48 2022

Prva seja novega mestnega sveta bo 5. decembra stran 3

Otroci s postaje Zoom

Komedija dijakov ŠCV navdušila stran 10

Prišel je veseli december

Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, 1. decembra – Pričenja se veseli december, prejšnjo nedeljo pa smo že prižgali prvo svečko na adventnem venčku ali z njim okrasili vhodna vrata. Tako so prejšnji teden v društvih in šolah v Šaleški dolini potekale delavnice izdelovanja adventnih venčkov in drugih prazničnih okrasitev. Tudi na OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, kjer so se

učenci rade volje postavili pred naš objektiv, preden so svoje mojstrovine postavili na ogled na šolski bazar.

V Velenju bodo danes zagorele lučke na novoletni jelki na Titovem trgu in po mestu, lučke se prižigajo tudi drugod po dolini. Naj v decembru svetijo tudi v naših srcih in najdejo pot do osamljenih ljudi.

�� Diana Janežič

Šola hokeja in drsanja stran 17

Za zeleni Kras

Velenjski brigadirji pogozdovali stran 24

TAKO mislim

Potica namesto kruha

Ena izmed večjih pobud za čistejše okolje v zadnjem času je elektrifikacija voznega parka. Ljudi, ki se v teh neprijaznih časih soočajo z draginjo, želijo motivirati v nakup dražjega električnega vozila, klasičnim pa se na vso moč trudijo prepovedati prodajo po letu 2035.

Pa poglejmo malo matematike, ki za razliko od zdrave pameti ne zataji. Če bi polovica vseh osebnih vozil na svetu bila električnih, bi to pomenilo za 2,5 % manjši izpust CO2. Če bi elektriko za ta vozila in za vse ostale porabnike pridobivali na okolju prijazen način, bi izpust zmanjšali za 42 %. Ob tem velja omeniti, da živilsko-predelovalna industrija v ozračje izpusti več ogljikovega dioksida kot avtomobilska, a zaenkrat birokrati menijo, da ukrepanje, številnim študijam o nevarnosti uživanja rdečega mesa navkljub, še ni potrebno. Tudi potrošnja tekstila je s 4. mestom, takoj za mobilnostjo, visoko pri vrhu, ko gre za količino izpusta toplogrednih plinov. Marsikdo si električnega vozila ne bo mogel privoščiti. Povprečna starost vozila pri nas je 10 let, kar pomeni nakupno vrednost nekaj tisočakov. Mnogokrat je težava domet, ki ne omogoča 100-odstotne fleksibilnosti. Pri sedanji (zastareli) infrastrukturi bi množičen prehod pomenil kolaps omrežja, lastne sončne elektrarne pa morda ravno zaradi tega sploh ne morete imeti, če jo ima že sosed. Povprečna slovenska letna kilometrina še vedno znaša 15.000 km, kar pomeni, da se višja investicija električnega vozila v povezavi z nižjo ceno energenta povrne šele čez približno 10 let.

Električna vozila, četudi imajo »izpuh v Šoštanju«, imajo tudi pozitivne plati. Prva je ta, da ogljičnega odtisa ne proizvajajo na koncentriranih lokacijah (npr. v mestnih jedrih) in so, če gre verjeti raziskavam, za okolje dolgoročno manj obremenjujoča. Nekdo, ki ima možnost brezplačnega polnjenja in specifične potrebe prevoza, vozilo kupi preko podjetja (tu so olajšave enormno visoke, celo do 50%), lahko prihrani ogromno. Večina te 'sreče' seveda nima.

Razumen človek bi rekel, da se rešitve lotevamo na napačnem koncu. Ciljam na vse finančne olajšave za nakup električnih vozil in morebitne davke, ki jih nameravajo uvesti na fosilne pogone. Da se razumemo, ukrepi za zmanjšanje CO2 so nedvomno nujni. Ampak veliko lažje in ceneje bi bilo ozeleniti mestna jedra, še bolj omejiti promet v mestih, izboljšati javni prevoz, podpirati delo od doma, razširiti obstoječe ceste (najbrž se strinjamo, da bolj potrebujemo tretji pas kot pa avtocesto v vsako vas), temeljiteje urediti finančne spodbude za energetske sanacije stanovanjskih zgradb (ker se investicije povrnejo šele naslednji generaciji) ter predvsem investirati v inovativne metode pridobivanja energije brez uporabe fosilnih goriv.

Namesto tega dobivamo ukrepe birokratov, ki nam z evropskimi plačami žugajo, da se moramo manj umivati, pozimi manj greti, sami pa se na 50 km oddaljene sestanke vozijo z letali. Na koncu dneva je okolju vseeno. Ne zanima ga, da je denar vreden več kot življenje. Preživi tudi brez nas, tudi če bomo jedli potico namesto kruha. ��

NAŠ ČAS izdaja časopisnazaložniška in RTV družba, d. o. o., Velenje Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 € cena izvoda brez DDV 2,10 € ). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Jasmina Škarja, Tea Rednak, Lara Oprešnik, Tatjana Podgoršek. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak.

Zaradi Maistra smo Slovenci

suveren narod

Rudolf Maister ni bil samo vojaški poveljnik, prvi slovenski general, temveč predvsem velik domoljub ter tudi bibliofil, kulturni delavec, športnik, slikar in pesnik – V Občini Šmartno ob Paki prvič zaznamovali dan Rudolfa Maistra

Velenje, Šmartno ob Paki, 23. novembra – Šaleško društvo »general Maister« Velenje je ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, organiziralo več dogodkov, ki so javnost obveščali in opozarjali na pomembnost generala Maistra, njegovih sodelavcev in vseh borcev za severno mejo za potek slovenske zgodovine in sedanjosti.

Na dan praznika, 23. novembra, so na osnovnih šolah Šalek in Gorica v Velenju organizirali posebno šolsko uro, na kateri je član društva, upokojeni učitelj zgodovine Jožef Kukovičič, učencem devetih razredov predaval na temo »dr. Karel Verstovšek in Rudolf Maister, slovenska domoljuba.« Ta projekt društva sta podprli ravnateljici obeh šol, Irena Poljanšek Sivka in Barbara Trebižan, učenci pa so poučno zanimivo predavanje sprejeli z navdušenjem in si ga bodo zagotovo zapomnili.

Maistrovi borci ustvarili podlago slovenske državnosti

Ob doprsnem kipu dr. Karla Verstovška pri Vili Bianci je bila na dan praznika krajša slovesnost, na kateri je predsednik društva Drago Martinšek v nagovoru orisal aktivnosti in zasluge generala Maistra in njegovih sodelavcev v prelomnih časih leta 1918 in pomen teh dejanj za današnji čas. Pesnik Ivo Stropnik je v recitaciji predstavil znamenito pesem Rudolfa Maistra Vojanova »Naprej«, župan MO Velenje Peter Dermol in Drago Martinšek pa sta ob prisotnosti praporščaka društva Domna Plaznika položila spominsko cvetje ob doprsni kip dr. Karlu Verstovšku.

verno mejo – v teh prelomnih časih sta bila tudi Velenjčana: politik in učitelj dr. Karel Verstovšek ter pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Na dvorišču Vile Bianca v Starem Velenju stoji na pobudo našega društva in ob podpori MO Velenje doprsni kip dr. Karla Verstovška, nekaj metrov proč pa je na

česa so se napajale,« je za naš časopis še povedal Drago Martinšek.

Osebnosti, o katerih je vredno in treba govoriti

V Šmartnem ob Paki pa je Društvo »general Maister« Velenje pripravilo regijsko proslavo za območje Šaleške

Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: Kidričeva 2a, 3320 Velenje, p. p. 202, telefon 03 898 17 50, telefax 03 897 46 43

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854

E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in prelom: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji.

Letno izide 52 številk.

Drago Martinšek je spomnil: »23. novembra 1918 je Rudolf Maister, prvi slovenski general, velik domoljub in pesnik, s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil ter tako k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Z odločno akcijo je bila ustvarjena efektivna podlaga slovenske državnosti. Brez te odločnosti in sposobnosti generala Maistra bi celotna kasnejša zgodovina Slovencev potekala drugače. Malo verjetno je, da bi brez njegove odločnosti sploh dočakali našo neodvisnost in državno samostojnost, zagotovo pa ne v sedanjih geografskih okvirih države Slovenije. Njegova pomembna sodelavca – poleg 4.000 prostovoljnih borcev za slovensko se-

mestu, kjer je stala rojstna hiša Gustava Šiliha, vgrajena spominska talna plošča.«

Rudolf Maister je s svojima življenjem in delom pokazal, kako se vojaški poklic povezuje s kulturno občutljivostjo in z domovinsko zavestjo, dokazal pa, da kadar Slovenci stopimo skupaj in nam gre za nacionalne interese, se to izplača tudi v zgodovinskem smislu.

in Zgornje Savinjske doline. Prireditev v spomin na enega največjih sinov slovenskega naroda je bila v tamkajšnjem okolju prvič, slovesnost pa se je odvijala pri spomeniku 63 padlim vojakom omenjene občine v 1. svetovni vojni pred vhodom na pokopališče v središču kraja.

V pozdravnih besedah je šmarški župan Janko Kopušar med drugim dejal, da ne sodi

govoriti.« Slovesnost v Šmartnem ob Paki je označil kot priložnost za obujanje spomina na velikega slovenskega junaka in vizionarja, hkrati pa je dokaz, da lahko tudi v tamkajšnjem okolju skupaj ob podpori občinskega vodstva in župnije, ki je podprla prireditev na svojem zemljišču, praznik dostojno proslavimo. Priložnostni kulturni program so pripravili člani šmarškega Moškega pevskega zbora Franca Klančnika ter domačih kulturnih društev Šmartno ob Paki in Gorenje. V okvir dneva Rudolfa Maistra je spadalo tudi predavanje dr. Mirana Aplinca, člana društva, sicer pa kustosa v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, muzejskega svetovalca v Muzeju Velenje in avtorja številnih monografij in člankov o zgodovini Šaleške doline, v Knjižnici Velenje 24. novembra, na katerem je predstavil svoje raziskovalno zgodovinsko publikacijo z naslovom: »Morda bodo prišli še taki časi, ko boste morali jesti tak kruh, kjer bodo špice ven gledale: odmev velike vojne skozi organizacijo preskrbe v Šoštanju v času prve svetovne vojne in prevratne dobe.« Delo je sicer izšlo že v letu 2019, je pa tematika še posebej aktualno zanimiva predvsem z vidika zgodovinskih primerjav pravkar minulega

»General Maister in njegovi sodelavci, soborci, so bili velik navdih tudi za kasnejša obdobja, tako med NOB kot med našo vojno za neodvisnost leta 1991. Da v Velenju ustanovimo društvo z njegovim imenom, nas je vodila preprosta misel, da združimo ljudi, ne glede na strankarsko pripadnost, ki jim je mar za domoljubje, Slovenijo in vrednote, ki so jih skozi zgodovino ustvarili takšni ljudje, kot je Rudolf Maister. Domoljubje je doma v vsakem človeku, naše društvo pa je namenjeno temu, da bi to domoljubje učvrstili, ga širili in vzgajali prihodnje generacije, da bodo vedele za svoje korenine in iz

med najmlajše v tamkajšnjem okolju, a se ne spomni, da bi pri spomeniku žrtvam 1. svetovne vojne že kdaj potekala takšna slovesnost, razen ob 1. novembru. Zato se je zahvalil organizatorjem, nastopajočim in maloštevilnim občanom, ki so si vzeli čas zanjo.

Dragan Martinšek je dejal, da je prav, »da se v današnjih časih, ki so nenaklonjeni izpostavljanju zgodovinske vloge nekaterih osebnosti, spomnimo na tiste med njimi, brez katerih ne bi bilo naše zgodovine, naše kulturne dediščine in identitete, da se spomnimo na ustvarjalce razvoja, zgodovine, skratka na osebnosti, o katerih je vredno in treba

obdobja epidemije in aktualne vojne na vzhodu Evrope. Tradicionalno vsako leto ob tem državnem prazniku v Vinski Gori odigrajo tudi košarkarsko tekmo za pokal Rudolfa Maistra. Letos sta se prvič pomerili ekipi veteranov KK Velenje in rekreativcev Vinske Gore. Ob tej priložnosti so podelili tudi nov prehodni pokal, ki bo v naslednjih letih domoval pri vsakokratnem zmagovalcu tekme. S takšno športno prireditvijo člani društva dokazujejo, da domoljubni duh in športna tekmovalnost tudi v lokalnih okvirih živita z roko v roki!

�� Diana Janežič, Tatjana Podgoršek

Tomaž Geršak

»Brez odločnosti in sposobnosti generala Maistra bi celotna kasnejša zgodovina Slovencev potekala drugače,« je poudaril Drago Martinšek na slovesnosti ob kipu dr. Karla Verstovška ob Vili Bianca.

Slovesnost ob državnem prazniku Dnevu Rudolfa Maistra se je prvič odvila tudi v Šmartnem ob Paki.

Župan bo v mestnem svetu iskal čim

širšo koalicijo

Sestal se bo mestni svet v novi sestavi – Peter Dermol tudi državni svetnik –Strošek za novoletno razsvetljavo 500 evrov – MetalDays poskusno tri leta

Diana Janežič

Velenje, 28. novembra – V MO Velenje so se lokalne volitve končale v prvem krogu. Nova občinska oblast lahko zastavi delo za prihodnja štiri leta. Na pogovor in komentar aktualnih dogodkov v občini smo se povabili k novemu/staremu županu Petru Dermolu

Kot je napovedal, bo 5. decembra prva, konstitutivna seja Mestnega sveta MO Velenje v novi sestavi. Na njej bodo potrdili mandat župana ter svetnic in svetnikov in izvolili kadrovsko komisijo, ki bo peljala postopke za imenovanje vseh odborov in komisij znotraj sveta.

»Moja odgovornost kot župan je zdaj predvsem, da poskušam na levi sredini poiskati čim širšo koalicijo, torej da se dogovorimo z Listo za starejše Velenje in z Gibanjem Svoboda za prve korake, da bomo skupaj tvorno in konstruktivno delovali v Svetu MO Velenje, v nadaljevanju pa poiskali širši družbeni interes znotraj Sveta. Naš cilj bo, da sprejemamo odločitve, ki bodo zajemale čim širšo družbo v MO Velenje in tiste stvari, ki se prebivalcev danes najbolj dotikajo,« je povedal župan.

Peter Dermol državni svetnik Župan MO Velenje je bil na posrednih volitvah v Državni svet Republike Slovenije soglasno izvoljen za državnega svetnika. Ta organ je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljen je iz 40 članov – predstavnikov delovnih in socialnih interesov (funkcionalni interesi) in predstavnikov lokalnih interesov (teritorialni interesi).

V 6. volilni enoti volilni zbor volilnega telesa predstavlja 15 elektorjev. Mestna občina Velenje jih ima sedem, Občina

Šoštanj dva, Občine Luče, Šmartno ob Paki, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji in Nazarje pa po enega elektorja. Elektorji so novega državnega svetnika izvolili soglasno.

Peter Dermol bo v Državnem svetu zastopal interese celotne Savinjsko-šaleške regije v naslednjem 5-letnem obdobju.

»Zavzemal se bom za to, da bomo imele lokalne skupnosti dovolj dobre pogoje za razvoj, realizacijo potreb – vezano na financiranje različnih programov, aktualnih vprašanj na področju zdravstva, stanovanj …,« je povedal.

Sodelovanje organizatorjev za veselje ljudi

Danes zvečer bodo na novoletni jelki sredi Titovega trga ter na praznični okrasitvi mesta zagorele luči, javni zavodi in drugi prireditelji pa so pripravili tudi bogat praznični program za druženje in veselje občanov.

»Vesel sem, da so se v zadnjem letu po-

Referendum: zelena

luč vsem trem vladnim zakonom

vezali vsi javni zavodi, da med seboj odlično sodelujejo in tako bo tudi praznični december vez med njimi, ko bodo izvajali prireditve za veselje ljudi. Praznična razsvetljava bo prižgana vsak večer in strošek zanjo bo 500 evrov. Strošek tako ne bo prevelik, na drugi strani pa je treba narediti praznično razpoloženje tudi z razsvetljavo,« je prepričan župan.

MetalDays poskusno tri leta Poročali smo že, da bo prihodnje leto konec julija v Velenju, na Visti, potekal festival metal glasbe, ki je do zdaj potekal na sotočju v Tolminu. Odločitev za organizacijo koncertnega dogajanja MetalDays so sprejeli MO Velenje in javni zavodi, ki se ukvarjajo s festivalskim dogajanjem, je povedal Peter Dermol in pojasnil odločitev: »Zadnjih nekaj mesecev so potekali intenzivni pogovori z organizatorjem

MetalDays. Želeli so, da podpišemo 10-letno pogodbo za organizacijo festivala, a sem prejšnji teden podpisal pismo o nameri, da MO Velenje soglaša s prihodom tega festivala v naše okolje za poskusno dobo treh let. V tem času bomo preizkusili, kako se bo takšen festival odražal v našem okolju, kaj bodo od tega imeli ljudje in kaj bo pridobilo Velenje. To so bila ključna izhodišča za sprejem odločitve. Zavedam se, da bo takšen dogodek pustil pozitivne kot malo manj prijetne občutke pri občankah in občanih. A če želimo razvijati turizem, če želimo dvigovati kupno moč v občini in ustvarjati nove priložnosti, je takšen drzen korak nujen, da se preizkusimo, ali smo na to pripravljeni. Če bomo ugotovili, da je to dober dogodek za Velenje, bomo z njim nadaljevali.«

Ljubljana, 28. novembra – Volivci so na nedeljskem referendumskem glasovanju prižgali zeleno luč zakonom o vladi, RTVS in dolgotrajni oskrbi. V koaliciji so prepričani, da so s tem izrekli zaupnico vladi in nezaupnico opoziciji. V SDS, pobudnici referenduma, pa so ob rezultatih ocenili, da so bili volivci zavedeni in da se niso v celoti zavedali vsebine svojih odločitev.

