22
Družina in Življenje
Foto: Mojca Golob
Vilma Siter, z možem Danijem skupaj vodita društvo DiŽ
Prideš k meni na obisk?
Bila je ena od nedelj v času korone, ki je potekala neverjetno lepo in v miru. Ker v teh dneh pripravljava spletni seminar z novo vsebino, seminar o izhodu Izraelcev iz Egipta ter o njihovem potovanju skozi puščavo v obljubljeno deželo, sva nedeljsko popoldne posvetila pripravam. Lepo sva sodelovala, se pogovarjala, razpravljala o temah in poteku, na trenutke se je celo zdelo, kot bi imela randi.
Puščava najinega odnosa Malo pred deseto zvečer, ko sem že težko ohranjala svojo budnost, se je ponudila priložnost, s katero bi lahko lepo ponazorila strukturo in razvoj konflikta. O tem sva imela namen spregovoriti tudi na seminarju. Pri ložnost za prepir je prišla kot strela z jasnega. Nepozornost in preutrujenost tudi sicer velikokrat botrujeta prepi rom, še posebej v teh težkih dneh, ki so zelo zahtevni za mnoge družine. No, midva sva sama, pa se nama vse eno zgodijo. Dani je v tistem trenutku dobil po mailu prošnjo znancev za kratek pre vod nekega besedila iz angleščine, jaz pa sem komaj čakala, da zaključiva z
delom in greva k počitku. Bila sem res utrujena. Daniju pa se je zdelo, da mora najprej odgovoriti na pro šnjo znancev. Pisal je in pisal (on sicer pravi, da 3 minute, meni pa se je zdela cela večnost), pa ne za seminar, pač za prijatelje, njegove »bližnje tam, na drugi strani žice«. O, kolikokrat si to besedo »bližnji« razlagamo vsak po svoje, kot da tisti, ki je ob tebi, zlahka počaka. V dobi razvoja tehnologije in spletne komu nikacije je tudi to dodatna priložnost za spore, verjetno ne le pri nama. Najprej še nisem bila jezna, mogoče le malo neučakana. Ko pa sem Danija opozorila na dogajanje v smislu: »Ali ne bi raje zdaj izkoristila čas in končala
priprave?« se je Daniju zdelo to že pre več. Zmotil ga je ton v mojem glasu, v katerem je zaznal očitek. Jaz mojega opomina ne bi nikoli poimenovala s to besedo, želela sem ga le spomniti na prioritete. Po mojem okusu še čisto spoštljivo in v mejah normale. Njegova reakcija pa je bila: »A zdaj boš pa še sitnarila?« Zanimivo, tema o godrnjanju, kamor spada tudi sitnar jenje, je tudi Izraelce spremljala skozi vso puščavo od Egipta pa do oblju bljene dežele. Bingo! Prišla sva do pri mera še za drugo temo na seminarju. Dve muhi na en mah! Učinkovitost na višku! Bog ne daj, da bi midva ostala brez »najinih« jasnih in nazornih primerov.
