Patricija Peršolja: Samo še pet minut

Strategija In čigavo je to? v ospredje postavlja zaznavanje in razlikovanje književnih oseb v knjigi Samo še pet minut. Mlajše otroke spodbuja k spoznavanju videza, občutij, čustev in razpoloženj književnih oseb, hkrati pa razvija poslušanje z razumevanjem. Ta strategija zahteva veliko pozornosti in tišine, zato pazimo, da skupina, s katero delamo, ni prevelika.

OPIS SKUPINE

• 20–25 udeležencev, • udeležencev ne sme biti preveč, saj bodo prehrupni in zato ne bodo mogli sodelovati.

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Uživanje v branju, • poslušanje z razumevanjem, • zaznavanje in razlikovanje književnih oseb, • razumevanje književnih oseb glede na njihov zunanji opis, razpoloženje in socialno okolje.

• Slikanico Patricije Peršolja Samo še 5 minut, • poiščemo več risb in/ali fotografij različnih oblačil, predmetov, krajev, razpoloženj ipd., ki jih je mogoče povezati s prebranim besedilom (računalnik, akrobat, košarkarska žoga, karirasta čepica, kukalo, vinograd, avto, kralj, kruh, žalost, otožnost itd.). Izbrane risbe in/ali fotografije naj se razlikujejo od ilustracij v slikanici.

Prilepimo jih na liste velikosti A4 in plastificiramo.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

30 minut, saj srečanje ne sme biti predolgo.

Pomembno je, da so slike predmetov ekspresivne in jasne, kar olajša stik otrok s književnimi osebami. Pomembno je tudi, da udeležencem podamo jasna navodila. Izvedba strategije je preprosta, a če postane prehrupna in če se oddaljimo od cilja, ne bo učinkovita. Na uspešno izvedbo vpliva tudi število otrok, njihova sposobnost prepoznavanja predmetov ter povezovanja književnih oseb s predmeti in oblačili.

Uvodna motivacija: učenci imajo pet minut, da se s svojim sosedom ali sosedo pogovarjajo o čemerkoli želijo. Vprašamo jih, ali se jim pet minut zdi veliko časa. Povemo jim, da je pet minut v tej zgodbi zelo pomembnih.

1. Slikanico glasno preberemo. Po branju spomnimo na nekaj ključnih dogodkov, te pa povežemo z glavnimi osebami v besedilu. 2. Vsem udeležencem pokažemo risbe in/ali fotografije predmetov, ki jih je mogoče povezati s prebranim besedilom. Otroci si jih sprva le ogledajo. 3. Ponovno pokažemo fotografije. Tokrat posameznim otrokom. Ko pokažemo fotografijo, vprašamo, kateri književni osebi iz slikanice pripada predmet, ki ga držimo v roki. Na vrsto pridejo vsi otroci. Vsak otrok, ki pravilno poveže predmet z osebo, dobi eno točko. 4. Skupno število točk pove, kako natančno so udeleženci prebrali in poslušali slikanico.

Po izvedbi posebej premislimo o posameznih elementih izvedbe: ali so bile fotografije in/ali risbe dobro izbrane, ali so dovolj nazorne, ali smo imeli dovolj potrpljenja in smo počakali na odgovore otrok, ali je bila strategija otrokom všeč itd.

RISANJE: Nariši, kako izgleda pet minut. POGOVOR: 1. Če bi imel na voljo samo pet minut, s kom bi jih najraje preživel? Zakaj? Kaj bi z njim/njo počel? Učenci naj izražajo svoja mnenja. 2. Učencem razdelimo listke, na katerih so napisane misli iz zgodbe. Če učenci še ne berejo samostojno, misli prebere motivator/-ka. Učence prosimo, da se razdelijo v pare. Vsak par dobi eno misel, v paru se pogovorita o tem, kaj pomeni. Nato sledi poročanje. Če se kdo s čim ne strinja, lahko to pove, vendar pazimo, da izvedba ne postane prehrupna (zgledi v Prilogi).

ANALIZA IZVEDBE:

VEČ IZZIVOV

Živela sva pri noni in nonotu, dokler se nista ponovno našla na Rimski cesti, kakor je rada rekla mama. Midva sva pristala v mestu. Nisem imel računalnika, saj sva morala živeti skromno. Zato sem veliko časa preživel sam s seboj. Mamo sem nekoč slišal reči, da je moj tata strahopetec. No, ni bil ravno tiste strašne sorte tujec. V moji deželi je kralj vsakdo, ki se trudi narediti nekaj dobrega. Zato tam krono nosi veliko ljudi. Da nekoga spoznaš, si moraš vzeti čas. In da nekomu odpreš srce, si moraš vzeti še več časa. Bil sem pek, preden sem povsem zašel s poti. Zakaj nekateri starši zapustijo svoje otroke? Česa ne razumeš danes, prepusti času. In nekega dne ti bo podaril odgovor. Samo še pet minut, prosim.