Spremembe zakona o vladi je na nedeljskem referendumskem odločanju po delnih ne-

uradnih rezultatih podprlo 56,65 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 43,35 odstotka. Za uveljavitev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi je glasovalo 62,23 odstotka volivk in volivcev, proti pa glasovalo 37,78 odstotka. Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je na referendumskem odločanju podprlo 62,8 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 37,20 odstotka. Referenduma se je udeležilo dobrih 42 odstotkov volilnih upravičencev. ��

Sečnja poškodovanih dreves nujna

Zaradi slabega stanja dreves pri mestnem stadionu (nekaj se jih je zaradi vetra in ujme porušilo samih) in zaradi varnosti obiskovalcev je Zavod za gozdove Slovenije izdal odločbo o večji sečnji dreves pri Oazi ob mestnem stadionu zaradi bolezni. Aleš Ocvirk, vodja krajevne enote Šoštanj Zavoda za gozdove Slovenije, pojasni, da so zaradi varnosti označili poškodovana drevesa. »Gre za 70 m3 večinoma smreke, ki predstavlja nevarnost mimoidočim. Zavedamo

se, da bo sečnja pustila vpliv na tem območju, saj se bo okrepil veter, manj bo sence, spreminjala se bo tudi lokalna klima. Ker bodo spremembe konkretne, bo treba drevesa nadomestiti z novimi,« pove Ocvirk in doda, da bodo v dogovoru z MO Velenje in drevesnico Omorika nasadili nova, ki bodo višja kot običajno (od 2-3 metre visoka), saj si želijo, da bi to območje čim prej zaživelo in bi gozd v roku nekaj let znova zagotovil senco in prijaznejše okolje. ��

Sistem Bicy ne bo v uporabi

Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani www.velenje.si objavljen

Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2023 sofinancirala

Mestna občina Velenje.

Javni razpis traja od 2. decembra 2022 do 6. januarja 2023.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

Komisija za podelitev priznanja kulturni ustvarjalec leta Mestne občine Velenje

objavlja

O

o zbiranju pobud za podelitev priznanja kulturni ustvarjalec

Mestne občine Velenje v letu 2022.

Pobude zbiramo do vključno petka, 6. januarja 2023, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne občine Velenje).

V celoti je obvestilo objavljeno na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si

Zavod za turizem Šaleške doline uporabnike obvešča, da zaradi vzdrževalnih del avtomatiziran sistem za izposojo mestnih koles BICY ne bo obratoval od četrtka, 1. decembra 2022, in predvidoma do konca februarja 2023. ��

V Šmartnem ob Paki znova na volišča

V Sloveniji bo to nedeljo, 4. decembra, potekal drugi krog lokalnih volitev, in sicer v 42 občinah, kjer župan ni bil izvoljen v prvem krogu. Med temi občinami je tudi Šmartno ob Paki. Za župansko mesto se potegujeta aktualni župan Janko Kopušar, ki je v prvem krogu dobil 45,21 odstotka glasov, in Peter Rosenstein, ki je dobil 20,55 odstotka glasov. Še danes do 19. ure je v Šmartnem mogoče predčasno glasovati. Od nam bližnjih občin župana v drugem krogu volijo tudi v Mestni občini Celje. ��

Sečnjo poškodovanih in bolnih dreves bodo izvedli 5. decembra.

PRAZNIČNI ČAS

V Šoštanju se veselijo dogajanja veselega decembra

Na Katarininem sejmu je vladalo živahno vzdušje – Sedanje vodstvo pušča občino v dobrem stanju in računa, da bodo nasledniki sledili trendom in se bo mesto še bolj razvijalo

Jasmina Škarja

Šoštanj, 26. novembra – Na tradicionalnem Katarininem sejmu v Šoštanju je vladalo živahno vzdušje. Razstavljavci, obiskovalci in nastopajoči so poskrbeli za dobro razpoloženje. Zbrane sta pozdravila župan Darko Menih in novoizvoljeni Boris Goličnik, ki bo svojo funkcijo nastopil v decembru. V kulturnem programu so nastopili Pihalni Orkester Zarja Šoštanj, Folklorno društvo Oglarji Šoštanj in MePZ Društva upokojencev Šoštanj.

Po konstitutivni seji bodo dolžnosti predali novoizvoljenim

Darko Menih je med drugim povedal, da se tudi letos veseli dogajanja veselega decembra.

»Ljudje radi prihajajo, še posebej v času adventa, okrog Miklavža in božičnega časa. Razstavljavci ponujajo vse od medenih izdelkov in suhega sadja do kruha, mlečnih izdelkov in spominkov. 5. decembra prihaja Miklavž, prižgali bomo praznično razsvetljavo, zaživel bo Glavni trg,« pove Menih, ki se počasi že pripravlja, da bo sestopil z županskega prestola in predal žezlo v roke novoizvoljenemu Borisu Goličniku.

»Po konstitutivni seji bomo predali dolžnosti. Zadovoljni

Tudi letošnje leto bodo v Šoštanju sklenili na Glavnem trgu. KS Šoštanj že vrsto let organizira silvestrovanje, na letošnjem bo nastopil ansambel Šepet.

smo, da prepuščamo občino v dobrem stanju, mislim, da bodo nasledniki sledili trendom in se bo mesto še bolj razvijalo. Novemu županu želim, da iz programa, ki ga je predstavil na volitvah in je dober, obsežen, čim več zastavljenega tudi uresniči, da bodo ljudje zadovoljni. Čeprav je sestava občinskega sveta manjše presenečenje, sem prepričan, da bodo skušali realizirati zastavljene pro-

grame,« je prepričan zdajšnji župan, ki bo prihodnji teden z ekipo popisal vse projekte, ki so v delu in še niso dokončani, bodo pa v kratkem.

»Popisali bomo tudi tiste, za katere smo pripravili dokumentacijo. Nekaj je tudi takšnih, ki jih nismo uspeli realizirati.« Kaj bo počel, ko ne bo več župan? »Malo v hecu rečem, da bom zjutraj šel od doma in prišel zvečer domov. Kje bom vandral, je še skriv-

kostanjevih bodic.«

Bogomir Brložnik, strokovni vodja folklornega društva Oglarji Šoštanj: »Člani folklorne skupine so entuziasti, ki se ukvarjajo s plesnim izročilom. Plešemo štajerske plese, znane iz okolice Šoštanja, pa tudi širše. Na Katarininem sejmu smo se predstavili z izročilom iz okolice Pohorja. Folkloristi se radi družimo posamično, v lokalnem okolju, na strokovnih, državnih in regijskih srečanjih. Mlade pritegnemo z nefolklornimi dejavnostmi, kot so turneje in potovanja v tujino, ki pa so zaradi vedno težje finančne situacije velik zalogaj.«

nost. Bom pa gotovo imel več časa za obisk športnih, kulturnih in humanitarnih prireditev, saj mi bo čas to dopuščal. Želja po druženju s prijatelji in znanci namreč ostaja. Doma imam tudi mlado psičko, ki je vesela, kadar si vzamem čas zanjo. Tudi ona bo

Z jelko in bazarjem otvorili praznični čas

Delavnice so priložnost, da se učenci znova povežejo, pogovarjajo in družijo

Šoštanj, 24. novembra – Na Osnovni

šoli Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj so prejšnji četrtek dopoldne pripravili ustvarjalne delavnice, v katerih so učenci vseh razredov izdelovali izdelke iz različnih materialov, a vse na temo božično-novoletnih praznikov. Popoldne so jih pokazali in ponudili staršem in drugim obiskovalcem na bazarju. Dejavnosti sta koordinirali

Špela Plavše, učiteljica kemije, biologije, naravoslovja in podaljšanega bivanja, in Barbara Zupan, profesorica matematike in učiteljica v podaljšanem bivanju.

Špela Plavše je povedala, da so veseli, ker so po dveh letih prekinitve lahko nadaljevali s sicer že 15-letno tradicijo takšnih ustvarjalnih delavnic in bazarja izdelkov učencev. »Učenci so pekli pecivo, delali božično-novoletno okrasje iz naravnih materialov, voščilnice, kreme, lesene uporabne predmete in podobno. Pripravili smo tudi srečelov. Učenci se zelo radi udeležijo takšnega »pouka«, vsi so nasmejani in delavni.«

Material za delavnice je priskrbela šola tudi s pomočjo sponzorjev, ki so, kot je povedala Plavšetova, bili letos zelo radodarni, nekaj materiala pa pri-

nesejo tudi učenci. Barbara Zupan je poudarila, da je takšna dejavnost za otroke zelo dobrodošla, predvsem po dveh kovidnih letih. »Učence v delavnicah razbremenimo vsakodnevnega sedenja v šolskih klopeh, radi sodelujejo, prinesejo veliko materialov. Sicer pa ustvarjalne delavnice potekajo v podaljšanem bivanju tudi skozi šolsko leto. Dve leti kovida sta pustili nekaj primanjkljaja znanja pri nekaterih učencih, predvsem pa so pogrešali socialni stik, dru-

ženje in pogovarjanje. Zato je takšna predpraznična delavnica dobrodošla za pogovor in veselo razpoloženje ob glasbi.«

Ob 17. uri se je pričel bazar, prava razstava izdelkov učencev, ki so si jo v prvi vrsti prišli seveda ogledat starši pa tudi drugi obiskovalci. Zbrani prostovoljni prispevki so šli v šolski sklad. Šola tako plača del stroškov za izlete ali kakšne druge dejavnosti.

tnem sejmu sprejemal številne čestitke občank in občanov, pohvalil pa je tudi delo zdajšnjega župana. »Nasledil bom dobrega župana, ki ga spoštujem. Želim si nadaljevati dobro, z mladostnimi idejami in s svežo energijo. Prepričan sem, da bomo dobro delali, tudi občinski svet bo pomlajen, verjamem, da bo ekipa dolgoročno dosegla uspeh. Nadaljevali bomo vse dobro začete projekte in se lotili izdelave temeljnega dokumenta, po katerem se bomo ravnali. Dolgoročna razvojna strategija Občine Šoštanj za obdobje 2023–2040 bo osnova za naše delo, usmeritve in naložbe v prihodnje. Želim si širše koalicije in povezave, sodelovanja z vsemi strankami. Prepričan sem, da bomo našli srednjo pot in skupaj delovali v dobrobit našega lepega mesta, za svetlo prihodnost naših otrok,« je dodal Goličnik, ki se zaveda tudi obljub, da bo skušal oživiti Glavni trg in mestno jedro. »Že v preteklosti smo se trudili oživiti mesto in vrniti družabno dogajanje, s tem bomo nadaljevali. Prepričan sem, da bo mesto živelo in bomo lahko na tem področju veliko naredili.« ��

Šoštanjski

deležna več moje pozornosti,« je bil iskren Darko Menih.

Želijo nadaljevati z mladostno energijo in idejami

Z lepimi občutki pa prevzema županovanje Boris Goličnik, ki je tudi na sobo-

občinski svet

Pri objavi rezultatov lokalnih volitev in nove sestave Občinskega sveta Šoštanj v prejšnji številki Našega časa je izpadlo ime Matevža Perovca, Slovenska nacionalna stranka. Svetniku in bralcem se opravičujemo.

Za okrasitev 4.500 evrov

Šmartno ob Paki, 26. novembra – Vstop v praznični božično-novoletni čas v nekaterih okoljih zaznamujejo s postavitvijo novoletne smreke, z dvigom adventnega venca in prižigom prve svečke na njem. V občini Šmartno ob Paki pa obeležijo vstop v zadnji mesec leta z blagoslovom adventnega venčka in prižigom svečke na njem na ploščadi pred občinsko stavbo in knjižnico. Že vrsto let je dogodek v domeni turističnega društva in ene od desetih vaških skupnosti. Letos so za to poskrbele članice društva minulo soboto. Boža Polak, predsednica društva, je povedala, da so z letošnjim dogodkom sklenili 10-letni

krog in bodo prihodnje leto začeli od začetka, kar pomeni, da bo za adventni venček poskrbela vaška skupnost Veliki Vrh – Gavce. Hkrati s prižigom svečke na adventnem vencu pa je lokalna skupnost poskrbela za novoletno razpoloženje z okrasitvijo središča kraja. Okrasitev je podobna lanski. Posodobitve, so pojasnili na občinski upravi, zaradi varčevanja pri energentih niso predvideli. Da bi zagotovili čim bolj umno porabo energije, bo del novoletne razsvetljave ugasnjen v delu noči, ko na ulicah ni občanov. Za novoletno okrasitev so predvideli 4.500 evrov.

Stojnice so zažarele v pisanih predprazničnih barvah rokodelskih izdelkov, ki so navdušili obiskovalce. Karolina Gaber iz Ljubečne izdeluje vse vrste ročnih del, primernih letnemu času. Tokrat se je predstavila z adventnemu času primernimi izdelki. »Odkar pomnim, izdelujem unikatne izdelke ljubiteljsko. Mah nabiram že septembra, skupaj z možem pa več kot mesec dni izdelujeva venčke. Rada pokažem svoje izdelke, vesela sem, ko vidim, da so ljudje zadovoljni. Izdelujeva tudi jaslice, ki so narejene iz preje, in ježke iz

Zeleni prehod tudi na področju transporta

Skupina HSE kot partner pri projektu vodikove doline gostila avtobus na brezogljični pogon –Prvi, a veliki koraki na začetku redne proizvodnje in uporabe vodika

Šoštanj, 21. novembra –Skozi Šoštanj in Velenje je na promocijski vožnji zapeljal avtobus na vodikov pogon, z demonstracijskim namenom pa se je ustavil v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), kjer skupina HSE v okviru razvoja vodikovih tehnologij načrtuje postavitev večjih proizvodnih kapacitet vodika, podprtih z novimi lokalnimi sončnimi elektrarnami. Znanilec okolju prijazne brezemisijske mobilnosti je bil v Sloveniji na enotedenski turneji in je del spremljajočih aktivnosti projekta

Severno-jadranske čezmejne vodikove doline. Pri tem projektu skupina HSE sodeluje z družbo HSE v vlogi vodilnega partnerja in TEŠ v vlogi tehnološkega partnerja.

Projekt Severno-jadranske vodikove doline (NAHV – North Adriatic Hydrogen Valley) predstavlja izjemno pomembno sodelovanje treh sosednjih držav ter konzorcija 34 partnerjev iz raziskovalne in institucionalne sfe-

re ter industrije – energetike in transporta. Cilj projekta je vzpostaviti okvir sodelovanja za spodbujanje energetskih rešitev in inovacij, ki temeljijo na vodiku, ter proaktivno uresničevanje Evropskega zelenega dogovora in Evropske strategije za vodik. Predstavitev avtobusa na vodik v skrbno izbranih mestih v srednji in vzhodni Evropi financira Evropska unija s projektom

JIVE 2 CEE Hydrogen Bus Roadshow. Avtobus na vodik je turnejo po Sloveniji začel v Tolminu, nadaljeval v Novi Gorici, Šoštanju in zaključil v Celju na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. V času turneje so v Tolminu, Kanalu, Desklah in Šoštanju potekale delavnice izobraževalno-mentorskega programa H2STUDENT. V TEŠ so skupini učencev OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj predstavili vodik in vodikove tehnologije, in sicer s pomočjo sestavljanja modelčkov vozila s pogonom na vodik.

Velik potencial energetske lokacije

Dr. Viktor Vračar, generalni direktor TEŠ, je ob prihodu vodikovega avtobusa v TEŠ poudaril, da spodbujajo prve, a velike korake na začetku redne proizvodnje in uporabe vodika v večjih količinah. »V TEŠ že vrsto let nabiramo izkušnje z vodikom, saj z al-

Najbolj pomembno je veselje do dela, poklica

Člani obrtno-podjetniške zbornice so hrbtenica podjetništva –Občina Šoštanj bo stala obrtnikom ob strani, jih spodbujala in jim pomagala pri uspešnem delu

Jasmina Škarja

Velenje, 24. novembra –

Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje je podelila slavnostna priznanja obrtnikom in podjetnikom za 10, 20, 30, 40 let delovanja ter tudi diamantno priznanje za 50 let delovanja, ki ga je prejela Marija Polak, ki ima v Velenju kemično čistilnico, priznanje za 70 let delovanja pa je dobila Marija Polak Rožič, ki izdeluje cementne izdelke v Gorenju. Jubilante sta nagovorila predsednik zbornice

Dejan Vodovnik in direktor

Občine Šoštanj Drago Koren

Dejan Vodovnik je poudaril, da težki trenutki, ki jih je večina podjetnikov preživljala zadnji dve leti, kažejo, kako močan je obrtniški oziroma podjetniški duh v regiji, saj kljub vsem turbulencam toliko podjetnikov in obrtnikov vztraja pri svojem delu. »Podelitev priznanj je tudi proslava vztrajnosti podjetnikov z dveh vidikov: prvi je vztrajnost na poslovni poti. Podelili smo celo diamantna priznanja za zavidljivih 50 ter celo 70 let delovanja. S tem smo proslavili tako tiste, ki že vrsto

let opravljajo dejavnost samostojno kot tudi mlajše generacije, ki so dejavnost prevzele od svojih prednikov. Ponosni smo, da so ravno podjetniki, ki na svoji poti vztrajajo najdlje, tudi naši člani.

Drugi vidik poslovne vztrajnosti pa se kaže v zavedanju, da so naši člani hrbtenica podjetništva v Sloveniji. Zaradi članov smo lahko reprezentativen organ obrtnikov in podjetnikov ter skrbimo za interese vseh malih in srednje velikih podjetij, kar velja predvsem na državni ravni. Vsakokrat, ko Obrtna zbornica Slovenije s svojimi pogajanji doseže preboj pri organih odločanja, to omogočijo ravno naši člani. Neizmerno smo hvaležni za njihovo vztrajno zaupanje ter podporo,« je poudaril predsednik.

Občina Šoštanj bo še

okrepila pomoč

Direktor Občine Šoštanj Drago Koren pa je za naš časopis takole ocenil pomen obrtniške dejavnosti: »Obrtniki imajo velik pomen za našo dolino in prav slovesna podelitev je potrdila, koliko kvalitetnih obrtnikov imamo. Skorajda

ni področja, ki ga ne bi pokrivali obrtniki: transport, gradbeništvo, šiviljstvo, frizerstvo, gostinstvo … Nudijo veliko delovnih mest in s tem dajejo našim občanom vir preživetja. Na slovesnosti sem obljubil, da bo Občina Šoštanj stala obrtnikom ob strani, jih spodbujala in jim pomagala pri uspešnem delu.«

Da podjetje vztraja na svoji poti in je uspešno več desetletij, je prvi pogoj veselje do dela, poklica, dejavnosti, v kateri deluje. Pomembni pa so tudi nasledniki, če se dejavnost prenaša na nove generacije. Seveda pa je pri tem pomembno, da je na njihovi poslovni poti čim manj ovir.

