POLONA TRATNIK
Kultura, sestra Pepelka
Ko sta brata Grimm zapisala pravljico1 o Pepelki, sta za deklico uporabila nem. izraz Aschenputtel, ki je izvorno označeval nižjo gospodinjsko pomočnico, služkinjo, ki je morala skrbeti za pepel pri ognjišču. Predpona pepel (Aschen) se je uporabljala tudi v povezavi s sestro ali bratom, ki je degradiral oziroma je bil prisiljen v podrejeno vlogo (Tatar, 2012, 119).2 Pepel ima simbolno vrednost tistega, kar ostane – po gorenju, ko ogenj ugasne. Eshatološko zato pepel simbolizira ničevost (Chavalier & Gheerbrant, 2006, 442). V zvezi s položajem kulture v sodobni slovenski družbi se ozrimo najprej na to, kakšne kulturne vsebine danes posredujemo generacijam, ki bodo v prihodnosti upravljale z našo državo. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se je jezikovna in narodna problematika leta 1983 zaostrila s predlogom reforme pouka književnosti po vsej Jugoslaviji, ki ga je podalo jugoslovansko politično vodstvo po zasnovi Dobrice Čosić. S predlaganimi skupnimi programskimi jedri bi bili slovenski otroci, kot so izračunali, deležni 70 % jugoslovanskih in le 30 % slovenskih vsebin (Repe & Kerec, 2017, 56). Društvo slovenskih pisateljev je tedaj podalo protestno izjavo, kajti v predlagani šolski reformi so slovenski kulturniki prepoznali poskus jugoslovanske uniformizacije vzgoje in izobraževanja, kakršna bi dolgoročno ogrozila ohranjanje specifičnosti slovenskega naroda in s tem narod. Ta problematika, ki je med drugim botrovala h krepitvi slovenske narodne zavesti in k zamišljanju slovenskega naroda na svojem ozemlju, kar je naposled rezultiralo v vzpostavitvi lastne države, ni bila zgolj problematika s področja vzgoje in izobraževanja, temveč je tvorno prispevala k ohranitvi slovenske kulture. Za samostojno državo je bistveno, da se ohranjajo jezik in vsebine o slovenski kulturi, zlasti v 1 2 3 4
5
vzgoji in izobraževanju, saj gre za konstitutivne elemente nacionalnosti. Zatorej se lahko vprašamo, kako smo v tem oziru uredili skrb za slovenski jezik in poznavanje lastne kulture, denimo dosežkov na področju književnosti, v tridesetih letih obstoja lastne države? Leta 1990 je Andrijan Lah analiziral književnost v osnovnošolskih berilih, ki so bila v rabi v letih 1989/1990. V berilih je naštel skupaj 874 enot književnosti v osmih letih izobraževanja, od tega 691 slovenskih enot (Lah, 1990, 145). Leta 2012 je Mojca Vidmajer preučevala slovensko književnost v osnovni šoli in ugotovila, da vsebujejo berila za obdobje od petega do devetega razreda osnovne šole založbe Rokus Klett, ki so bila v rabi v letih 2011/2012, pri katerih so večinoma sodelovali isti avtorji,3 skupaj 200 enot književnosti, od tega 116 slovenskih enot (Vidmajer, 2012, 90–111). Andrijan Lah je leta 1990 v berilih za peti do osmi razred naštel skupaj 344 vseh enot, od teh 237 slovenskih. Ti podatki pokažejo, da se je med letoma 1990, ko Slovenija še ni bila samostojna država, in 2012, ko so v rabi berila, ki jih je analizirala Vidmajer (pri čemer so bila vsa obravnavana berila založbe Rokus Klett izdana leta 2007), v drugem kvartalu osnovne šole število vseh enot zmanjšalo za 144 enot, to je za 42 %, od teh slovenskih enot za 121, kar je za 51 %.4 Še bolj alarmantni so primerjalni podatki za posamezne razredne stopnje – v berilih za peti razred se je število enot zmanjšalo s 106 na 45 enot (v berilu Svet iz besed 5 iz leta 2007), kar je za 58 %, od tega slovenskih z 68 na 24 enot, kar je za 65 %. Skupno število enot za peti razred je bilo tako leta 1990 2,36-krat večje, število slovenskih enot pa 2,83-krat večje kot leta 2012. Primerjavi beril za šesti razred pokažeta, da se je skupno število enot v tem času zmanjšalo z 88 na 41 (v berilu Svet iz besed 6 iz leta 2007), od tega slovenskih enot z 59 na zgolj 16! Slovenske enote v berilu za šesti razred Svet iz besed 6 iz leta 2007 predstavljajo 39 % delež, medtem ko so leta 1990 predstavljale 67 % delež.5 Berila
Prispevek je nastal v okviru raziskovalnih projektov ARRS Družbena vloga pravljic (J6-1807) in Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države (J6-9354). Pepelka bratov Grimm ni smela leči v posteljo, temveč je morala zraven ognjišča leči v pepel. Tudi Pepelka Charlesa Perraulta se je, ko je opravila svoja gospodinjska dela, zatekla v kot ob dimnik in se usedla ob pepel. Milena Blažič, Jakob J. Kenda in Peter Svetina so sodelovali pri pripravi vseh petih analiziranih beril, pri berilih za peti in šesti razred so sodelovali še Drago Meglič, Mateja Seliškar Kenda in Neža Cigut. Pri berilih za šesti, sedmi in osmi razred je sodelovala še Marica Žveglič, pri berilih za osmi in deveti razred pa Blanka Bošnjak. Res je sicer, da je bilo v berilo za deveti razred (Svet iz besed 9 iz leta 2007), ki ga prej ni bilo, vključenih še 49 enot, od teh 34 slovenskih, toda v skupnem seštevku se je število vseh enot za razrede od petega naprej zmanjšalo s 344 za peti do osmi razred na 249 za peti do deveti razred oziroma število slovenskih enot z 237 za peti do osmi razred na 150 za peti do deveti razred. Primerjava z berili za nižje razrede od prvega do četrtega razreda ni bila opravljena. Vidmajer je še ugotovila, da berilo za osmi razred Svet iz besed 8 iz leta 2007 upošteva 77 % besedil, predlaganih v učnem načrtu, medtem ko je ta odstotek pri ostalih berilih dosti nižji (Vidmajer, 2012, 125). Vidmajer je še ugotovila, da so v učnih načrtih, prenovljenih v letih 2011/2012, umanjkala besedila, ki so bila sicer označena kot obvezna za sedmi razred: to so ljudska pesem Pegam in Lambergar, Pesem Toneta Pavčka in Martin Krpan Frana Levstika; izpuščena pa je bila tudi pesem Soči Simona Gregorčiča (Vidmajer, 2012, 70, 73). Učni načrt iz leta 2018, ki je danes veljaven, ne vključuje več seznamov literature, so pa Pegam in Lamberger, Pesem in Martin Krpan navedene kot obvezna literatura, vse te enote in Soči pa so vključene tudi v berila omenjenega založnika.
151
