DOMA V TUJINI
Učenje slovenščine je edinstvena izkušnja Darjan Lapanje
V Sloveniji smo, kot vsako leto, v začetku meseca praznovali kulturni praznik, obenem pa bomo 21. februarja obeležili tudi mednarodni dan maternega jezika. Prav za jezik pa z gotovostjo lahko trdimo, da v kulturi posameznega naroda igra zelo veliko, če ne kar največjo vlogo. Zato sem nam je zelo prav, da tudi tej tematiki namenimo nekaj pozornosti. V goste smo povabili Mariah Dolenc, Američanko, ki jo je ljubezen pred desetletjem iz sončne Kalifornije pripeljala v Ljubljano, kjer si je z možem Luko tudi ustvarila družino. Spregovorila sva o jeziku, kulturnih razlikah med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, pa tudi o načrtih, ki jih ima družina Dolenc za prihodnost. Ob začetku pogovora Mariah povprašam, kako je pravzaprav doživljala selitev v okolje, ki je v vseh pogledih precej drugačno od tistega, ki ga je bila vajena doma. »Na začetku je bilo kar težko. Seveda je bilo pravo olajšanje, ko sem se poročila z Luko in mi ni bilo več potrebno vzdrževati zveze na daljavo. A po drugi strani je bilo tudi izredno težko. Ko sem prišla v Slovenijo namreč nisem razumela praktično nobene slovenske besede. Če bi se preselila v italijansko, špansko ali nemško govorečo deželo, mislim, da bi mi bilo lažje, slovenščina pa je tako zelo drugačna in se mi zdi, da nima nikakršne podobnosti s prej omenjenimi jeziki,« pove Mariah. Doda še, da ji sicer gre učenje tujih jezikov dobro od rok, a da je bila izkušnja z učenjem slovenščine zanjo povsem edinstvena izkušnja. Glede na to, da vsaj osnove angleščine v Sloveniji pozna sorazmerno velik delež prebivalstva, Mariah povprašam, če ji je bilo to morda v pomoč, ko se je privajala na našo kulturo. »Ko sem se preselila, sem sicer pričakovala, da je znanje angleškega jezika tudi med Slovenci 20
februar 2021
kar razširjeno. Vendarle gre za nekakšen standard pri mednarodnem sporazumevanju,« pove nadvse simpatična Američanka. Kljub temu pa doda, da je kaj kmalu opazila, da se stopnja znanja angleščine v Sloveniji precej zniža, ko odideš na podeželje. »Dlje od Ljubljane ko greš, manj angleško govorečih ljudi najdeš. Hitro sem tudi spoznala, da angleščine od ljudi, ki so starejši od 60 ali 70 let, ne morem pričakovati. Pri vseh ostalih pa je nekako delovalo. Četudi niso govorili angleško, so me vseeno razumeli dovolj, da so mi lahko pomagali.« Mariah in Luka sta si v Ljubljani ustvarila družino in postala starša dvema deklicama in dečku. Ker je tudi pogovor za našo revijo potekal pod budnim očesom najmlajšega člana družine Dolenc, sva se z Mariah dotaknila tudi vprašanja, kateri jezik je pravzaprav materni jezik njunih otrok. »Preden so otroci šli v vrtec, sem se z njimi vselej pogovarjala le v angleščini in tudi otroci so večinoma govorili angleško. Z obiskovanjem vrtca je bil zelo hitro opazen velik vpliv slovenščine in po pol leta je bilo
že opaziti, da je pri njih slovenščina prevladala pred angleščino. Danes lahko rečem, da je njihova slovenščina boljša od angleščine, pa tudi kulturno gledano se bolj Slovenci kot Američani,« razloži mlada mamica. Kljub temu pa se Mariah zdi pomembno, da otroci ostanejo v stiku z ameriško kulturo in ameriškimi koreninami. »Vsako leto (korona časi so izjema) vsaj za nekaj tednov odpotujemo v Kalifornijo, da preživimo nekaj časa z mojo družino. Navadno je najstarejša hčerka potrebovala kar nekaj časa, da se je prilagodila in je prvih nekaj dni govorila bolj slovensko kot angleško. A po nekaj tednih, ko je bila na vrsti vrnitev v Slovenijo, je govorila večinoma le še angleško. Ko smo se vrnili v Ljubljano, je navadno potrebovala kak teden dni, da se je znova privadila na slovenščino,« pove Mariah in doda, da je zanimivo, kako se otroci lahko skoraj brez težav prilagodijo več jezikom hkrati. Vselej je zanimivo slišati, kakšni smo Slovenci videti v očeh tujcev, zato sogovornico povprašam, kaj je tisto, kar jo je v naši kulturi najbolj prese-