»V Občini Šoštanj se bomo trudili, da bomo ljudem, ki bodo potrebovali zemljišča za svoje poslovne prostore, ta zagotovili, nadalje da bomo pri ustanavljanju novih podjetij poskrbeli za olajšave pri zagonu dejavnosti. Deloma to že počnemo z razpisi za male podjetnike, za začetnike, vem pa bi za to morali namenjati več sredstev,« je še povedal Drago Koren. ��

kalno elektrolizo vsakodnevno že proizvajamo 36 kilogramov vodika na dan, zaenkrat sicer namenjenega samo hlajenju generatorja. Energetska lokacija v Šoštanju ima velik potencial za izvedbo tovrstnih projektov z združitvijo večjih sončnih elektrarn, proizvodnje vodika in postavitve polnilnice tudi za potrebe

medsektorske povezave energetike in transporta. Tako bi lahko takšne avtobuse, torej popolnoma brez emisij, začeli uporabljati tudi za transport potnikov v Šaleški dolini. Bistvo te tehnologije je, da je popolnoma varna, preverjena in pomeni zeleni prehod tudi na področju transporta. Vemo, da največji svetovni

onesnaževalec ni energetika, čeprav je s termodivizijami problematična, ampak transport. Vodik kot sredstvo za povezavo energetike s transportom bo zagotovo igral pomembno vlogo pri transportu z avtobusi, tovornjaki in vlaki. Siemensov vlak na vodik v Nemčiji že vozi, v vodik v transportu zelo veliko vlagajo Japonci. Skupina HSE želi biti prav na lokaciji TEŠ med prvimi pri uvajanju tovrstne tehnologije.«

Pionirji na vsakem novem področju so entuziasti in ne sledijo samo ekonomskim kriterijem. Poleg tega vsaka nova tehnologija potrebuje svoj čas. Tako je tudi v tem primeru. »Vodikove tehnologije so zaenkrat v primerjavi z drugimi tehnologijami še relativno drage, a imajo svoje prednosti. Bolj ko se bodo uveljavljale, večja ekonomija obsega bo možna in bo tudi cena na enoto nekoliko padala. Smisel proizvodnje vodika zagotovo ni iz električne energije, pridobljene iz fosilnih goriv, tega se zavedamo, zato načrtujemo povezavo s sončnimi paneli, kjer je ta vodik neka oblika hrambe električne energije,« je še povedal Vračar.

Drev

Srečanje krajanov ob pridobitvah komunalne infrastrukture

Topolšica, 23. novembra –Še vreme se je nasmejalo organizatorjem, krajanom dela Topolšice nad zdraviliščem v zaselku Zager-Jesenek, ki so organizirali srečanje domačinov, krajevne skupnosti in izvajalca del v zahvalo ob pridobitvah nove komunalne infrastrukture. Kot je bilo rečeno v nagovoru predsednice KS Topolšica Petre Lipičnik, je bila to že druga večja pridobitev v dveh letih (v začetku leta 2020 je bila obnovljena cesta Zager–Pirnat). Tokrat pa so po temeljiti posodobitvi dela ceste in komunalne infrastrukture od Pirnata do Hajdukoviča uspeli pridobiti osrednji del prometnice že do konca maja. Na tem predelu so uredili novo ulično razsvetljavo ter obnovili dotrajani vodovod, ulično razsvetljavo in nizkonapetostni električni vod. Za Občino Šoštanj je to bil delovni projekt, KS Topolšica pa je izkoristila sredstva za investicijsko vzdrževanje cest za leto 2021. Ob tem so

uredili še ekološki otok, porezali drevje ob cestni trasi in uličnih svetilkah ter na novo položili asfaltno prevleko v dolžini 100 m proti Vržišniku.

KS in širše, podelili priznanja ob zaključku zadnjega mandata. Kot je ob slovesnosti še povedala predsednica KS Topolšica je bilo sodelovanje in

Zasluge za vse so večinsko pripisali Občini Šoštanj – njunima županu in podžupanu, Darku Menihu in Vikiju Drevu – ter občinski strokovni službi. Izrekli so tudi zahvalo za kakovostno opravljeno delo zunanjim izvajalcem del, podjetnikom Francu Fajdigi in Željku Markanu ter nadzorniku Saši Miljašu. Ob spontani slovesnosti so Menihu, Drevu in Lipičnikovi, tudi za dolgoletno sodelovanje v

sožitje Občine Šoštanj s krajem zelo primerno in prijazno. To se je nanašalo tudi na njen dvojni, 8-letni mandat »male županje« Topolšice. Za zadnji dogodek so bili poleg številnih sokrajanov ob trasi posodobljene ceste zaslužni že omenjeni ter še posebej Miha Britovšek Dejan Hajdukovič in Marjan Karlovčec �� Jože Miklavc

Avtobus se je na demonstracijski vožnji ustavil tudi pred občinsko stavbo v Velenju.

Župan Menih in podžupan

sta se kot funkcionarja poslovila od občanov

Za stanje v zdravstvu ne moremo okriviti enega dejavnika

Vzdušje med osebjem v ZD Velenje je pozitivno – Zdravniki iščejo izhod iz situacije vsak na svoj način

Velenje, 28. novembra – V prejšnji številki Našega časa smo objavili pismo podpore direktorju Zdravstvenega doma Velenje dr. Janku Štehaniku, ki ga je podpisalo veliko zdravnikov, ne pa vse zdravstveno osebje. Za nekatera pojasnila smo se obrnili na Janjo Fišter, dr. med, spec. druž. med., vodjo Službe splošne medicine.

Kot je povedala, je bil namen pisma pojasniti, da za stanje v zdravstvu ne moremo okriviti kar enega dejavnika. »Gre za

preplet več dejavnikov, ki so se brez sistemske rešitve nalagali do te točke, ko so razmere za vse – tako za paciente kot za zaposlene v zdravstvu – postale zelo neugodne. Problematika pomanjkanja in odhodov zdravnikov je prisotna po celi Sloveniji in ne le v Velenju, pismo je med drugim tudi poziv k reševanju pereče problematike.«

Pismo so podpisali le zdravniki, ne pa tudi drugo osebje, ki zdaj sporoča, da se pridružuje vsebini pisma, zato je Fi-

šterjeva pojasnila, da je bilo pismo dogovorjeno zelo na hitro, ker so želeli čim prej reagirati na pripombe občanov. »Prepričana sem, da če bi si vzeli nekoliko več časa, bi bilo pod pismom podpisanih več zaposlenih ZD Velenje,« je pojasnila in dodala, da je vzdušje med osebjem v ZD Velenje pozitivno.

Zakaj zdravniki odhajajo?

Če je temu tako, torej zdravniki odhajajo zaradi boljših

Otroci zgled prenašajo domov

Otroci se učijo o pomenu umivanja rok in so zelo dovzetni za upoštevanje ukrepov – Samo zdrav otrok spada v vrtec

Velenje, 7. novembra – V Vrtcu Velenje se trudijo zagotoviti otrokom čisto, varno in zdravo bivalno okolje. Dobro usposobljeno in izobraženo vzgojno osebje lahko veliko prispeva k osvajanju načel zdravega življenja. V času koronavirusa še posebej posvečajo veliko skrb varovanju in ohranjanju zdravja otrok in zaposlenih. V tem času beležijo nekaj covidnih obolenj, ni pa velikega porasta okužb. Ker ni drastičnih ukrepov na ravni države, sami skrbijo za osebno higieno in razkuževanje. Pri izvajanju zdravstveno-higienskega režima tudi ves čas spremljajo zdravstveno stanje otrok in izvajajo preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Petra Sovič, organizatorka zdravstveno higienskega režima, pojasni, da so otroci tudi sicer populacija, ki je velikokrat bolna. »Pretežno gre za kašljanje, prehladna obolenja in smrkanje. Pri tem se držimo smernic, izhodišč za vključi-

tev otroka v vrtec po preboleli bolezni. Skrbimo tudi za osebno higieno, dobro prezračevanje, razkuževanje. Otroci so zelo dovzetni za upoštevanje ukrepov. Že v sklopu bivanja v vrtcu se učijo o pomenu umivanja rok, pridobljena znanja pa prenašajo tudi v vsakdanje življenje. V vrtcu jim v obliki igre predstavimo higieno rok in kako pomembna je zdrava prehrana. Z zgledom kasneje vse naučeno prenašajo tudi v domače okolje.«

Kako pogosto obolevajo vzgojiteljice?

»Nihče ni povsem odporen na viruse, tudi zaposlene obolevajo. Gre namreč tudi za kolektivno varstvo otrok. Starše pogosto opozarjamo, da se morajo ob kakršnemkoli bolezenskem znaku posvetovati s pediatrom. Zavedamo se,

da smo vzgojno-izobraževala ustanova, ne zdravstvena. Lahko vidimo, ko otrok izkazuje bolezenski znak, vendar je za obravnavo treba obiskati pediatra, se uskladiti in upo-

finančnih možnosti, smo jo še vprašali. »Gre bolj za razbremenitev, vsak išče izhod iz situacije, ki je ne more rešiti ali obvladati, seveda vsak na svoj način: z bolniško odsotnostjo, menjavo delovnega mesta, odpovedjo delovnega razmerja. V reševanju situacije je pravilo, da moraš najprej poskrbeti za svojo varnost, kajti poškodovan reševalec ne more reševati drugih oseb. Morda lahko to prenesem na situacijo zdravnikov: utrujen, izgorel, obremenjen zdravnik težko rešuje druge ljudi, če ima svojih težav veliko,« odgovarja Fišterjeva. Ali bo to, da gre direktor po zdravnike v BiH, kot je napovedal na novinarski konfe-

Janja Fišter

renci, rešitev in ali je kakšna možnost, da pridejo v Slovenijo?

»Ne vem, tudi če pride kdo, bo trajalo še nekaj mesecev, da se bo takšen zdravnik lahko pri nas zaposlil in začel z delom v ambulanti. To ni kratkoročna, je dolgoročna

rešitev. Zagotovo bi pomagalo zaposliti zdravnike, a v tej situaciji, ko dodatnega kadra ni, bi pomagale administrativne razrešitve. Priporočala bi uporabo Z-Vem aplikacije, v kateri je mogoče preveriti, če je bila napotnica izdana, če je recept še veljaven, če so bili objavljeni izvidi, da tega ni treba preverjati v ambulantah,« je dejala, na pripombo, da je za mnoge paciente, predvsem starejše, težava že naročanje prek spleta, aplikacija pa je zanje še bolj zapletena, pa je predlagala, da bi bilo smiselno izobraziti ljudi, kako optimizirati obisk zdravnika, združiti naročanje receptov, vnovčiti izdano napotnico, tako pa zdaj propade in jo je treba izdajati na novo … �� jš

Lepa beseda lepo mesto najde

Strpnost je način skupnostnega sobivanja in spoštovanja, na katerem je mogoče graditi odprto, vključujočo družbo

Velenje, 16. novembra – Dijaki gimnazije Velenje so se udeležili dogodka, posvečenega strpnosti, prijateljstvu, medsebojnemu razumevanju in sožitju med različno mislečimi. Dijaki so s svojo poezijo, mislimi in seveda z ubesedeno glasbo sporočili, kakšne so njihove vrednote v sodobni kaotični družbi.

števati nasvete in navodila,« odgovori Sovičeva, ki poudari, da so na tem področju dokaj nemočni, saj lahko le opozarjajo na bolezenske znake, ter da samo zdrav otrok spada v vrtec.

»Morda je relacija zdravnik–vrtec medla, saj nimamo povratnih informacij, ali se starš res obrne na zdravnika in uboga navodila. Tu smo v sivi coni, zelo nemočni.« �� Jasmina Škarja

Ob prazniku sv. Barbare vsem zaposlenim in upokojenim rudarjem iskreno čestitamo.

teh zahtevnih časih naj nas naša zavetnica še posebej čuva.

Nekaj izsekov iz razmišljanj naših gimnazijcev:

• Bodi prijazen. To je vse, kar potrebuješ za srečo.

• Alternativa za ljubav nije mržnja, već strpljenje.

• Družba je združena v različnosti.

• Življenje je zelo enostavno, ampak mi si ga vztrajno otežujemo.

• Ne gre za to, kako močno znaš udariti. Bistvo je, kako močan udarec znaš prenesti in da greš naprej.

• Beseda strpnost je po definiciji Sskj-ja zapisana kot lastnost strpnega človeka. Tu se nam pojavi vprašanje, kdo je strpen človek, zato se vprašajmo, ali smo res tako strpni, kot bi lahko bili.

• O strpnosti govorimo takrat, ko se naučimo sprejeti vse strani drugih in ljudem dovolimo, da se izrazijo kot edinstveni posamezniki.

Misli Bruna Šonca, dijaka

4. letnika

»16. november je mednarodna skupnost prepoznala in razglasila za svetovni dan strpnosti. Obeležje tega dne je zaznamovano s simboliko nenasilja in miru, ki izhaja iz spomina na grozote svetovnih vojn. Razglasitev mednarodnega dneva strpnosti je sovpadala s 50. obletnico nastanka Unesca in podpisa Unescove ustave 16. novembra 1945. Strpnost pa je –sama po sebi – veliko več od ustaljenega poudarjanja njene notranje vrednosti; je način skupnostnega sobivanja in spoštovanja, na katerem je mogoče graditi odprto, vključujočo družbo.

Spirala nasilja, v katero se lahko prav hitro zapletemo tudi mi, nam ne prinaša nič dobrega, četudi nam ob tem prigovarjajo, da naj bi bile ogrože-

Sprejem novih pacientov

Šmartno ob Paki – Prisotnost stalnega pediatra v Zdravstveni postaji je bila zaradi nezadovoljstva staršev otrok kar nekaj časa ena od »vročih« tem vodstva lokalne skupnosti in javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. S skupnimi močmi so odgovorni »strli ta trd oreh«. Zaposlenim se je v začetku leta pridružila pediatrinja Barbara Rebernik, dr. med., specialistka pediatrije. Zdravnica še sprejema nove paciente: novorojenčke, dojenčke, predšolske in šolske otroke, stare do 18 let. Starši lahko otroke vpišejo osebno, v ambulanti ali po telefonu. Predlagajo, da ljudje iz občine in bližnje okolice izkoristijo ponujeno možnost vpisa čimprej, da bodo lahko zagotovili prisotnost pediatrinje v zdravstveni postaji za polni delovni čas pet dni v tednu. �� tp

ne »naše« evropske vrednote. Žice, ki na mejah morijo naše prebegle sestre in brate, so izraz nemoči ter moralne stiske. Delitev na podlagi nacionalne pripadnosti razdvaja in deluje v službi tistih, ki nas izkoriščajo, nam ukazujejo in nas siromašijo. Zgodovina (skrajnega) nacionalizma je tlakovana s krvjo, vojnami in sovraštvom. Iz sosedov dela sovražnike, iz ljudi, ki bi si morali med seboj pomagati, dela tekmece.

Vsi skupaj smo dolžni utreti pot občemu razvoju človeške skupnosti, usmerjene k vrednotam trajnega miru, solidarnosti in dialoga. Naš cilj mora postati skupnostno človeštvo, osvobojeno nacionalnih meja; človeštvo brez morja, v katerem letno utone na tisoče ljudi, bežečih pred pogromi imperializma. Nacionalizem in njegov brat dvojček rasizem sta oba hkrati izraz naraščajoče krize kapitalizma in orodje oblasti za upravljanje s to krizo na način, ki ohranja dvojno gospostvo države in kapitala. Tako je sleherno nacionalistično razpihovanje sovraštva izraz sveta, ki ga je treba spremeniti. Gradimo pisan svet mnogoterih svetov, ki govori mnogo jezikov, a gradi skupno prihodnost.«

Besede imajo moč, vztrajno in trmasto, moč imajo tudi glasba in uglasbene besede. Dijaki in pevski zbor so izvedli pesmi, posvečene prijateljstvu, ljubezni in razumevanju, ki sežejo prek vseh meja: Imagine, Dan ljubezni, Med iskrenimi ljudmi, Stand by me … Verjamemo v besede in verjamemo v mlade. �� Darja Joger

Šmartno ob Paki, 12. novembra – Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki je po dveh covidnih letih znova na letošnji Veseli Martinovi soboti v okviru občinskega praznika razglasilo kletarko tekočega leta. Drugič zapored se je s tem nazivom okitila predsednica društva Mojca Praprotnik

Ponosna na naziv, saj je odraz truda in uspehov

»Na naziv sem ponosna, saj je to plačilo za delo, odraz truda in uspeha tistega, kar opravljaš v vinogradu in v kleti čez leto. Naziva si ne lastim, zasluge zanj niso samo moje, ampak gre za skupna prizadevanja članov Vinotoča Primožič v Malem Vrhu. Res pa je, da kletarim jaz, saj ostali družinski člani tega zaradi drugih obveznosti ne utegnejo,« je povedala Mojca in podkrepila svoje zadovoljstvo ob prejemu naziva s pojasnilom, kdo lahko prejme naziv kletar, kletarka leta. »Lahko ga dobi le tisti, ki ima pri ocenjevanju vina najvišjo povprečno oceno v primerjavi z ostalimi.«

Po poklicu je šivilja, ki je šivalni stroj leta 2016 zamenjala za delo v vinogradu in kleti. Šivalni stroj ji je tekel odlično,

Teče

– bolje vino kot šivalni stroj

Kletarka aktualnega leta v okviru Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Mojca Praprotnik – Izziv, ki se mu ne moreš upreti – Letos prve steklenice penine?

a očitno še bolje teče vino iz sodov Vinotoča Primožič. Razlogov za to, da bo počela v življenju kaj drugega kot krojila in šivala oblačila, je več: odločitev očeta, da se z dejavnostjo ne bo več ukvarjal, rezultati, ki so sledili, dejstvo, da je to delo bolj razgibano kot za šivalnim strojem ... »Izziv je bil prevelik, da bi ob njem samo zamahnila z roko. Danes ugotavljam, da

V svojem in dveh najetih vinogradih obdelujejo 2.200 trsov, letos pa so iz grozdja stisnili 4.200 litrov vina.

sem se odločila prav. Spadam med tiste, ki z izdelkom niso nikoli povsem zadovoljni, znajo pa ceniti trud ostalih. Skrbno spremljam novosti, se redno izobražujem. Pri tem delu mora biti prisotne veli-

ko pozitivne energije, stvari se moraš lotevati z dušo. Prepričana sem, da je prav to prednost nas malih, šmarških butičnih vinogradnikov in kletarjev. Marsikdo nam to in ponudbo zavida. Najbolje

to prepoznaš na degustacijah, na katerih udeleženci spoznajo, da si pri stvari od začetka do konca – od grozdja do vina, da veš za vsako malenkost, ki se zgodi v vinogradu ali v kleti.«

Nagrado bi si zaslužila prav vsaka kmetica in ženska s podeželja

Nagrada Kmetica leta je priznanje, da so kmetje pomembni za obstoj – Kolesarska pot, ki bo povezala Velenje in Dolič, bo imela velik pomen za razvoj turizma

Mislinja, 17. novembra –

Župan občine Mislinja Bojan

Borovnik je v čast minulega svetovnega dne kmetic pripravil sprejem članic Društva kmetic Mislinjske doline in predstavnic društev kmetic

Koroške regije ter skupaj z njimi počastil Majdo Sinreih, ki je letos prejela naziv Kmetice leta. Ob tej priložnosti je prejela tudi priznanje župana za prispevek k prepoznavnosti Občine Mislinja.

