Družina in Življenje
Foto: osebni arhiv
18
Pavel in Tatjana Fičur: »Jezus je potrpežljivo čakal na najino povabilo.« Pavel in Tatjana Fičur prihajata iz Šmarij pri Kopru, poročena sta 17 let ter imata štiri otroke. Pavel dela kot učitelj matematike v osnovni šoli, Tatjana pa doma skrbi za družino. Pavel in Tatjana, se nam lahko najprej predstavita? Kdo sta, od kod prihajata? Tatjana: Prihajam iz Ocizle pri Kozini, iz štiričlanske družine in imam dve leti starejšega brata. Vera v naši družini je bila nekaj tradicionalnega, vrednote pa so bile predvsem poštenost, delav nost, skromnost in družina. Pavel: Bil sem edini otrok v družini, živeli pa smo skupaj z maminimi starši, ki so imeli močan vpliv na živ ljenje naše družine. Največja vrednota v moji primarni družini je bila delo, delo in še enkrat delo. Potem pa še poštenost in ponižnost. Sem vzgojen v tradicionalni krščanski družini. Kljub nekaterim težavam v družini sem vedno čutil ljubezen staršev in nono tov do mene. Kako sta se odločila za več otrok, glede na to, da si bil ti, Pavel, edinec, Tatjana pa je tudi imela samo enega brata? Nam lahko predstavita vajino družino?
Pavel: Ja, v mojem otroštvu je bila Nutella samo zame, zdaj pa si jo delim še s 4 otroki in ženo (smeh). In prav je tako.
Pavel: Naš najstarejši je Gašper, ki bo kmalu star 17 let, Zofija ima 15, Jakob 11 in Avgust 8 let. Tatjana: Jaz sem si predstavljala, da bova imela dva otroka, ker izhajam iz take družine in se mi je zdelo to čisto normalno. In tako je tudi na začetku bilo, dva otroka, fantek in punčka. Pavel pa si je od vedno želel več otrok. Sva pa v tistem času spoznala nekaj družin iz Družine in Življenja, ki so imele več otrok. In potem se tudi midva nisva bala imeti več otrok in sva bila pri tej odločitvi bolj pogumna.
Pavel, ti si živel s starimi starši. Kako živite zdaj? Pavel: Živimo z mojim očetom, mama je umrla pred nekaj leti. Imamo sicer ločeno gospodinjstvo, vendar skr bimo za očeta, mu skuhamo. V rednih tedenskih stikih smo tudi s Tatjaninimi starši, ki imajo kmetijo in veliko živali. Tako otroci vidijo tudi ta del življenja.
Pavel, če primerjaš svoje otroštvo edinca s svojo družino zdaj, ko imata štiri otroke, v čem je največja razlika? Pavel: Malo več je kaosa (smeh). V moji primarni družini je bilo vse urejeno, počiščeno, obroki so bili ob rednih urah … V naši družini je več izkazovanja ljubezni. Tatjana: V večji družini si je treba deliti stvari, se naučiš, da ni vse tvoje.
Kakšna pa je vajina izkušnja tega sobivanja s starimi starši? Kaj so dobre strani? Pavel: Dobra stran je pomoč pri var stvu in razvažanju otrok. Življenje sku paj pa se mi ne zdi v redu, izkušnja iz moje primarne družine ni tako dobra. Bi si želel manj vpliva none. Sem si moral izboriti »vladavino v hiši«, saj je bila nona šefica, tako kot je značilno za Istro.
