Peter Svetina: Raznašalka kruha

Besedilo Petra Svetine ima sicer linerano zgodbo, vendar pripoveduje o stvareh, ki se ponavljajo vedno znova in znova, torej so na neki način ciklične. Za delo na delavnici smo zato izbrali strategijo Prej ali potem, saj ta poudarja zaporedje dogodkov v zgodbi. Delamo z odstavki prebranega besedila, ki jih udeleženci razvrstijo v enak vrstni red, kot se pojavijo v literarnem besedilu.

OPIS SKUPINE

CILJI

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

PASTI IN PREDNOSTI

15, če je udeležencev več, delamo v parih.

• Uživanje v branju, • urjenje pozornosti pri branju, • zaznavanje in doživljanje dogajalnega časa ter ritma pripovedi, • spodbujanje sodelovanja med udeleženci, • izražanje lastnega odnosa do vprašanj, ki se pojavijo v besedilu.

• Slikanico Petra Svetine Raznašalka kruha, ki jo preberemo med izvajanjem delavnice; • računalnik z internetno povezavo za poslušanje različnih zvokov (eden od predlogov: med poslušanjem lahko gledamo tudi posnetek z rešitvami: https://www.youtube.com/watch?v=OI9_ wYCifkk); • fotografije morja, visokih valov, pekarne, mesta San Sebastián/

Donostia (Priloga 1); • kartice, na katere prepišemo odstavek iz prebranega besedila (Priloga 2). Potrebujemo toliko odlomkov, kolikor je udeležencev.

V vsakem odstavku označimo po eno besedo za opravljeno dejavnost v rubriki Več izzivov.

45 minut.

Če udeleženci pozorno poslušajo in/ali preberejo slikanico in če jih ta pritegne, je izvedba zanimiva. Zanimanje poveča tudi gibanje udeležencev, ki se morajo med izvedbo strategije postaviti na svoje mesto. Do težav pride, če se udeleženci odlomkov ne spomnijo ali se jih le bežno spomnijo pa tudi če med premikanjem povzročajo preveč hrupa.

1. Udeleženci se posedejo v (pol)krog. Prosimo jih, naj uganejo, kdo povzroča zvoke, ki jih slišimo na posnetku (predvajamo posnetek z YouTuba). 2. Pokažemo fotografije, ki smo jih pripravili, in udeležence prosimo, naj si poskušajo predstavljati, kaj imajo zvoki in fotografije skupnega. Bi lahko skupaj napovedali zgodbo, o kateri pripoveduje slikanica? 3. Glasno preberemo besedilo iz slikanice in udeležence vprašamo, kaj jim je najbolj ostalo v spominu in kateri zvok so si najbolj zapomnili. 4. Vsakemu damo po eno kartico z odlomkom iz besedila. Odlomke dobro premešamo, da si odlomki ne sledijo v enakem zaporedju kot v besedilu.. Udeleženci jih ne smejo prebrati, dokler vsak od njih nima svojega dela besedila. 5. Damo jim nekaj minut, da v tišini preberejo svoje besedilo. 6. Prvega udeleženca prosimo, naj glasno prebere svoj odlomek. Nato svoj odlomek prebere še udeleženec, ki sedi ob njem. Če se njegov odlomek v besedilu dogaja pred odlomkom, ki ga je prebral prvi udeleženec, se postavi predenj, če je v knjigi za prvim prebranim odlomkom, se postavi za njim. Na vrsti je tretji udeleženec, ki tudi prebere svoje besedilo. Pove, ali je njegovo besedilo pred ali za besedili, ki sta ju prebrala udeleženca pred njim. Če je njegov odlomek pred obema že prebranima odlomkoma, se postavi pred oba udeleženca, če je za njima, ostane za njima, če pa je njegov odlomek med obema že prebranima odlomkoma, stopi med druga dva udeleženca. Nadaljujemo, dokler vsi udeleženci ne preberejo svojega odlomka in ne stojijo v pravem zaporedju. 7. Ko vsi menijo, da je vrstni red odlomkov pravi, jih prosimo, naj ponovno vsak zase tiho prebere svoje besedilo. Če kdo meni, da ne stoji na pravem mestu, se še lahko premakne. Zdaj je pravi čas, da povemo, ali je vsak udeleženi na pravem mestu. Predtem molčimo in čakamo, da udeleženci po svoje sestavijo besedilo. Na koncu izvedbe vsak udeleženec glasno prebere svoj odlomek. Tako si prikličemo v spomin celotno besedilo.