»Ponosen sem na našo občanko, s tem pa tudi na promocijo Občine Mislinja. Je zelo gostoljubna, nasmejana in pripravljena pomagati ljudem. Nagrada Kmetica leta je tudi neke vrste priznanje, da so kmetje pomembni za naš obstoj in je treba v kmetijstvo vlagati veliko energije in delovnih ur. Na koncu se namreč vse dobro povrne,« je dejal župan Borovnik, ki se zaveda, da je njihova občina hribovita, zaradi česar imajo kmetje veliko težav.

»Delo na gorskih kmetijah je težje, čestitam vsakemu, ki ostaja na kmetiji. Dolžnost lokalne skupnosti je, da posodablja ceste in prepriča mlade kmete, da ostanejo na kmetijah. Nove priložnosti se obe-

tajo tudi na področju turizma. Kolesarska pot, ki bo povezala Velenje in Dolič, bo imela velik pomen. Moramo se pripraviti in poskrbeti za preno-

doline. Dolga leta je bila odbornica v Krajevni skupnosti Dolič, sodelovala je v cerkvenem pastoralnem svetu Šentflorjan v Doliču, leta 2004 je

predsednica, v času njenega vodenja se je članstvo 100-odstotno povečalo.

Na sprejemu je Sinreihova povedala, da ji nagrada ogromno pomeni in da bi si jo zaslužila prav vsaka kmetica in ženska s podeželja. Z možem sta na ekološko usmerjeni kmetiji gospodarila 28 let, potem sta jo prepustila sinu. Kako vidi delo na kmetiji nekoč in danes? »Včasih je bilo veliko ročnega dela, danes je vse avtomatizirano, zato je delo precej lažje. Zavedati bi se morali, da kmetica opravlja več poklicev hkrati – je vzgojiteljica, učiteljica, veterinarka, negovalka ... Poskrbeti je treba, da postane poklic bolj cenjen.« �� Jasmina Škarja

sadni okusi so v primerjavi z lansko letino odlični. Žal pa so količine manjše, kot so bile leta 2021.

Novostim ni konca

V svojem in dveh najetih vinogradih obdelujejo 2.200 trsov, letos so iz grozdja stisnili 4.200 litrov vina. Doma pridelano vino stekleničijo, grozdje, ki ga dokupijo, namenjajo prosti prodaji. Sogo-

Kletar leta je lahko tisti, ki ima pri ocenjevanju vina najvišjo povprečno oceno v primerjavi z ostalimi.

vornica pravi, da je vsako leto v vinogradu in kleti posebno. Da so se tudi letos trudili po najboljših močeh, sklepajo po kakovosti vina, s katerim so napolnili sode. Njegova aroma je že zdaj na visoki ravni,

Novostim v Vinotoču Primožič ni konca, pravijo poznavalci. Letošnjo ponudbo vin (kerner, laški rizling, modra frankinja, rose modre frankinje, rumeni muškat, dišeči traminec in chardonay) so obogatili z vinom Trije mušketirji, ki je že prejelo naslov prvak med vini skupine zvrst.

»V Treh mušketirjih smo združili tri najbolje ocenjena vina Vinotoča Primožič: chardonay, rumeni muškat in dišeči traminec. Potrošniki so ga dobro sprejeli, na kar smo zelo ponosni.« Praprotnikova zagotavlja, da o ponudbi in novostih razmišlja kakšno leto prej, kot izdelek ponudijo. Sledijo trendom, kar pomeni, da bo letos v njihovi ponudbi več suhih vin. »Želim si in upam, da mi letos končno uspe napolniti tudi prve steklenice penine,« je razkrila načrte kletarka leta 2022 Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Mojca Praprotnik. �� Tatjana Podgoršek

Pet predlogov za naj osebnost leta

Šmartno ob Paki – Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je tudi letos povabil občane v akciji Naj osebnost leta 2022.

Na javni razpis je prispelo pet predlogov, in sicer za Zorana Predolnika (predsednika Planinskega društva Šmartno ob Paki), Matejo Potočnik (prizadevno članico šmarškega kulturnega društva), za predsednika tamkajšnjega čebelarskega društva Tomaža Lesnjaka, za Saro Jazbec (medicinsko sestro v šmarški zdravstveni postaji) ter za domačega župnika in častnega občana Občine Šmartno ob Paki Ivana Napreta Glasovanje za Naj osebnost leta 2022 bo tudi letos potekalo na dva načina, in sicer z izpolnitvijo kupona, ki je izšel v napovedniku prireditev, ter po e-pošti do 28. decembra. Zmagovalca ali zmagovalko bodo razglasili na prireditvi Pozdrav novemu letu. Ta bo tudi tokrat 1. januarja ob 12. uri na ploščadi za Hišo mladih. �� tp

Podjetje MIX d.o.o., Stegne 15, Ljubljana, ki se že od leta 1990 ukvarja z dejavnostjo prodaje gradbenega in instalacijskega materiala, vabi v svoje vrste v poslovalnico Velenje nove sodelavce:

1. VOZNIK – SKLADIŠČNIK

Od kandidata pričakujemo:

• IV. stopnja – srednje poklicno izobraževanje (3 letno)

• najmanj 5 let delovnih izkušenj

• izpit C kategorije + izpit za viličarja

• samostojnost in samoiniciativnost

• sposobnost organizacije dela

• prilagodljivost in motiviranost za delo

2. SKLADIŠČNIK

Od kandidata pričakujemo:

• IV. stopnja – srednje poklicno izobraževanje (3 letno)

• najmanj 5 let delovnih izkušenj

• izpit B kategorije + izpit za viličarja

• prilagodljivost in motiviranost za delo

turistične kmetije. Tudi zato želimo Hudo luknjo odpreti za obiskovalce. Verjamem, da bo Mislinja čez deset let drugačna, kot je danes.«

Poklic kmetice še

vedno ni cenjen

Letošnja Kmetica leta je prejela tudi naziv Častna članica Društva kmetic Mislinjske

z bronastim grbom. Tudi v Koroški kmetijsko-gozdarski zadrugi Slovenj Gradec je dolga leta sodelovala v odboru sveta kmetov, kar 22 let pa v odboru za kmetijstvo Občine Mislinja. Bila je članica aktiva kmečkih žena, ki se je leta 1992 preimenoval v Društvo kmetic Mislinjske doline. V tem društvu je bila osem let

Čeprav Majda Sinreih zdaj mirno uživa sadove svojega dela, še vedno, kolikor ji dopušča zdravje, pomaga mladi družini na domači kmetiji. Svoje bližnje pa rada razveseli z domačim kruhom, s potico in tistim, kar pridela doma.

Lokacija dela je v Velenju. Zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom 40 ur / teden, s 6-mesečnim poskusnim delom. Nudimo dolgoročno sodelovanje, pestro in dinamično delo, zanimivo in razgibano delovno okolje ter stimulativno nagrajevanje.

Če je ponujena priložnost v skladu z vašimi interesi, nam pošljite svojo ponudbo najpozneje do 12. decembra 2022 na naslov:

Mix d.o.o., Stegne 15, 1000 Ljubljana ali na e-mail jure@mix.si Izbrani kandidati bodo povabljeni na razgovor.

Dodatne informacije: Jure Prhaj, tel. 041 394 545

Obiskovalci Vesele Martinove sobote so lahko že poskusili letošnji vinski pridelek kletarke leta 2022 Mojce Praprotnik.

Župan Občine Mislinja je pripravil sprejem za Majdo Sinreih, ki je letos prejela naziv Kmetica leta.

Marta in Zdravko Golob, skupnih 60 let

Zdravko je veliko vozil s konjsko vprego čez Zavodnje.

Najbrž si ni mislil, da bo njegova žena domačinka. Kasneje, ko je že imel motor, jo je nagovoril za prvo vožnjo, ki je bila tudi usodna za njuno skupno življenje. Kot kuharica je bila zaposlena v kuhinji Bolnišnice Topolšica, zato sta se lahko večkrat sestala.

Tako sta se 17. novembra 1962 poročila. Zdravko je podedoval manjšo hišo in tam sta si ustvarila dom. Družina se je večala. Rodil se je Marko, nato še Bernarda in Marta. Zdravko je hodil v službo, Marta je ostala doma in skrbela za dom in otroke.

Leta 1976 sta prodala hišo in kupila opuščeno kmetijo v Zavodnju. Začela sta zidati, kmetovati, kupovati stroje, gozd. Bila sta pridna, zagnana, ustvarjalna. S pomočjo sorodnikov, prijateljev in sosedov sta postavila kmetijo na noge. Otroci so odrasli, se poročili,

odselili. Ni bilo prave kemije ali pravih rok, ki bi to njuno delo nadaljevale. Odnesli smo dobre navade: spoštovanje, zagnanost, pridnost ter navajenost delati; dobro podporo za življenje. Zdaj imata sedem pridnih vnukov in osem pravnukov, ki ju ob kakšni priložnosti obiščejo. Letos, po 60 letih zakona, sta oba že praznovala 80 let. Pravita, da ju je zdravje pričelo »hecati«. Življenjske moči so počasnejše, oslabele. Potrebu-

Druženje upokojencev Gorenja

jeta kar nekaj pomoči, a s skupnimi močmi se »rihtamo«, od obiskov pri zdravniku do sosedov in sorodnikov. Kdor ju pozna, ve, da sta vesela vsakega obiska in prijetnega klepeta ob kozarčku ali kavici. Hvaležna sta za skupna leta, ki niso bila rožnata. Ponosna sta na ustvarjeno in doživeto. Še naprej bodita vztrajna, pogumna, dobrovoljna, potrpežljiva, predvsem pa zdrava. �� Nada

Vrzelakova rodbina: vedno veseli srečanja

Prvo srečanje družine Vrzelak je bilo davnega leta 1991, 31. avgusta. Zbrali smo se v Kavčah, v vasi, kjer so bile doma naše mame. Bilo nas je 138. Veliko manj, samo sestrične, bratranci in partnerji, nas je bilo na drugem srečanju v Bevčah 13. oktobra 2001. Tretje srečanje je bilo 17. novembra letos v Restavraciji Jezero, kjer smo se lahko zbrali kar za mizo. Prišli smo sestrične in

dva bratranca, Ivi in Franc srečanje pa sta organizirali naši najmlajši, Jana in Anica, obe zelo aktivni. Sicer pa nas je Vrzelakov veliko, rada povem. Kadar grem v mesto po opravkih, vedno srečam kakšno sorodnico. Obujamo spomine, kako je bilo, ko še ni bilo računalnikov, mobitelov in drugih modernih naprav. Živeli smo počasi, izobilja ni bilo, skoraj vsako nedeljo smo

se dobili v Starem Velenju, šli peš k sestrama od mame, tetama Ančki in Micki.

Leta pa hitro tečejo, a še v naših letih smo nasmejane, rade pojemo, rade se imamo. Tudi od lepih spominov se da živeti, slabe pa je treba pozabiti. Življenje je lepo, a minljivo, zato smo vesele, ko se naslednjič srečamo. �� Ana Zrimšek

Srečanje sošolcev ob 60. letnici

Šoštanj, 13. oktobra – Ob 60. obletnici zaključka osnovne šole smo se srečali sošolci in sošolke OŠ Biba Rock iz Šoštanja. Udeležba na tako častitljivi obletnici je bila zadovoljiva. Pobuda sošolca Vinka Potočnika nas je prijetno povezala, saj se je vsak predstavil s svojimi problemi in uspehi, ki smo jih doživeli v vseh teh 60 letih. Skupni zaključek je, da

smo zadovoljni in srečni v danih razmerah in da naj bo še dolgo tako. Obljubili smo si že za ponovno srečanje naslednje leto. Saj je sošolka Mira že kar določila datum v pri-

Velenje, 25. novembra –Klub upokojencev Gorenje je bil ustanovljen 27. marca 2004. leta z namenom, da povezuje in združuje upokojene delavce Gorenja. Ob koncu leta 2022 gledamo na narejeno in planiramo naprej. Želimo, da Hisense, Gorenje in drugi, ki nas podpirajo, ostajajo naprej naši spremljevalci in podporniki. Aktivni smo skozi vse leto. Planinska sekcija, pohodniki z lažjimi pohodi Polžki, izleti, kopalni avtobusi, letovanja na morju in aktivnosti športnikov. Družimo se pri namiznem tenisu, balinanju, pikadu, petanki, kegljanju na vrvici, steznem kegljanju, plavanju, badmintonu, streljanju, šahu, ribištvu in smučanju.

Tudi letos je bilo ob zaključku športne sezone prijetno srečanje vseh športnikov Kluba upokojencev Gorenje s podelitvijo diplom, kolajn in pokalov za najboljše. Franc Tamše, športni referent, je zapisal: »Udeležba je bila tako kot vsako leto tudi letos velika. Evidentiranih je 150 športnikov članov, ki sodelujejo v različnih športnih aktivnostih. Zelo je vzpodbuden podatek, da se kar desetina vseh vpisanih članov kluba občasno udejstvuje v različnih športnih panogah. Vsako leto sodelujemo tudi na regijskih in državnih prvenstvih. Letos smo na regijskem prvenstvu osvojili tri prva mesta, in sicer v kegljanju, balinanju in

šahu – ženske in moški, kar pomeni trikratno sodelovanje na državnih prvenstvih. Na zaključku sezone pa je bistvo srečanja v tem, da se vsi skupaj poveselimo ob podeljevanju pokalov, medalj in priznanj za celoletno delo na klubskih tekmovanjih preko leta. Pri vsakem posamezniku se tako v posameznih športnih disciplinah vidi, da kljub letom hoče dokazati, kako je

pa na eno spomladi, in drugo v novembru. Pred korono smo jubilante obiskovali po domovih, vendar je druženje ob obujanju spominov z nekdanjimi sodelavci za vse prisotne prisrčnejše doživetje. Varovance doma za varstvo odraslih in tistih, ki se druženj ne morejo udeležiti, se spomnimo z obiskom ali voščilom. Tajnik kluba Dušan Jeriha, ki je velika podpora

bil nekoč dober, pa čeprav rezultat na kraju ni prav v ospredju. Vsem čestitke za letošnje uspehe in želim, da bi tudi v prihodnjem letu bili zdravi in pripravljeni na podobne ali še boljše rezultate.«

Druženja se je udeležila tudi podpredsednica kluba Cita Špital, ki je dejala: » Čestitam vam za dosežene rezultate ter želim zdravja, veliko športne sreče in druženja pri športu tudi v bodoče. V zrelih letih ni važno zmagati, temveč sodelovati, vendar so nekateri naši člani dosegli na regijskih in državnih tekmovanjih zelo dober rezultat.«

Klub upokojencev Gorenje se že dve leti spomni jubilantov tako, da jih povabi na skupno druženje. Lani v dveh zaporednih dneh, letos

Delavnica adventnih venčkov

predsednici Zmagi Bratkovič pri organizaciji dejavnosti KU Gorenje, nas je seznanil, da je v izdelavi plan dela za 2023, ki ga bomo vsi člani prejeli na dom. Želimo, da bi se čim več nekdanjih Gorenjčanov vključevalo v aktivnosti, ki jih organiziramo, saj se je prav zanimivo srečevati in obujati spomine na čas, ko smo še delali v Gorenju in tudi, ko smo se družili pri športnih aktivnostih, ki so jih takrat organizirali v firmi ter se tudi v pokoju veseliti ob doseženih rezultatih ter poveseliti na izletih in potovanjih. Veseli smo, da vodstvo Hisense spremlja naše delovanje in nas podpira. �� Marija Skrt

Adventni venčki in okraski v Škalah

kupni ročno izdelani vizitki, ki smo je bili vsi zelo veseli. Hvala vsem za udeležbo in se že veselimo ponovnega snidenja.

�� Ana Rotovnik

V preteklem tednu so v Turističnem društvu Topolšica organizirali tradicionalno delavnico izdelave adventnih venčkov. Ta slovenski običaj želijo ohraniti, zato vsako leto z veliko volje in veselja udeleženci – člani društva in kraja-

ni - izdelajo vsak svoj venček. Z izmenjavo izkušenj okraševanja vnesejo v svoj dom toplino in praznično vzdušje, ki je v tem času še kako pomembno. �� TD Topolšica

Škale, 26. novembra – Tudi društvo Revivas se je pričakovanju prazničnega časa pridružilo s tradicionalno delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Udeleženci po navadi prinesejo mah, zelenje in okraske, za ta in ves drug potreben material pa poskrbi tudi društvo. »Te delavnice so vedno dobro obiskane in to so bile sploh prva dejavnost našega društva. Potekajo že 14 let,« pove Vera Pogačar, do marca letos predsednica društva. Te delavnice se udeležijo odrasli, za otroke pa organizirajo posebno delavnico izdelovanja novoletnega okrasja, ki jo zadnja leta vodi Klara Jan, mladi člani društva pa poskrbijo za animacijo. »Sodelujejo tudi taborniki in otroci so navdušeni. Z delom izdelanih okraskov okrasijo novoletno jelko v osnovni šoli, ostale pa odnesejo domov,« pove Pogačarjeva. ��

1. decembra 2022

Velenje, 15. novembra – Na drugem koncertu abonmaja klasika sta se na odru Marinove dvorane Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje predstavila zakonca Ruben Dalibaltayan in Julia Gubajdulina iz Armenije. Gre za mednarodno uveljavljena pianista ter pedagoga, ki imata znotraj klasičnega glasbenega sveta zaradi uspešnega pedagoškega dela izredno spoštovanje.

Od Mozarta do

Skrjabina …

Koncert, ki sta ga pripravila za obiskovalce abonmaja Klasika, sta konceptualno gledano odlično zastavila. V prvem delu se je vsak pianist predstavil solistično, v drugem delu pa sta se glasbeno izražala v dvojini – v klavirskem duu.

Koncert je odprl Ruben Dalibaltayan. Gre za pianista svetovnega kova, kar potrjuje naziv zmagovalca na desetih prestižnih klavirskih tekmovanjih v Armeniji, na Kitajskem, Hrvaškem in v Italiji. Da se dobro zaveda svojih korenin, pove podatek, da z veliko predanostjo na mnogih koncertih izvaja in hkrati promovira glasbo armenskih skladateljev ter posledično svojo kulturo.

