi za večjo energetsko učinkovitost, torej za manjšo porabo energije in za čistejši zrak, a žal niso ustavili rabe fosilnih goriv. Sploh pa po letu 2008 svet ni več reševal podnebja, ampak raje banke in finančne trge. Šele v zadnjem letu se čuti spet vsaj politična volja, tudi morda zaradi protestov mladih. Evropski zeleni načrt se sliši obetavno, a smo spet šele na začetku.
Kaj lahko sami naredimo pri spopadanju s podnebno krizo? Najprej jo moramo prepoznati in jo vzeti resno. Se o njej poučiti in začeti pometati pred svojim pragom. Prav vsak od nas lahko troši manj, se vozi manj, je več lokalne hrane, opusti del mesne prehrane, ne zavrže niti koščka hrane. Vsi lahko naša bivališča spremenimo v energijsko bolj varčna, od sten do strojev, ki jih uporabljamo. Druga možnost, ki jo imamo pa je naša volilna pravica in aktivno državljanstvo. Pomembno je koga volimo in še bolj, da smo aktivni državljani. Aktivni državljan ne jamra, ko je že prepozno, ampak se loti zadev, ko je še čas kaj spremeniti. In za to je