Premislimo o poteku izvedbe. Med izvedbo namreč zlahka izgubimo nadzor, če hrup ob premikanju udeležencem onemogoča, da bi se osredotočili. Preudarimo tudi, ali smo dobro izbrali odlomke in ali so bili preenostavni, pretežavni ali teže razumljivi.

Bi odlomke lahko razporedili tudi v drugačnem vrstnem redu? Bi lahko denimo pri tem upoštevali barve, velikost in ceno označenih predmetov? Onomatopeje so besede, ki posnemajo naravne glasove. Ali veš, kaj ali kdo se tako oglaša? (Priloga 3) Dejavnost lahko izvedemo tudi tako, da posamezne onomatopeje razrežemo na trakce in prilepimo na katere večje predmete ter jih damo v vrečko. Udeleženci iz vrečke vzamejo en listek, s katerega preberejo napisano onomatopejo, drugi udeleženci pa morajo ugotoviti, kaj se tako oglaša.

VEČ IZZIVOV

PRILOGE

Priloga 1:

V Donostiji je živel deček, ki so mu pravili Jan Križek. Ko je bila njegova babica še živa, je z njim hodila gledat valove, ki so se z odprtega oceana valili proti mestu.

Babica je umrla in Jan je postal mladenič. Še vedno je hodil k morju in gledal valove.

Fantje so valove šteli, jih ocenjevali in vriskali, kadar je prišel kak posebej visok. Posebna spretnost je bila val pravilno oceniti: ali se bo prelomil tako, da jih bo na pomolu zmočil, ali bodo njegovim vodam in penam še lahko pravočasno ušli.

Na drugi strani pomola, tam, kjer je bilo bolj zatišno, so stala dekleta. Pogovarjale so se in opazovale fante.

Med dekleti je bila tudi Marija, ki so ji pravili angelska Marija.

Včasih sta se kaj pogovarjala, zgovornejši od Marije je bil Jan. Velikokrat sta le molčala in samo gledala valove, ki so se razbijali ob pomolu.

Pravzaprav ni vedel, kje stanuje. Zato tudi ni vedel, kje naj jo išče. In tudi ni vedel kako. Začel je iskati glas o angelski Mariji.

Med ulicami je našel glas vetra.

Našel je glasove korakov.

Našel je glasove avtomobilov.

Našel je glasove galebov.

Našel je glas škripanja in loputanja oken.

Ko je prišel iz mesta, je našel drugačen glas vetra.

Našel je glas mivke, ki jo je raznašalo po obali.

Našel je glas valov.

Vse te glasove je našel, samo nobenega, prav nobenega glasu o angelski Mariji.

CIN CIN AAAAAAAAČIH! BRRRRRRRRRM BRRRRRM ŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠ UUUUUUuuuuuuuUUUUUUU VIUVIUVIUVIUVIUVIU TUTU, TUTU, TUTU HA, HA, HA, HA ZZZZZ, ZZZZZ, ZZZZZ ČČ, ČČ, ČČ, ČČ HRRRR, ŠŠŠŠŠ, HRRRR, ŠŠŠŠŠ BZZZZZ KUKU, KUKU, KUKU KOOOO KOOO KKO KO KODAK KIKIRIKI, KIKIRIKI ČIV ČIV ČIV ČIV TAP, TAP, TAP, TAP BUM, BUM, BUM, BUM BUM, TRESK MIJAAAAAAV, MIJAAAAAAV HOV, HOV, HOV, HOV AAAAAAAAH! TIK TAK, TIK TAK NLJAAAAM! MLJAAAASK! UF! BIM, BOM, BIM, BOM BLJAK! FUJ! ŠŠŠCCC! BRRRR! AVVVVV!