Glasbena dvojina

Pianista Ruben Dalibaltayan in Julia Gubajdulina sta pripravila glasbeno raznovrsten večer

Koncert je odprl z Mozartovo sonato št. 10 v C-duru, Kv. 330. Skladbo je izvedel tehnično precizno ter dinamično gledano dobro premišljeno. Poslušalci smo dobili občutek, da je bil vsak ton, ki ga je v sonati zaigral, smiselna posledica prejšnjega ter smiseln vpliv na naslednji ton. Po sonati je zaigral skladbo, ki spada v železni pianistični repertoar, balado št. 2 v F-duru poljskega skladatelja Frederica Chopina. Pianist je pokazal izredno gradacijo ter za poslušalce občuteno intenzivno napetost, s katero nas je skozi celotno balado držal na vajetih. Tema balade je bila predstavljena s preciznostjo tonskega plastiranja, kjer je glavna melodija zazvenela kristalno čisto. Nato je sledil kontrastni srednji del balade, ko zazveni dramatičen ter z emocijami nabit molovski karakter. Njegovi izvedbi Mozarta ter Chopina so poslušalci nagradili z naklonjenim aplavzom.

Ustvarjalno in uspešno delo mladih pianistov

Prva dva novembrska tedna sta bila za dijake klavirskega oddelka velenjske umetniške gimnazije napolnjena z ustvarjalnimi dogodki in s povezovalnimi vsebinami.

Dijaki so skupaj s profesorji pripravili celovito in domiselno zasnovan koncert, na katerem so zaigrali cikel skladb slovenskega skladatelja Matevža Goršiča z naslovom Suita 1-13. Gre za klavirsko zbirko, ki je nastala poleti leta 2020. Njena posebnost je, da je vsak stavek pisan v svojem taktovskem načinu (od 1- do 13-dobnega) ter da se izvajalec ob izvedbi sooča tako s klasičnimi kot sodobnimi kompozicijskimi prijemi.

Koncert so najprej zelo uspešno zaigrali v Marinovi dvorani Glasbene šole 9. novembra, dva dni kasneje pa so se s projektom predstavili še slovenski strokovni javnosti, saj so ga izvedli na 21. Dnevih klavirske glasbe, ki jih je organiziralo Društvo slovenskih klavirskih pedagogov v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Dijaki pianisti Petja Emeršič, Manca Ernst, Matej Ferlež, Tinka Muck, Pia Landeker, Matic Acman, Ula Aurelija Gams, Neža

Avberšek in Zoja Elizabeta

Strah so se izvrstno izkazali, tako kot pianisti in kot igralci. Teden kasneje pa so svoje

znanje izpopolnjevali na tako imenovanem mojstrskem tečaju. Na šoli smo gostili odličnega pianista in klavirskega pedagoga armenskega rodu Rubena Dalibaltayana. Za naše dijake je pripravil strokovno predavanje o klasicističnih sonatah, nato pa je sledilo aktivno delo z dijaki pianisti. Ruben Dalibaltayan je večer pred seminarjem s svojo ženo Julio Gubaidullino na glasbeni šoli izvedel krasen koncert v okviru cikla Abonmaja Klasika.

Sledil je nastop Julie Gubajduline, ki se je rodila v moldavski prestolnici Kišinjev. Kasneje jo je pot zanesla na študij na Moskovski državni konservatorij Čajkovski, danes pa poučuje na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Svoj nastop je začela s Skrjabinovo poemo, op. 32. Pa naj še kdo

reče, da barve v klavirskem zvoku ne obstajajo. Pianistka je namreč s svojim igranjem predstavila drugačno paleto barv, ki pa jo glasba Skrjabina sama po sebi zahteva. Če tudi iz fizikalnih razlogov različne barve na klavirju ne obstajajo, je Julija na klavirju vsekakor pokazala iluzijo le-teh, kar

zahteva izredno mojstrstvo in tonsko kontrolo. Sledila je izjemna interpretacija Skrjabinove sonate št. 9 za klavir, ki je sicer predzadnja od njegovih sonat in precej težka za poslušanje, če govorimo o nepianistični populaciji. V tej glasbi se namreč močno čuti Skrjabinovo filozofsko ter mistično raziskovanje samega sebe, njegove glasbe ter sveta, ki se močno odmika od romantičnih ter impresionističnih vplivov zgodnjih sonat in ostalih del. A mislim, da je sonato velenjska publika dobro sprejela, kajti pianistka je njeno sporočilnost zelo dobro predstavila. Svoj nastop je zaključila z odlično Vers la flamme, poemo iz opusa 72, prav tako skladatelja Aleksandra Skrjabina.

Glasbena dvojina skozi impresionizem

Klavirski duo Dalibaltayan – Gubajdulina je nastal leta 2000. V teh 22 letih se je po-

Zato se splača biti Šifrer

Andrej Šifrer je držal besedo in za nekaj tednov postal Velenjčan

javil na mnogih koncertnih odrih ter predstavil ogromno glasbenih del za dva klavirja in klavir štiriročno. Na tokratnem koncertu sta se odločila za preludij k Favnovemu popoldnevu Claudea Debussyja ter Špansko rapsodijo Mauricea Ravela. V Marinovi dvorani sta tako po dolgem času zazvenela oba koncertna klavirja, saj je bil koncertni klavir Steinway skoraj leto dni v obnovi. V obeh impresionističnih delih sta, v dveh besedah, prikazala pianistični profesionalizem. V skupnem muziciranju sta namreč natančna, tonsko usklajena in v interpretaciji zelo prepričljiva. Občinstvo sta še posebej navdušila z zadnjim stavkom Španske rapsodije – Feria (Festival). Namenila sta nam tudi dodatek, in sicer 2. stavek Suite št. 1, op. 5, skladatelja Sergeja Rahmaninova za dva klavirja. Naslov stavka je La nuit … L'amour (The night … The Love …). S slednjo glasbo sta za konec pianistično obarvanega večera poslušalce s svojo čutno izvedbo pobožala – za lahko noč, z ljubeznijo. �� Lara Oprešnik

Šramel Vučina

Oba projekta sta primera dobre prakse v premišljenem strokovnem delovanju, za kar gre v prvi vrsti pohvala odličnim profesorjem klavirskega oddelka. �� Urška

V Knjižnici Velenje so sredi novembra odprli razstavo o pevcu, tekstopiscu in avtorju številnih ponarodelih skladb Andreju Šifrerju. Razstavo 70 let – NIČ proti VEČnosti, ki ponuja vpogled v njegovo dolgoletno glasbeno delovanje, so pripravili sodelavci Gorenjskega muzeja ob Šifrerjevi 70-letnici. Iz Kranja pa je razstava nato romala v Šaleško dolino, na katero slovenskega glasbenika vežejo številna poznanstva in vezi, med drugim tudi njegova partnerka Mirjam.

Učiteljica Majda

Glasbena ustvarjalnost pevca nas spremlja že več kot štiri desetletja, s svojimi danes že zimzelenimi melodijami pa se

Uspešna mlada violinista

Prejšnji konec tedna, od 23. do 25. novembra, sta dva dijaka violinista velenjske umetniške gimnazije sodelovala na 6. tekmovanju Leona Pfeiferja za mlade slovenske violiniste do 15. let, ki je potekalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Bila sta izjemno uspešna. Vesna Zupančič iz 1. U je prejela diplomo in posebno nagrado za perspektivnega violinista v 4. kategoriji. V isti kategoriji pa je Mark Lev Krajnc iz 2. UI osvojil prvo mesto in prvo nagrado!

Njuna mentorica, profesorica Danica Koren, ki ju je na tekmovanje intenzivno pripravljala, je prejela posebno pedagoško nagrado žirije. Posebno nagrado žirije za klavirsko spremljavo je dobil tudi njun korepetitor, pianist Danijel Brecelj. ��

je zapisal v srca mnogih Slovencev in nezavedno postal del številnih zgodb. »Na razstavi v Kranju sem bil prisoten vsak četrtek. Ljudje so mi zaupali svoje zgodbe o tem, kdaj so se srečali z mano … Če zavrtimo čas 60 let nazaj, v 3. razred osnovne šole. K nam je prišla učiteljica, 22 let stara Majda, ki mi je bila všeč, čeprav še nisem točno vedel, zakaj. Ta Majda me je navdušila in ko je odhajala, sem ji napisal pesmico. In če gremo 60 let naprej, v leto 2022. V četrtek pride v muzej starejša gospa, stara 82 let. Bila je Majda, ki mi je prinesla pesmico nazaj – zato se splača biti Šifrer, da doživiš takšne stvari,« pripoveduje kranjski glasbenik, ki je ob razstavi v Velenju držal besedo in – kot je pred časom

dejal za naš medij – za nekaj tednov postal Velenjčan. Postal je redni obiskovalec velenjskega knjižnega kotička, v katerem je prisluhnil tudi zgodbam ljudi iz Šaleške doline. »Nič drugače ni v Velenju, gospa mi je že kazala sporočilo njenega prijatelja, ki ji je napisal, da smo nekoč igrali skupaj. Na teh srečanjih z ljudmi izveš zgodbe, ki ti privabijo solze v oči, takšne stvari me presunejo.«

Pa saj to sem jaz

Avtorici razstave, ki je še zadnje dni na ogled v velenjski knjižnici, sta kustosinji Ana Beno in Tjaša Šoštarič, oblikovala jo je Tjaša Štempihar Trojica, ki je izpostavila ključne trenutke Šifrerjeve glasbene kariere, je razstavo zasnovala tako, da obiskovalca

nagovarja kar Andrej Šifrer sam. Na ogled so številni predmeti, med katerimi so plakati, izvirniki besedil, fotografije, nagrade in plošče. Pomemben del razstave je namenjen tudi njegovemu obsežnemu delovanju v tujini oziroma njegovemu sodelovanju s tujimi glasbeniki. »Od vseh slovenskih glasbenikov sem največ sodeloval s tujimi glasbeniki. Pa ne, da bi bil tako pameten, ampak ker sem za to imel priložnost,« je dejal Šifrer, ki je bil ob prvem pogledu na razstavo o sebi tudi sam presenečen. »Moram priznati, da ko sem zagledal celotno steno z mojimi diskografskimi izdajami vse od Zobobluesa, sem rekel, pa saj to sem jaz.« �� tr

Zakonca Ruben Dalibaltayan in Julia Gubajdulina z veliko predanostjo na mnogih koncertih izvajata in s tem promovirata glasbo armenskih skladateljev in svojo kulturo.

Ponovno zažarela dijaška ustvarjalnost

Mali oder Doma kulture Velenje so prevzeli dijaki in dijakinje Šolskega centra Velenje – S predstavo o bizarnosti koronskega časa so navdušili občinstvo –Januarja se obeta tudi ponovitev

Velenje, 14. novembra – Mala dvorana Doma kulture Velenje je bila prizorišče premierne predstave Otroci s postaje Zoom, glasbene komedije dijakov Šolskega centra Velenje, ki je nastala po scenariju komika, glasbenika in profesorja doktorja Uroša Kuzmana. Ta je svojo zamisel predal Jožetu Volku, magistru govora, profesorju slovenščine na Šolskem centru Velenje, ki ga krasijo tudi dolgoletne izkušnje delovanja v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Pod njegovim vodstvom, s pomočjo ostalih sodelavcev šole ter z igralsko zasedbo dijakov in dijakinj so tako pripravili predstavo, ki na humoren način osvetli bizarnost preteklih dveh šolskih let, zaznamovanih z epidemijo in omejitvami.

»Začelo se je februarja, ko mi je profesor doktor Uroš Kuzman navrgel to idejo, osnutek besedila za naše dijake. Da naj bi ti zagotovo radi poprijeli za to besedilo, za to temo. Vse skupaj je potem nastajalo do junija, ko smo pripravili tudi avdicijo za dijake in se jih je javilo kar 15 ali 16. Od takšnih, ki radi pojejo, do takšnih, ki so v glasbi od svojega otroštva, od takšnih, ki radi plešejo do takšnih, ki radi samo igrajo, in nastala je zanimiva ustvarjalna skupina,« je o projektu povedal Jože Volk, ki smo ga po premieri povabili na pogovor.

Uspešno ste k sodelovanju privabili številne ustvarjalne dijake. Kaj je tisto, kar jih potegne v umetniški, gledališki svet?

»Mislim, da jih potegne ravno to, da so ustvarjalni. Radi ustvarjajo tudi kaj drugega, poleg šole. Nekateri so vrhunski glasbeniki že zdaj, čeprav večina še ni polnoletna. Ustvarjajo gledališče, igrajo, plešejo in na kakšen način bi jih bolje spodbudil kot pa na takšen, da jim ponudim – s po-

močjo idejnega vodje Uroša Kuzmana – to možnost.«

Na kaj ste bili posebej pozorni kot magister govora, kaj ste zahtevali od dijakov?

»Da besedilo podamo občinstvu, da predamo sporočilo in da ne želimo gledalcev pustiti v nevednosti. Radi bi jim povedali vse, kar imamo za povedati. Kot magister govora sem jih spodbujal k temu, da smo

jih bomo zmožni narediti.«

Se lahko v prihodnosti nadejamo še kakšne predstave velenjskih dijakov in dijakinj?

»Mislim, da. 13 let v gledališču mi je dalo veliko in lahko dijakom ponudim še marsikaj. Je pa potreben čas. Letos smo to predstavo naredili dokaj na hitro. Za naslednje leto, mogoče čez dve leti pa bomo videli, kako bo z dijaki, kakšna zasedba bo ostala, če bo še kdo zainteresiran. Sicer pa imam na šoli tudi krožek Ves svet je oder, ki dijakom ponuja vpogled na oder in v zaodrje – kaj vse je potrebno za dobro predstavo in kako nastaja, vse od besedila, prevodov, kostumografije, scenografije do mizanscene, dramaturgije in tako naprej. Mislim, da je dobro, da so

Dobri državljani

Veste, kaj bi bil največji upor proti sistemu, revolucija in nekaj, česar sistem ne bi prenesel? Da začnemo vsi skupaj več počivati!

Kako in zakaj? Danes veliko večino sveta poganja potrošnja. V prvi vrsti energije. Nekaj, kar je bilo še par sto let nazaj povsem nesmiselno, nemogoče in celo pogubno. Skozi zgodovino se je namreč človek ukvarjal predvsem in pretežno s tem, kako pridobiti dovolj energije (beri hrane in vode), da bo lahko preživel. Kot žival v divjini, kar smo nedolgo tega bili. Zato je bilo varčevanje z energijo prvotnega pomena. Nekaj, k čemur sta težila cel naš organizem in ustroj.

Potem pa so z industrijsko revolucijo prišle spremembe, ki so nam omogočile v kratkem času izkoriščati in porabljati večje količine energije, ki smo jo lahko porabili, da je nekaj namesto človeka opravilo delo. Potrošnja energije se je začela strmo dvigati, omogočila razvoj tehnologije in se dviga še danes. Energije je tako rekoč v izobilju, začelo pa je primanjkovati nečesa drugega – časa.

Mudi se. Dober državljan je dober potrošnik in temu se mora ves čas muditi. Ker je treba postoriti še to in ono, porabiti energijo tu in tam, zapraviti še več in predvsem ob tem ne preveč misliti in čutiti. Kmečka logika in nekoliko boljše čutenje telesa bi namreč temu dobremu državljanu-potrošniku kaj hitro dalo vedeti, da to, kar počne, nima smisla in ga vodi v prepad. Ali bolje rečeno v preutrujenost, izgorelost, kopico bolezenskih stanj in težav, izgubo smisla in plitko, brezglavo življenje.

najprej besedilo osmislili, ga predelali za mizo, z bralnimi in govornimi vajami in potem na odru, tudi pri petju. Nekoliko nas je povozil čas na koncu, saj veste, dijaki imajo različne obveznosti in dejavnosti, težko je bilo uskladiti vaje.«

Predstava je bila razprodana in požela dobre odzive. Si lahko obetamo ponovitev?

»Ponovili jo bomo januarja. S tem, da bi jo tokrat postavili na velik oder. Na malem je bilo malo tesno, želimo pa tudi malce širši odziv publike in tukaj je priložnost velike dvorane. S tem zmanjšamo tudi število ponovitev, kar je za dijake zelo ugodno, ker imajo veliko obveznost. Januarja so predvidene vaje, nato pa ponovitve. Bomo videli, koliko

dijaki v času srednje šole že seznanjeni s tem, da imajo možnost izražanja. To jim je v času korone manjkalo. To kolesje je treba znova zagnati, se povezati s sodelavci in zagotovo bo nastalo še kaj.«

Pa se sicer ljudje, sploh Slovenci, po koronskih časih že vračamo v gledališča?

»Mislim, da se po tem turbulentnem času vračamo. Ne samo Slovenci, nasploh ljudje po vsem svetu smo bili tolikokrat prikrajšani za kulturo, gledališče, ki je specifično, in mislim, da rabimo to duhovno hrano, ki nam jo ponudi prav gledališče z uprizarjanjem, z neponovljivostjo predstav. Mislim, da smo nazaj na isti poti, kot smo bili pred korono.« �� jš, tr

Zlata priznanja za plesalke Plesnega studia N

Plesni studio N Velenje spada v sam vrh ljubiteljskega slovenskega sodobnega plesa

Velenje, 19. novembra – Plesni studio N Velenje, ki se redno udeležuje območnih plesnih revij Velenjski plesni oder, ki jih pripravlja JSKD OI Velenje, je nastopil na Festivalu plesne ustvarjalnosti ŽIVA 2022 z dvema koreografijama Nine Mavec Krenker. Meduze, ki so jih odplesale plesalke skupine za sodobni ples srednja

1 (Klara Cigler, Blažka Dornik, Neja

Dvoršak, Zarja Kukovec, Ajda Meža, Hana Mušič, Ana Novak, Jedrt Poles, Iza Uratnik) in Letos ne jočemo, skupina za sodobni ples srednja 2 (Živa Centrih, Šela Gojevič, Najle Kadyrova, Zala Katanec, Neža Kikec, Nika Novosad, Lara Zavrela), so bile na festival izbrane skozi sistem selekcije (območna revija, regijska revija). Za obe koreografiji je Plesni studio N Velenje prejel zlato priznanje. Že 8. oktobra je skupina za sodobni ples

2 (Lusi Borovnik, Tinkara Bračun, Kim Čuk, Iva Kralj, Evelin Mohorko, Ela Nadvežnik, Sofia Rotovnik, Aya Nina

Zaplatič, Zala Zečiri) Plesnega studia N Velenje nastopila na mini festivalu otroških plesnih skupin Pika miga 2022,

s koreografijo Nine Mavec Krenker Muhice, za katero so prav tako prejeli zlato priznanje.

Vsa tri zlata priznanja so nagrada za dobro delo mentoric in ustanoviteljice

Plesnega studia N Velenje Nine Mavec Krenker. Plesni studio N Velenje, ki je septembra stopil v 30. sezono delovanja, spada v sam vrh ljubiteljskega slovenskega sodobnega plesa, kar dokazujejo številne nagrade, priznanja, ki so jih plesalke osvojile skozi vsa leta, dokaz za kvalitetno delo pa so tudi plesalke, ki so ples izbrale za svojo življenjsko pot.

