BLEIWEIS in gospodarska modernizacija na Slovenskem Bleiweisov pragmatični pogled na razvoj je predvideval, da naj bo vsak razvojni korak podkrepljen z dvigom izobrazbene strukture prebivalstva. V tem smislu je zavračal pretirano liberalne gospodarske ukrepe, ki so predvidevali svobodno obrt in trgovino, saj so spremembe v znanosti, tehniki in prometu po njegovem mnenju prehitevale prilagajanje modernizaciji. Nestvarna gospodarska politika je povzročila finančno krizo, ki je leta 1873 Avstro-Ogrsko močno prizadela, slovenski prostor pa ravno zaradi obrtniške in industrijske nerazvitosti nekoliko manj. Sredi 19. stoletja so bili kmetje na Slovenskem v zelo težkem položaju. Nižanje odkupnih cen je mnoge pripeljalo na rob preživetja. Bleiweis je s fiziokratskimi somišljeniki videl rešitev v izobraževanju kmečkega prebivalstva. Treba jih je bilo poučiti o novih metodah v kmetijstvu, sadjarstvu in živinoreji. Težave so se lotili na dva načina. Prvi je bil zagotavljanje poučevanja (šole) v kmetu razumljivem jeziku. Za ta namen je sam Bleiweis napisal vrsto priročnikov. Drugi pa je bil prenos potrebnih znanj v čim širšem obsegu. Tukaj so pomembno vlogo odigrale Kmetijske in rokodelske novice. Veliko strokovnih člankov je Bleiweis napisal sam, pomembno pa so prispevali razni strokovnjaki s celotnega ozemlja, kjer se je govorilo slovensko oz. bralo Novice. Modernizacija kmetijstva pa ni bila odvisna le od izobraževanja kmeta, ampak tudi od financiranja posojil. Ta so bila po liberalni gospodarski politiki rezervirana bolj za razvoj velike industrije in veletrgovce kot pa kmetijstva, malega obrtništva in rokodelstva. Po Bleiweisovem mnenju naj bi prenaglo preoblikovanje kmečke družbe pospešilo ponemčevanje in ogrozilo slovensko prihodnost. V šestdesetih letih 19. stoletja je v Novicah večkrat opozarjal na to, dokler ni že omenjena finančna kriza sredi sedemdesetih let potrdila, da npr. uvažanje ameriškega žita in poceni nemških izdelkov slabo vpliva na razvoj domačega gospodarstva.
18