Festival plesne ustvarjalnosti mladih

ŽIVA je namenjen združevanju idej in plesa ter ponuja presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov/posameznic iz vse Slovenije ter z gosti iz tujine. ��

The show must go on*. In ko se en potrošnik izčrpa – brez skrbi, že je zadaj naslednji, ki je voljan prodati še več svoje duše in časa, še več zapravljati in še bolj ugajati sistemu. Kolesje se neizprosno vrti in vedno znova me fascinira, kako nas zasužnji nekaj, kar smo pravzaprav sami ustvarili. Poglejte samo finančni sistem – nihče natančno ne ve, kako deluje, kako se bo obnašal in kam se bo obrnil. Niti največji strokovnjaki ne morejo zagotovo napovedati njegovega gibanja. Ima svojo voljo in muhe, mi pa se mučimo na vse pretege, da bi ga nekako ukrotili in umirili. Kot podivjano žival.

In tako se počutimo ujetnike, nemočne pred voljo »sistema«, takšnega ali drugačnega. Zanašamo se na politike, a so oni enaki kot mi – ljudje, ki prav tako ne vejo in ne znajo vedno, ki jih prav tako pretresata strah in nemoč. Čakaj, čakaj … Kaj pa, če?

Kaj pa, če bi vsi skupaj poprijeli za delo, pljunili v roke in nekaj spremenili? Vsak pri sebi, sprva, nato pa pomagaš še bližnjemu in drugemu. Ali se je tega že kdo spomnil?!

Če želite vnesti spremembo, zrušiti sistem in vlado, protestirati ali se upirati – karkoli že je vaša želja – imam preprost nasvet: več počivajte. Ne bezljajte toliko naokoli. Premislite, preden zapravite. Zmanjšajte obveznosti. Berite, meditirajte, sprehajajte se, samo sedite. Pojdite prej spat, se ljubite s partnerjem. Kakšen prijeten upor, zaboga!

Preživeti več časa v stanju umirjenosti ima znanstveno dokazane pozitivne učinke na naše počutje in zdravje. In znanstveno nedokazane negativne učinke na uničujoče delovanje tega, čemur pravimo »sistem« in ga krivimo za vse naše probleme. Ampak, čakaj – ali nismo tega sistema ustvarili in ga poganjamo – mi?

*Zabava se mora nadaljevati.

23. pesniška olimpijada

Učiteljica slovenščine nam je predlagala, da bi se udeležili natečaja iz pesniških vsebin.

Na začetku se mi ni ljubilo pisati, a sem se vseeno odločila, da se preizkusim tudi v poeziji.

Pisanja sem se lotila bolj za hec kot zares, zato nisem pričakovala ničesar. V času jesenskih počitnic pa me je učiteljica obvestila, da je bilo moje delo nagrajeno. Prireditev je potekala v čudovitem ambientu Dvorca Bukovje v Dravogradu. Pesniška olimpijada je deljena na dve kategoriji: mladinsko in odrasl., mladinska pa še na tri-

ade. Čeprav mi je trema močno načela živce, so me mlajši nagrajenci, ki so z veseljem hoteli prebrati svoje pesmi, prepričali, da sem se tudi jaz opogumila in zreciti rala svojo pesem. V tretji triadi (od 7. do 9. razreda) sem osvojila 3. mesto, in prejela lepo priznanje ter nekaj zanimivih knjig. Zelo sem vesela za priložnost nastopa na takšnem tekmovanju. Hvala tudi moji mentorici Biserki Hrnčič, ki me je spodbudila za nastop na tem natečaju otroške poezije – pesniški olimpijadi. �� Ana Grabner, 9. b, OŠ G. Šiliha

Nace Janežič

Scenarij in besedila pesmi za komedijo je spisal Uroš Kuzman, glasbo je prispevala dirigentka in profesorica Alenka Podpečan, organizacijo, režijo in vlogo sodnika pa je prevzel profesor slovenščine in magister govora Joži Volk.

Radijski in časopisni MOZAIK

Leto gre h koncu, z vami bodo še štiri številke Našega časa, poleg te, ki jo pravkar berete. Za nami pa je še eno veliko delo – v tiskarno smo poslali gradivo 30., jubilejnega Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To je eden izmed pomembnih projektov uredništev Našega časa in Radia Velenje, ki je dobro prepoznaven v tukajšnjem okolju. Veseli smo, da ta zahtevni projekt ohranjamo že tri desetletja.

Pri tem sodelujejo številna društva, organizacije in posamezniki, ki so nam tudi letos poslali slikovno in besedilno gradivo. To priča o tem, da se je v Šaleški dolini tudi v tem letu veliko dogajalo in da se je življenje na vseh področjih po dveh koronskih letih znova razmahnilo. Almanah bo tako tudi iz leta 2022 za zgodovino zabeležil vse, kar se je zanimivega dogajalo v iztekajočem letu.

Zazrl pa se bo tudi v prihodnost. Še posebej ponosni smo namreč na avtorska razmišljanja uvodničarjev in piscev »mojih let« o sedanjem trenutku in njihovem pogledu v prihodnost.

Naj vas še spomnimo: Almanah je lahko lepo darilo, kupite ga lahko v uredništvu Našega časa.

GLASBENE novice

Voditelj, novinar in urednik Andrej Hofer je srečal Abrahama – Da bi znali poslušati in slišati, si želi za prihodnjih 50 let

Andrej, ki ga v prvi vrsti poznamo kot komentatorja Evrovizije, je praznoval 50-letnico. Jubilej je obeležil s prijatelji na Gori Oljki, blizu njegovega domačega Šmartna ob Paki. Okrogle številke se je veselil, zaželel pa si je predvsem zdravja. »Leta mi ne morejo do živega, če jih znam dobro nositi,« je prepričan novopečeni abrahamovec, ki je tudi na kakšno gubo, siv las, mini podočnjake in nekaj odvečne maščobe na trebuhu ponosen.

»Vse te reči me ne obremenjujejo, ker so odraz zorenja in časa, človek pa se stara in postara v očeh vsakega posameznika. Menim, da smo ljudje kot vino – starejši smo, boljši smo.«

Se obremenjujete s staranjem – sploh kot javna, televizijska osebnost?

Če kaj šteje na televiziji ali v svetu medijske prepoznavnosti, je to lucidnost. Ko si iskren, te ljudje vzamejo za svojega. Ne želim ugajati, ne želim biti večno mlad. Rad sem samo Andrej. In leta mi ne morejo do živega, če jih znam dobro nositi. Res pa je, da veliko naredim zase, za dobro psihično in fizično počutje.

Ste si zaželeli kakšno darilo ali ste si sami kaj posebnega privoščili?

Vse zgoraj našteto. Zdravje je največje darilo. Pa ljudje, ki me polnijo. Pa lepi pogledi, dobre besede, stiski rok, objemi. Darila so v majhnih škatlicah. Včasih je lahko to tudi že nasmeh.

Ste že naredili pregled preteklih let in kaj ste ob tem ugotovili, kakšno je bilo vaše življenje do sedaj, ste zadovoljni? Na kaj ste najbolj ponosni?

Živim ga na polno, vsak dan je zgodba zase. Analize še nisem naredil, najbrž je tudi ne bom, ker sem šele na pol poti. Izzivov je še veliko, ponudb, dogodkov, priložnosti prav tako. Letos bom na primer vodil silvestrski program na Radiu Slovenija 1, česar se zelo

veselim. Najbolj sem ponosen na trud, kleno voljo, vizijo, ki sem jo živel, od nje nisem odstopal, in dosegel to, kar počnem in živim danes. To, da je služba moj hobi in obratno, je velik privilegij.

Ste si ob Abrahamu zadali kakšno zaobljubo, naredili načrt za naprej?

Niti ne. Nisem človek zaobljub. Sem trmast, ko se za nekaj odločim, izpeljem. Ne potrebujem dogodka, ki bo služil novi zaobljubi. Ko pride ideja za načrt, se poženem v dir. Ne čakam.

Kaj sicer počnete trenutno, s kakšnimi izzivi se soočate?

Začeli smo snemanja sil-

ČETRTEK, 1. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 2. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA

DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 3. decembra

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOL-

DNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 4. decembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00

vestrskih vsebin za TVS, letos bomo na štirih lokacijah: nad Dragonjo, v Sežani, Trebnjem in na Črnem vrhu nad Cerknim. Sredi decembra še v ljubljanskem studiu. Pomagam tudi pri izvedbi koncerta Klic dobrote, z Darjo (Gajšek) začneva serijo sedmih oddaj Zimski pozdrav, kjer bom urednik in sovoditelj na terenu, nato še radijski Silvester v živo, in to bo to.

Najbolj vas poznamo kot komentatorja Evrovizije –je to po vseh teh letih za vas sploh še izziv? Se že veselite prihodnje?

Vedno. Štirinajst let že komentiram. In zelo rad to počnem. Všeč mi je tudi, ko kdo reče, da si dogodka ne predstavlja več brez mojih komentarjev. To godi in poboža. Komaj čakam zgodbe iz Liverpoola in nove pesmi. ESC je po šestinšestdesetih letih še vedno odlična kost za glodanje, predvsem pa dobra TV-zabava. V tem res uživam.

Vaša želja za prihodnjih petdeset let?

Da bi se ljudje med sabo bolje razumeli. Da bi bilo na svetu in v Sloveniji več povezanosti. Da bi znali poslušati in slišati. Da bi javna RTV spet zaživela v vsej svoji lepoti. Da bi bil zdrav in čil še mnogo let.

�� Marjana Tomšič Vovk

GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU

VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOL-

DNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLDNE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20

ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO

DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 5. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 6. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;

13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 7. decembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05

VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

»Ne želim ugajati in ne želim biti večno mlad.«

⏪Med sadilci hrastov na Krasu sta bila tudi nekdanja gostinca Alenka in Branko Resman iz Pake pri Velenju. Kopati s krampom v kraško kamenje in iskati nekaj črnice, ki bi sprejela sadiko hrasta, je seveda nekaj povsem drugega kot vihteti kuhalnico, nož, lonce in ponve v kuhinji. A kot je opazil Čvek, jima tudi sajenje dreves ni tuje in jima ni povzročalo velikih težav.

1. decembra 2022

Vija vaja ven

Svež veter

Skupaj z Velenjem se starajo tudi drevesa v njem. Nekaj jih bo treba posekati. Zapihal bo svež veter, a takšnega se ne veselimo preveč …

Kadrovska kriza

⏬

Čvek je minuli vikend spremljal odpravo velenjskih brigadirjev, ki so na pogorišču na Cerju sadili hraste. »Natančno vem, kje sem posadila svoje sadike hrasta, zato jih pridem čez dvajset let pogledat, kako so zrastli,« je rekla Aleksandra Vasiljević, ki je skupaj z očetom Ilijo sadila na Krasu. Ne bo jih težko najti, saj jih bo zagotovo nekaj od okoli 70, ki jih je posadila, preživelo kraško burjo.

Občinski sveti so se sestavili na novo in v nekaterih delovnih okoljih se bodo morali odreči delu delovnega prispevka zaposlenih, ki so po novem postali svetniki ali svetnice. Njihovo delovno vnemo pričakujejo zdaj someščani.

Žoga je okrogla

⏫

Aktiven krajan Občine Šoštanj in Šaleške doline Marjan Karlovčec, znan kot planinski zanesenjak Kara, je bil ob zaključku gradbene sezone v svojem zaselku v Topolšici znan tudi kot pobudnik in soorganizator del in dogodkov, ki dobro denejo. Tako mu je pred nedavnim pripadla tudi čast, da je ob zahvalah trem velikim – občinskima županu in podžupanu ter mali županji KS Topolšica – prav njej, Petri Lipičnik, povedal nekaj na skrivaj, še več pa prebral iz zahvalne mape. »Petra, ne nas zapustiti še ti, če že izpregata Menih in Drev. Kdo nas bo pa gajžlal do naslednjega mandata?!«

ALI VESTE? Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

Začelo se je svetovno prvenstvo v nogometu

Svetovno prvenstvo v nogometu 2022, uradno FIFA World Cup, bo 22. svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga gosti Katar med 20. novembrom in 18. decembrom. Katar svetovno prvenstvo gosti prvič. Prvenstvo vključuje 32 reprezentanc. 31 se jih je uvrstilo s kvalifikacijami, Katar kot gostitelj pa se je uvrstil avtomatsko.

Katar je najvarnejša država na svetu

Katar je trimilijonska država, v kateri večina populacije (90 %) živi v prestolnici

Doha, po površini pa je manjša od Slovenije. Beseda Doha v arabskem prevodu pomeni veliko drevo. Ob omembi besede Katar in Doha najprej pomislimo na visoke in mogočne nebotičnike, nakupovalna središča in nafto. Seveda pa je Katar dosti več kot le to, za povrh vsega je bogastvo ustvaril s plinom in ne nafto. Je zanimiva država, ki šteje svojo samostojnost le slabih 40 let. Leta 1971, natančneje 3. septembra, je postal neodvisna in samostojna država; prej je bil pod angleškim protektoratom. Katar je za Maldivi najbolj ploščata država na svetu, njen najvišji vrh je visok le 103 metre. Velja tudi za najvarnejšo državo na svetu.

V Katarju ni stalnega naravnega vira pitne vode, saj ni rek in jezer. Pitno vodo pridobivajo s pomočjo tovarn za razsoljevanje morske vode.

Najdražje prvenstvo doslej Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju je z naskokom najdražji projekt v zgodovini športa. Gostujoča država je ena najtoplejših na svetu, zato so za svetovno prvenstvo poskrbeli za prilagoditve. Ker Katar ni imel nogometne tradicije, ni imel primerne infrastrukture za gostovanje SP. V zadnjem desetletju so ravno za namen SP zgradili sedem stadionov, ki so klimatizirani. Vsak je v povprečju stal več kot pol milijarde evrov. Katarci so zaradi prihajajočega mundiala zgradili celo novo mesto Lusail v vrednosti 45 milijard evrov. Postavili so tudi otočje Biser s privatnimi otoki in dvema velikima stolpoma. Projekt je vreden 15 milijard evrov.

Uredili so še 76 kilometrov proge novega metro sistema javnega prevoza, ki povezuje pet od osmih prizorišč. Zanj so Katarci porabili okoli

36 milijard evrov. Natančen znesek celotnega prvenstva sicer ni znan, a stroški vsekakor presegajo

200 milijard evrov. Če primerjamo svetovno prvenstvo v Rusiji, ki je do zdaj veljalo za najdražje, pridemo do desetkrat manjših stroškov.

8 stadionov, 1 prenovljen, 7 narejenih na novo

V zadnjem desetletju so za namen

SP zgradili sedem stadionov, ki so klimatizirani. Vsak je v povprečju

stal več kot pol milijarde evrov. Nogometno prvenstvo bo imelo 8 prizorišč: Al Bayt stadion, Ahmed Bin Ali stadion, Lusail stadion, stadion 974, Education City stadion, Al Thumama stadion, Khalifa International stadion in Al Janoub stadion. Stadion Khalifa International, ki ga zaznamujejo veličastni dvojni oboki, ima najdaljšo tradicijo v državi. Zgrajen je bil že daljnega leta 1976, potem pa dvakrat prenovljen. Leta 2005 za potrebe azijskih iger in leta 2017 še za letošnje svetovno nogometno prvenstvo. Arhitekt Dar Al-Handasah, ki je zasnoval stadion Khalifa in njegovo prenovo, je tudi avtor stadiona Al Bayt v kraju Al Khor, ki sprejme 70 tisoč gledalcev. Oblika stadiona posnema obliko

Katar je bil tarča številnih kritik, med drugim tudi zaradi slabega ravnanja z gradbenimi delavci, ki so gradili stadione. Po pisanju britanskega časnika Guardian naj bi na gradbiščih v Katarju umrlo več kot 6.500 delavcev iz Pakistana, Indije, Bangladeša, Nepala in Šri Lanke.

šotorov, ki jih uporabljajo ljudje v Katarju. Po prvenstvu, ko bodo zgornji del objekta odstranili, jih bo sprejel skoraj polovico manj (32 tisoč), del objekta pa bo spremenjen v luksuzen hotel.

Gradili so ga sedem let, odprt je bil novembra 2021. Gradnja

Svetovno prvenstvo najpomembnejše postranske stvari na svetu je lahko tudi učna ura za naše lokalne nogometaše. Da bodo v prihodnji sezoni višje na lestvicah.

Kje so nasledniki?

Dve najstarejši (po delovni dobi) obrtnici z dobro vpeljano dejavnostjo sta prejeli nagrado obrtne zbornice. Koliko današnjih s.p.-jev lahko računa, da bo praznovalo 50 in 70 let svojega podjetja?

je stala največ od vseh stadionov, ki gostijo letošnji mundial. Stadion 974, ki leži v pristaniškem mestu Ras Abu Aboud, deset kilometrov vzhodno od središča Dohe, se je že pred prvo tekmo vpisal v zgodovino. V celoti je namreč zgrajen iz ladijskih zabojnikov. Predstavlja poklon dolgoletni tradiciji katarske trgovine in pomorstva. Zakaj ime 974? To je mednarodna klicna koda za Katar, prav toliko zabojnikov pa so pri gradnji stadiona uporabili. Zanimivo, po turnirju bodo ta stadion razstavili, zabojnike in druge gradbene materiale pa bodo uporabili za druge projekte.

V času SP bosta prodaja in uživanje alkohola legalizirana

V islamskem Katarju je pitje alkohola prepovedano. Katarci imajo ničelno toleranco do pitja alkohola v javnosti in biti pijan na javnem kraju je kaznivo dejanje. V času iger bosta prodaja in uživanje alkohola delno legalizirana, a le med navijači. Sicer pa je alkohol na voljo zgolj za starejše od 21 let, pa še to samo v hotelskih restavracijah in barih z licenco.

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Šmartno – S cerkvijo sv. Martina bdi nad mestom

KS Šmartno je dokaj stara, tako po obstoju kot po prebivalstvu, strnjena, pozidana v veliki večini z individualnimi hišami, širše zbrana okoli cerkve sv. Martina, po kateri je naselje tudi dobilo ime. Je precej raztegnjena, saj v smeri vzhod–zahod sega od pekarne Skalca do roba Rakove goše oz. Jerihove ceste, v smeri sever–jug pa od roba KS Konovo po hribu navzdol do reke Pake. V njej živi okoli 2.000 krajanov, med katerimi je v zadnjem času precej novih.

Kako strnjeno je naselje, pove predsednica Sveta KS

Sonja Zavolovšek s podatkom, da nimajo prostora za druženje, zato uporabljajo igrišče pri OŠ Livada. »Smo pa letos le pridobili manjše pokrito igrišče, ki ga še urejamo in upamo, da bo uporabno v letu 2023,« pove predsednica.

Kdaj bo pokopališče park?

Mestna občina Velenje ima dve aktivni pokopališči, in sicer v KS Pesje in KS Škale, v KS Šmartno pa leži staro pokopališče, kjer pokopov že od leta 1968 ni več, načrtovano pa je bilo, da ga bodo uredili kot park. Kakšno je stanje zdaj? Sonja Zavolovšek: »Glede na to da imam tam pokopanega svojega očeta že več kot 50 let, je moja dolgoletna želja, da se ta predel dostojno uredi, a zdaj projekta za to ni. Kolikor vem, v letu 2007 ni prišlo do dogovora s Cerkvijo in se je ta ideja opustila. Leta 2019 smo uredili del parkirišča ob cerkvi sv. Martina in del razsvetljave, ob tem pa so podrli tudi staro romansko kapelo z grobnico Louise de la Fontagn, ki je res bila v slabem stanju, a je bila nam, ki smo tu doma in imamo na ta kraj spomine, draga.«

Kdor želi, je obveščen

Največja projekta v tem

mandatu Sveta KS sta bila lani poleti gradnja druge faze ceste s pločnikom, ki je povezala KS Šmartno in Konovo. Urejene je bilo 350 metrov ceste in postavljena nova razsvetljava. Letos pa je potekala obnova hišnih priključkov vodovoda in kanalizacije na Cesti bratov Mravljak.

Dela jim tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. »V letu 2023 je načrtovano, da bo končana tretja faza prometne ureditve na Gregorčičevi in Šmarški cesti ter ob poti šolarjev do šole. Na cesti XIV. divizije in Efenkovi je treba urediti odvodnjavanje, nove priključke.«

Da je naselje dokaj strnjeno, priča tudi to, da je kar nekaj cest enosmernih, poleg tega so dokaj dotrajane. Predsednica upa na ureditev v novem mandatu, v katerega je vstopil

celoten sedanji Svet KS, le namesto enega, žal pokojnega, člana so dobili novo mlado moč. Mladi krajan bodo predvsem dobrodošel pri urejanju spletne strani, vzpostavitvi facebook in instagram profila, da bodo krajani še bolj obveščeni. Že zdaj pa jih obilno ob-

skupnostmi. Pododbor društva upokojencev in invalidov vključujeta tudi sokrajane iz KS Šalek, aktivni so športniki, ki v sodelovanju z nekaj drugimi KS tekmujejo za pokal Šmartnega, pa člani KO Rdečega križa. »Letos smo že pripravili srečanje starejših krajanov nad 70 let. Mlajši krajani se ne vključujejo v aktivnosti, jih je bolj malo, tisti, ki so, pa ne čutijo pripadnosti

prek Konovega proti jezeru, ki so jo 'odkrili' drugi Velenjčani, in sprehode po njej tudi nadaljujejo.

Sicer pa je kovid tudi v tej krajevni skupnosti pretrgal nit dogodkov, utečenih prireditev, kot so bile delavnice za otroke, srečanja sosedov po ulicah, bazarji … »Pokazalo se je tudi, da je premalo otrok, ki bi želeli sodelovati. Skupaj z vzgojiteljicami smo pripravili

da se tudi sosedje v ulici ne poznajo. »Tukaj živim od svojega petega leta starosti in vem, da je bilo drugače. Živim na Šmarški ulici in objekt na mestu sedanje pekarne Skalca je bil znan pod imenom 'Peplhaus'. Otroci smo bili skoraj več na ulici kot doma, dogajalo se je veliko, tudi poučno, koristno, če je imel kdo kakšno delo, smo mu pomagali, da je bil spet čim prej čas za igro. Še danes se kot odrasli srečamo in načrtujemo, da se bomo po petdesetih letih

Podvršan v Škalah. Svet KS je pripravil topel obrok in za darilo odejo, župan pa je vsem udeležencem podaril majice. Zbralo se nas je 70, tudi cele družine. Prav lepo smo se imeli in upam, da to napoveduje bolj družabne čase,« je optimistična Sonja Zavolovšek.

Rada ima svojo krajevno skupnost, saj, kot že zapisano, v njej živi skoraj celo svoje življenje. »Tukaj je lepo živeti že zato, ker nas je večina tukaj odraščala, tukaj smo bili otro-

veščajo z raznosom obvestil po hišah, sporočili prek mobilnih telefonov, elektronski pošti, obvestili na oglasnih deskah in z objavo v koledarju prireditev MO Velenje. »Kdor želi, je obveščen. Z novimi načini obveščanja pa bi radi predvsem privabili mlade,« je poudarila.

Kako povezati krajane?

Društveno in družabno življenje krajanov se prepleta med sosednjimi krajevnimi

naselju oziroma so drugih narodnosti.«

Tradicionalna prireditev je spomladanska čistilna akcija, v kateri se predvsem posvetijo pokopališču, okolici šole, najbolj prometnim ulicam.

V času kovida je oživela pot

Cerkev sv. Martina je ena najstarejših cerkva v Šaleški dolini in ima bogato notranjo opremo. Kdaj je nastalo pokopališče v Šmartnem, ni znano, je pa verjetno povezano s cerkvijo sv. Martina, ki je prvič omenjena leta 1243. Pod cerkvijo so leta 1882 na župnijskih njivah našli Speratinov antični nagrobnik, kar priča, da je skozi Šaleško dolino verjetno vodila rimska pot ali da je bila tu morda rimska poštna postojanka Upellae.

pravljice, material za delavnice, program za materinski dan z voščilnicami za mame, a za pet otrok je škoda truda, sprevrglo se je tudi v varovanje otrok. Zelo pogrešam več iniciative krajanov, sodelovanja, želje po druženju,« je razočarana Sonja in si želi, da bi se v prihodnje spet pričeli družiti po ulicah, pripravljati piknike, prodaje …

Včasih so se vsi poznali, otroci so živeli na ulici

Ker se je pred letom in pol upokojila, ima več časa za delo v KS, več sprehodov po naselju in pri tem ugotavlja,

znova zbrali,« je Sonja obujala spomine.

Si pa druženja želijo starejši krajani, zato je krajanka Cvetka Zajc letos pričela organizirati čajanke z najstarejšimi krajankami. Dogajanje je le –pogovor. Praznik KS je 6. oktober in takrat se potrudijo pripraviti pester program in tudi pohod na lokacijo, kjer nato pripravijo kostanjev piknik. »Za starejše uredimo prevoz, drugi gremo peš. Letos je bil cilj pohoda piknik prostor

ci in tudi naši otroci večinoma ostanejo tukaj. Želimo, da nadaljujemo pot skupaj – od najstarejšega do najmlajšega – in da se bolj povežemo, da smo povezana KS vseh generacij,« je sklenila. ��

Predstavitev KS vsak petek ob 11.20 in 18.20 na Radiu Velenje v oddaji Naše zgodbe.

Diana Janežič

Sonja Zavolovšek

Letos je bil cilj pohoda ob dnevu krajevne skupnosti piknik prostor Podvršan v Škalah.

za lepši dom

Božična zvezda – rdeča kraljica praznikov

Božična zvezda je prišla k nam iz daljne Mehike. Gre za rastlino iz družine mlečkovk. V temačnih zimskih dneh je prava popestritev na domačih mizah. V pričakovanju božiča praznikov je priljubljena okrasna rastlina skoraj nepogrešljiva.

Kaj pravi legenda?

Zakaj je postala simbol božiča, niti ni točno znano. Govori se, da naj bi jo začeli povezovati s prazniki v 16. stoletju zaradi legende o mehiški deklici, ki si ni mogla privoščiti ustreznega poklona ob praznovanju Jezusovega rojstva in jo je zato angel, ki se ji je prikazal, nagovoril, naj nabere nekaj plevela in ga položi pred oltar. In res, deklica naj bi ga ubogala, iz plevela pa so nato pognali škrlatni listi, katerih razporeditev spominja na zvezdo, rdeča barva pa na kri ob Jezusovem trpljenju.

V naravnem okolju raste v obliki grma

Rastlina, ki so jo Azteki imenovali zvezdna roža v divjini, zraste v obliki grma, doseže pa višino do 5 metrov. Po svetu se je razširila po zaslugi ameriškega ambasadorja v Mehiki, Joela Robertsa Poinsetta, ki jo je leta 1828 prinesel v ZDA. Po njem se v angleščini ta rastlina imenuje poinsettia. Rastlino je Poinsett razmnožil in jo poslal različnim botaničnim vrtovom po svetu.

Gre torej za trajni grm z zimzelenimi listi koničaste ali suličaste oblike, ki so največkrat rdeči, lahko pa so tudi rumeni, oranžni, beli ali rožnati. In ravno zaradi teh obarvanih listov mnogi zmotno mislijo, da rastlina cveti. V resnici cveti nekje od decembra do januarja, cvetovi božične zvezde pa so povsem drobni, rumenkasti, nahajajo se v središču na vrhu vsake vejice in nimajo posebnega vonja. Ravno zaradi cvetočega 'obdobja' je idealen namizni okras med prazniki. Sicer jo kot necvetočo rastlino lahko gojimo nekaj let, a jo mnogi po praznikih kar nekoliko zanemarijo in celo zavržejo. S tem ni nič narobe. Božična zvezda namreč služi kot nekakšen šopek in seveda jo lahko ne-

Prvo božično zvezdo v loncu naj bi prodali leta 1850 v Ameriki.

gujemo tudi skozi vse leto, a ne moremo pričakovati, da bo naslednje leto cvetela ob istem času.

Kako zanjo skrbimo?

Božična zvezda tako kot vsaka druga rastlina najbolje uspeva v primernem okolju.

A kakšno je zanjo primerno okolje? Nikakor ne sme biti prevroče, zato je ne smemo postaviti v bližino grelnih teles, kot so radiatorji ali kamini. Visokih temperatur namreč ne prenese, najbolje bo uspevala v zmerno ogretih in svetlih prostorih, kjer zrak ni presuh in se temperatura gi-

blje okoli 20 stopinj ali kakšno stopinjo manj. Tudi prepihu je ne smemo izpostaviti, saj bo v nasprotnem primeru odvrgla liste. Če želimo, da bo lepa, moramo zanjo lepo skrbeti. Ob tem je vredno omeniti, da tudi pri nakupu te priljubljene praznične rastline pazimo, da so njeni listi zdravi in sveži, saj bomo tako kasneje imeli manj težav. Ponoči zvezdo postavimo v rahlo hladnejšo sobo, tako bo cvetela dlje.

Zalivamo jo, kadar je suha. Zalijemo jo toliko, da voda pride do dna lonca, nato pa vodo odstranimo. Če rastlino premalo zalivamo, odpadejo nižji listi, če jo preveč, pa bodo listi porumeneli in bodo prav tako začeli odpadati. Če je izpostavljena višjim temperaturam, je bolje, da jo enkrat zalijemo močneje in počakamo, da se zemlja osuši kot večkrat po malo, saj ne mara neprestane moče v lončku. Kadar ne cveti, jo lahko samo škropimo.

Posredni sončni svetlobi morajo biti izpostavljene vsaj pet ur dnevno.

Kaj pa, če jo želimo obdržati do prihodnjega božiča?

Če je po praznikih ne nameravamo zavreči, jo pozno marca ali v začetku aprila prirežemo na približno 20 centimetrov, jo normalno zalivamo in gnojimo in po vsej verjetnosti bomo že čez kakšna dva meseca zagledali prve poganjke. Da se ne bi razrasla, jo junija nekoliko obrežemo in presadimo v večji lonček. Po potrebi ohranjamo število poganjkov na štiri do pet. Oktobra začnemo s prekrivanjem od zgodnjega popoldneva do naslednjega jutra (skupaj 14 ur), s čimer simuliramo kratek zimski dan. To počnemo osem tednov. Po tem času bodo ovršni listi že obarvani in rastlino lahko postavimo, kamor želimo, seveda brez pokrivala.

Domen Potoènik, s.p.

Danes jo poznamo tudi v drugih barvnih različicah.

Je res strupena?

Strokovnjaki pravijo, da je zmotno prepričanje, da je božična zvezda strupena. Morda se lahko zgodi, da draži kožo in oči ali povzroči bruhanje in drisko, če jo zaužijemo, hujšega ni. Do smrti bi lahko prišlo edino v primeru, če bi otrok zaužil okoli 600 njenih listov. Takšne govorice so se pojavile najverjetneje zaradi tega, ker je večina rastlin iz njenega rodu strupenih. Pazite, da rastlin ne grizejo vaši domači ljubljenčki – božične zvezde sicer niso strupene, temveč dražijo kožo in želodec. ��

1. decembra 2022

Vrtnarija Metleče (rondo), delovni čas: pon-pet 8-16 sobota 8-12. Nedelje in prazniki zaprto

za pratiko Dobrodošla zima

December ali izvirno gruden je ime dobil iz latinske besede decem, ki pomeni deset, saj je bil prvotno deseti mesec leta, preden so v koledar vstavili meseca januar in februar. Zakaj pa ravno gruden? Naš kmet je v zadnjem mesecu leta opazoval zemljo in ugotovil, da je pozimi zemlja zaledenela v grude, ki ležijo po polju, in od tu ime gruden. December in z njim zima sta torej pred vrati. Na kaj so bili pozorni naši predniki? Kateri so tisti datumi, ki napovedujejo vreme?

Svetel dan dneva je v decembru najkrajši

Ljudje radi posedamo za pečjo ali v toplih stanovanjih, toda narava potrebuje mraz, da se pripravi na novo setev in žetev. Star pregovor pravi: Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Če pa grudna suha sapa piska, poleti suša vse pritiska. Svetel dan dneva v decembru traja le še dobrih 8 ur.

Pomembni decembrski svetniki: Barbara, Tomaž in Štefan

Če je na Barbaro (4. december) mraz, bo trajal ves zimski čas. O Tomažu (21. decembra) vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. Zapomniti si velja tudi vreme na štefanovo (26. decembra): Če na štefana burja buči, trta prihodnjič slabo obrodi.

Na god svetega Štefana, zavetnika konj in prvega mučenca, se po starem običaju blagoslavlja konje. Navada izhaja iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresali po domu, vrtu in njivi. Na njivo pa so hodili s konji, saj so verjeli, da se bo tisti, ki bo prvi potresel sol po njivi, veselil bogate letine pridelkov. S konji so tako prišli najhitreje in plemenite živali so zato zelo cenili.

Na Lucijo sejemo božično žito

Lucija (13. december) pa je vendarle tudi praznik luči, ostanek rimskega praznika nepremagljivega sonca, ki je ta dan spet začelo dobivati moč in premagovati temo. Od tod tudi Lu-

cijino žito, ki ga marsikje tudi po mestih poznajo še danes. Žitne bilke posejemo na Lucijo in do božiča že kar lepo zaživijo, v njih pa lahko vidimo marsikaj – od čaranja, od simbola pomladi in življenja, ki se začenja vračati v rastlinje, pa do očem prijetnega okrasa za k jaslicam.

Kot na mnoge druge dni ima dekle tudi na sveto Lucijo priložnost, da izve, kateri fant ji je usojen, pravi stara vraža. Ta dan si pri tem pomaga z zvezdo s trinajstimi roglji, na vsakega napiše po eno ime, le enega pusti praznega. Ponoči jo ima pod blazino, se dvanajstkrat zbudi in vsakič v temi odtrga po en rogelj. Če ji uspe, bo ime na roglju, ki ostane, pravo. Če ji ostane ravno prazen rogelj, pa se vsaj še eno leto ne bo poročila.

12 dni pred božičem napoveduje vreme vsakega meseca prihodnje leto

Mnogi še dandanes beležijo vreme 12 dni pred božičem, z začetkom na Lucijo, 13. decembra. Vsak dan do vključno božičnega večera nam razkriva, kakšno bo vreme vsak mesec prihodnjega leta.

Zapomnite si vreme na božič

Naši predniki so bili pozorni na to, kakšno je vreme prav na božični dan. Stara vraža govori: Veter na sveti dan obeta dosti sadja drugega leta in pa Če na božič dežuje, priho-

Še pred novim letom pospravite staro šaro

Novo leto je nov začetek, zato je preteklost treba pustiti za seboj. Vraže pravijo, da je treba temeljito pospraviti stanovanje in se znebiti vsega starega, pokvarjenega ali tistega, česar ne uporabljate več ali pa preprosto želite pozabiti. Slabih spominov ne potrebujete, zato se jih še pred novim letom znebite skupaj z vso staro navlako.

dnje leto močo označuje. Če na božič ne bo so snega, naj bi ga prinesla velika noč: božični dnevi zeleni, velikonočni ledeni.

Kajenje doma na tri svete večere

Za vse tri svete večere: božič, silvestrovo in svete tri kralje sta značilna obredno kajenje oz. blagoslov doma. Po ljudskem verovanju gre za obrambo pred uroki in drugimi nevarnimi silami. Postavljanje in krašenje božičnega drevesa je povezano s predstavo o drevesu življenja. Že dolgo prej, preden je postalo del božiča, pa je pomenilo simbol upanja in veselja.

Prihaja zimski solsticij: skrivnosten in nevaren čas?

varen čas. Ljudje so se morali pomiriti z duhovi prednikov in duhovi rasti ter jih pridobiti na svojo stran. Čeprav dandanes nismo več v tako veliki meri odvisni od narave, saj se večina ukvarja s čisto drugimi stvarmi in ne s kmetovanjem kot nekoč, pa to ne pomeni, da za nas stare vraže ne veljajo.

V pričakovanju božiča

Dekleta na Lucijo izvedo, kateri fant jim je usojen.

21. decembra ob 21.48 uri nastopi zima, zgodil se bo zimski solsticij ali sončev obrat. Dan, ko je Sonce najnižje in ko se začne dolžina dneva daljšati, to je hkrati prvi dan koledarske zime. Nekatera stara ljudstva so proslavljala ta dan kot dan ponovnega rojstva oziroma vrnitve božanskega bitja. Kdaj so ljudje začeli slaviti solsticij kot prelomnico v letnih časih, ni znano, a kljub temu ga praznujejo marsikje po svetu. Čas okoli zimskega solsticija, ko sonce umre in se ponovno rodi, je nekoč veljal za skrivnosten in ne-

December zaznamuje največji krščanski praznik, ki nastopi 25. decembra. Kristjani se na ta dan spominjajo Jezusovega rojstva. Zanimivo je, da je božič praznik, o katerem je posnetih največ filmov in pesmi. A vse se ne vrti samo okoli božiča, saj je v tem mesecu tudi nekaj drugih omembe vrednih dni. Že 1. decembra beležimo mednarodni dan boja proti aidsu. Na ta dan pokažemo podporo osebam, ki živijo s HIV-om in se spomnimo na vse, ki so izgubili boj s to boleznijo. Drugi velja za mednarodni dan odprave suženjstva, tretjega pa praznujemo mednarodni dan invalidov. Na ta dan se poziva vse državljane, da si prizadevajo za čim boljši položaj invalidov v državi in družbi. ��

Božič je praznik, o katerem je posnetih največ filmov in pesmi.

Božični dnevi zeleni, velikonočni ledeni.

Še drugič padla Dobova

Uspešna generalka Os pred derbijem z vodilnim Trebnjem –Vračajo se tudi na evropski parket

Velenje, 25. novembra – Rokometaši Gorenja Velenja so si že drugič v tem mesecu pokorili ekipo Dobove. Po tem, ko so jo ugnali v šestnajstini finala Pokala Slovenije, so zanesljivo dobili tudi prvenstveni obračun na domačih tleh.

Dvome o zmagovalcu so favorizirani Velenjčani razblinili že v prvem polčasu. V 16. minuti so povedli s petimi zadetki (10 : 5), prednost pa počasi stopnjevali vse do odmora, na katerega so se odpravili z devetimi goli naskoka (19 : 10). Domačini so tudi v drugem polčasu uspešno upravičevali vlogo favorita. Visoke prednosti niso izpustili iz rok ter se veselili osme zmage (36 : 25) v letošnjem prvenstvu.

»Danes smo odigrali zelo dobro. Na Dobovo smo se dobro pripravili, kar smo tudi pokazali. Menim, da smo zasluženo zmagali, ker smo vseh šestdeset minut kazali odlično igro tako v obrambi kot v

napadu,« je po tekmi povedal Nejc Hriberšek, ki je za velenjsko ekipo prispeval dva zadetka. Sedemkrat je mrežo zatresel Tilen Sokolič Velenjski rokometaši, ki so po prvi tretjini prvenstva s točko zaostanka ostali za petami vodilnima Trebnjem in Celjem, so sinoči v 11. krogu lige NLB moči pomerili prav s prvouvrščenimi Trebanj-

Sanje o eliti že razblinjene

Drugoligaši zaključili jesenski del sezone – Na vrhu bo prezimila Rogaška, Rudar jesen zaključuje v spodnjem delu lestvice

Na drugoligaških zelenicah so se odvili še zadnji obračuni jesenskega dela prvenstva. Že po petkovem obračunu med prvouvrščeno Rogaško in drugouvrščenim Aluminijem je bilo jasno, da bodo nadaljevanje sezone na vrhu lestvice pričakali Slatinčani. Ti so po

od vodilnega položaja oddaljene za več kot 10 točk.

Jesen ni bila na kožo pisana niti nogometašem velenjskega Rudarja, ki je v 18 krogih vknjižil 7 porazov in 6 remijev, priigral pa si je le 5 zmag.

Po tretjini prvenstva je že kazalo, da so se Velenjčani

je Velenjčane zadržala v spodnji polovici lestvice. V drugi del sezone se bodo podali z 11. mesta in z več kot 20 točkami zaostanka za vodilno ekipo. Jasno je, da je s takšnim izhodiščem povratek med tako želeno elito mogoč le po čudežu. �� tr, foto: S. Vovk

ci. O razpletu in morebitnih spremembah na vrhu bomo poročali v naslednji številki. Naporen ritem tekem pa ose nadaljujejo že to nedeljo, ko se ponovno podajajo na mednarodni parket. V tretjem krogu evropskega pokala bodo na domačih tleh gostile RK Partizan. �� tr, foto: J. Gregorc

Rabljena oprema je ugodnejša

Potencialni kupci rabljene smučarske opreme sejem radi obiščejo – Izbira je velika, na koncu se zelo veliko opreme po solidni ceni tudi proda

Velenje, 25. novembra – V Rdeči dvorani je minuli vikend potekal sejem rabljene smučarske opreme. Izbira je bila tudi tokrat pestra, zanimanje zanjo pa veliko, kar kaže na to, da za smučanje še vedno vlada precej zanimanja. Smuči, palice, smučarski čevlji, čelade, smučarska oblačila, tekaška in turna oprema so bili na voljo tudi za več kot polovico ceneje, kot bi sicer odšteli za novo.

Tomo Gorišek (Tom ski servis) pojasni, da potencialni kupci rabljene opreme sejem radi obiščejo. »Ponudba je raznolika, tako cenovno kot glede kakovosti in znamk smuči. Izbira je velika, na koncu se zelo veliko opreme po solidni ceni tudi proda. Dobro se prodaja vse: od najmanjših smučk do vrhunskega materiala po zelo ugodnih cenah. Z nakupom rabljene opreme je stroške mogoče precej znižati, vrednost je odvisna od videza, starosti in kvalitete opreme. Na sejmu prostovoljno pomagamo tudi bivši smučarji in pripadniki smučarskega kluba, ki ovrednotimo prineseno opremo,« pove Gorišek in pojasni, da se cene smučk in smučarskih čevljev na sejmu gibljejo okrog 50, palic pa 10 evrov.

»Kompletno opremo lahko sestaviš tudi za 100 evrov.

Smuči, palice, smučarski čevlji, čelade, smučarska oblačila, tekaška in turna smučarska oprema so bili na voljo tudi za več kot polovico ceneje, kot bi sicer odšteli za novo.

Malo zahtevnejši kupci pa morajo nekoliko globlje seči v žep. V povprečju pa je mogoče dobiti opremo že za 150 evrov,« doda Gorišek, ki se mu zdi, da se kriza, kljub temu da je smučanje postalo drag šport, ne pozna preveč,

Namizni tenis

Poraz igralcev

Tempa

26. novembra so igralci namiznoteniškega kluba Tempo odigrali tekmo 7. kroga prvenstva v 1. namiznoteniški ligi Slovenije proti ekipi

saj povpraševanje ne upada. »Res pa je, da mogoče ljudje raje kupijo rabljeno opremo. Opažam, da je tudi izposoja v porastu, še posebej za otroke, ki opremo hitro prerastejo.«

začetnem vodstvu Kidričanov (1 : 0) poskrbeli za preobrat in se z zmago 2 : 1 otresli najbližjih zasledovalcev. V spomladanski del sezone se bodo tako podali s štirimi točkami naskoka. Na tretjem mestu bodo s šestimi točkami zaostanka za vodilno Rogaško prezimili nogometaši Krke, ki so si v zadnjem krogu jesenskega dela priigrali zmago proti Triglavu. Vse ostale drugoligaške ekipe pa so po prvem delu prvenstva

Kegljanje

Koroško-šaleški derbi domačinom

Derbi 8. kroga med Slovenj Gradcem in Šoštanjem je zasluženo pripadel domačinom. Visok rezultat ne kaže realne razlike v premoči domačih fantov, saj so se Šoštanjčani dokaj dobro upirali razpoloženim Korošcem. Že igra prvega para je kazala, da se bodo morali domači fantje precej potruditi, da osvojijo prve točke. Veliko zaslug za osvojene domače točke imata gostujoča igralca, ki sta se sicer zelo dobro upirala, a nji-

Liga NLB, 10. krog

RK Gorenje Velenje – RK Dobova

36:25 (19:10)

pod novim vodstvom končno prebudili. A Knapi so po treh zmagah ponovno popustili in v štirih zaporednih krogih zabeležili zgolj dve točki. Zadnjo v jesenskem delu so si to soboto na domačih tleh priigrali proti Dekanom. Prvi del srečanja ni prinesel pravih priložnosti, z zadetki pa kljub vnetemu trudu domačinom, da bi žogo spravili v mrežo, ni postregel niti drugi polčas. Zgolj osvojena točka

hova natančnost ni bila tako izrazita kot pri domačinih. Ti so povedli z rezultatom 2 : 0 in prednostjo 57 kegljev. Tudi v igri drugega para so prevladovali domači tekmovalci, ki so z bolj natančnimi meti podirali keglje kot za stavo. Vodstvo domače ekipe sta povišala na 4 : 0, prednost v kegljih pa povečala na nedosegljivih 120 kegljev.

Še nekaj upanja za Šoštanjčane, da ublažijo visok poraz, je bila igra tretjega para. Gostujoča igralca sta še 60 lučajev parirala domačinoma, ki sta pozneje svojo igro še nadgradila in svoje nasprotnike spravila v negotov položaj.

TAKO so igrali

scape Loka (9), 9. Jeruzalem Ormož (7),

10. Sviš Ivančna Gorica (6), 11. Dobova (5),

12. LL Grosist Slovan (4), 13. Maribor Branik (4), 14. Krško (4).

Kema Murexin I v Puconcih. Rezultat je bil 4 : 0 za domače igralce Keme iz Puconcev. Za Velenjčane so tokrat odigrali Tadej Vodušek, Patrik Videc in Miha Kljajič. Z osvojenimi štiri točkami so še vedno na osmem mestu prvenstvene razpredelnice.

�� Dak

Gorenje Velenje: Skok, Verboten, Taletović, Tajnik 2, Pipp, Pajt 3, Hebar 5, Drobež 5, Sokolič 7, Verdinek 4, Šiško 2, Grmšek, Slatinek Jovičič 1, Mlivić 2, Predović 3, Hriberšek 2. Drugi rezultati: Krško – Maribor Branik

25:20, Koper – LL Grosist Slovan 40:25, Jeruzalem Ormož – Trimo Trebnje 23:30, Krka – Urbanscape Loka 27:24, Slovenj Gradec – Sviš Ivančna Gorica 26:21, Celje – Riko Ribnica 39:31. Lestvica: 1. Trimo Trebnje (18), 2. Celje Pivovarna Laško (18), 3. Gorenje Velenje (17), 4. Riko Ribnica (13), 5. Krka (12), 6. Slovenj Gradec (12), 7. Koper (9), 8. Urban-

2. SNL, 18. krog

Rudar Velenje – Jadran Dekani 0:0 (0:0)

Rudar: Biuk, Bićanić, Tubić, Kosić, Jovanović, Spudić, Vošnjak (od 84. Avdić), Pejović, Omladič, Majcenovič (od 46. Bošković), Baruca.

Drugi rezultati: Aluminij – Rogaška 1:2, Nafta 1903 – Krško 4:2, Beltinci Klima Tratnjek – Roltek Dob 2:1, Fužinar Vzajemci –Primorje 1:0, Triglav Kranj – Krka 0:4, Kety Emmy&Impol Bistrica – Vitanest Bilje 1:2, Brinje Grosuplje – Ilirija 1911 0:2.

Bolj spodbudne predstave, proti sicer nižjeligašem, so velenjski nogometaši pokazali v Pokalu Pivovarne Union in se uvrstili v osmino finala. Stadion Ob jezeru bo po dolgem času tako ponovno gostil prvoligaša, četrtfinalno vstopnico bodo Knapi namreč lovili proti Mariboru.

Po 120 lučajih sta svoji ekipi priborila še dve dodatni točki, kar je pomenilo, da so Šoštanjčani doživeli enega najhujših porazov to tekmovalno sezono.

Popravni izpit Šoštanjčane čaka že v soboto, ko se bodo na domačih stezah pomerili s trenutno deveto uvrščeno ekipo Pivovarna Laško. Pivovarji za Šoštanjčani zaostajajo le za dve točki. Derbi začelja bo možno spremljati tudi na spletni strani domače ekipe v soboto s pričetkom ob 17. uri. Ljubitelji kegljanja vabljeni na ogled srečanja.

Lestvica: 1. Rogaška (43), 2. Aluminij (39), 3. Krka (37), 4. Ilirija 1911 (32), 5. Nafta 1903 (28), 6. Beltinci Klima Tratnjek (25), 7. Vitanest Bilje (24), 8. Primorje (22), 9. Kety Emmi&Impol Bistrica (21), 10. Fužinar Vzajemci (21), 11. Rudar (21), 12. Jadran Dekani (20), 13. Triglav Kranj (18), 14. Krško (15), 15. Roltek Dob (15), 16. Brinje Grosuplje (12).

Kegljanje, 2. l., vzh. 8. kr. Slovenj Gradec : Šoštanj 8 : 0 (3292 : 3055) Šoštanj: Fidej – 514 (0), Sečki – 492 (0), Hasičič – 538 (0), Duh – 526 (0), Pintarič –528 (0), Petrovič – 498 (0).

ŠPORT, REKREACIJA

Konsolidacija kluba, prihodi novih igralcev

Razmere v NK Šmartno 1928 se počasi izboljšujejo – V precejšnji meri zapolnili trenerski kader in članstvo v mladinski selekciji, nadejajo se okrepitev do začetka spomladanskega dela sezone tudi v članski enajsterici

Tatjana Podgoršek

Jesenski del sezone 2022/2023 v 3. slovenski nogometni ligi Vzhod je pred nedavnim sklenila tudi članska ekipa NK Šmartno 1928, ki se je pred njenim začetkom srečevala s precejšnjimi težavami. Med 14 ekipami bo prezimila na zadnjem mestu prvenstvene lestvice z eno osvojeno točko. Na vrhu lestvice je s 30 točkami ekipa Dravinje.

Razmere so marsikje že uredili

Vodenje kluba je v drugi polovici letošnjega avgusta prevzel domačin Mitja Ločičnik, ki je na vprašanje, kakšne so razmere v klubu danes, odgovoril: »Na srečo so se uredile do te mere, da klub posluje pozitivno in za zdaj nimamo velikih finančnih težav. Veliko napora je vodstvo vložilo v zapolnitev vrzeli pri tekmovalcih in trenerjih mladinskega pogona in lahko se pohvalimo, da so ta obrodila sadove. Prav tako z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je tudi vpis v nogometno šolo povečal za 30 %. Vse omenjeno predstavlja dosega-

nje treh zastavljenih osrednjih ciljev, na pol poti so trenutno le razmere v članski ekipi, čeprav smo pri slednji dosegli prvi cilj, in sicer zagotovitev pogojev za tekmovanje v 3. slovenski nogometni ligi. Ostaja nam še okrepitev te ekipe, kar bo pripomoglo k uresničitvi želenih rezultatov.«

Uvrstitev ekipe ob koncu jesenskega dela prvenstvene sezone Ločičnik

pripisuje predvsem podedovanim razmeram v klubu. Po njegovih besedah so začeli sestavljati člansko ekipo šele sredi avgusta, ko se je liga že začela. Prve tekme zaradi premalo igralcev niso odigrali. Kasneje so zagotovili tudi pogoje, ki so omogočili vključitev v tekmovalni ritem. »Glede na osvojeno število točk bi lahko govorili o porazu, a ne morem reči, da so nas tekmeci nadigrali.«

Kaj lahko pričakujejo v nadaljevanju sezone 2022/2023 igralci in navijači šmarških vijolic? »Igralci to, kar jim je vodstvo kluba obljubilo. Za zdaj se tega držimo. Res nismo obljubili visokih zneskov, ampak povračilo potnih stroškov in manjše nagrade. Igralcem v članskem

Prijetno potepanje po Istri Po hribih

Dokler se človek ne bo naučil spoštovati narave in ne bo znal prisluhniti živalim, nikoli ne bo spoznal, kakšna je njegova prava vloga na Zemlji.

Ta misel je bila moto zgodbe, ki sem jo pred kratkim zasledila na spletu in se me je dotaknila. Vsa bitja na tem svetu smo v istem košu in če ne bomo prisluhnili drug drugemu, se nam bo slabo pisalo.

Planinci smo prijazni ljudje, naše poti vodijo gori, doli in naokoli, pri tem pa se nam velikokrat pridru-

Prijazen kosmatinec nas je spremljal tudi na našem popotovanju po primorskih gričih. Pot nas je vodila iz Sečovelj v starodavno istrsko vasico Korte in naprej v Cetore, kjer smo si na turistični kmetiji privoščili malico. Prijazna gospodinja je postregla z bobiči, s pravkar spečenim kruhom in okusnim pecivom s kakijevim prelivom. Seveda smo grlo poplaknili z dobrim domačim vinom. Kmetija ne nudi samo miru in sprostitve, ponuja tudi šolo jaha-

gli otresti. Spremljal nas je na naši poti do Šareda in naprej do Jagodja nad Izolo, kjer se je na parkirišču pri naselju Belvedere naša skupna pot končala.

Vse bi bilo v redu, če bi se pes obrnil in šel nazaj. A si, revček, verjetno ni zapomnil poti, zato je nemirno begal sem in tja, nekajkrat prečkal tudi zelo prometno cesto med Izolo in Strunjanom in kar ni vedel, kaj bi.

Kar tako ga nismo mogli pustiti, ker bi lahko povzročil prometno

sestavu smo obljubili prihod novih igralcev, torej okrepitve v prestopnem roku. Vsem selekcijam bomo omogočili priprave. V tem času so v zaključni fazi pogovori z opremljevalcem opreme. Navijačem pa obljubljamo borbene igre, da bomo vsi delali za šmarški klub in mu poskušali povrniti zaupanje, ki ga je ta že imel. Čaka nas še veliko trdega dela, a menim, da smo na dobri poti,« je odgovoril Mitja Ločičnik.

Pripravljajo dobro osnovo za nadaljevanje Ramiz Smajlović, ki se je vrnil na trenersko klop članske ekipe 1. septembra, ko je ta že odigrala nekaj prvenstvenih tekem oziroma po

zaključku prestopnega roka, meni, da je mesto na prvenstveni lestvici odraz kakovosti ekipe, pomanjkanja sreče, saj bi si na nekaterih tekmah zaslužili več. Povedal je še, da se je ob prevzemu ekipe, ki so jo zapustili nekateri njeni »stebri«, zavedal težkega položaja. Tudi tega, da bo zaradi preskromnega igralskega kadra in pomanjkanja kakovosti težko izpeljati jesenski del tekmovanja, a s skupnimi močmi so ga. »Čeprav sem vrzeli v članski ekipi dopolnjeval z nogometaši iz mladinskih vrst, ki so tekmovali v medobčinski nogometni ligi, smo jesenski del prvenstvene sezone odigrali korektno. Glede na izboljšanje razmer v klubu, na dogovor o prizadevanjih za zagotovitev nekaterih okrepitev, razširitvi igralskega kadra, upam na najboljše, na precej boljše rezultate v spomladanskem delu tekmovanja, ki bodo v večji meri izpolnili pričakovanja igralcev, navijačev in simpatizerjev doma ter širše okolice. Veliko truda nas čaka še pri dvigu motivacije igralcev.«

Po besedah Ramiza Smajlovića želijo pridobiti čim več domačih igralcev, ki so že nosili dres šmarških vijolic. Uspel je že urediti stanje v zadnji vrsti, kjer je bila ekipa v jesenskem delu sezone najbolj ranljiva. Prav tako so pridobili primerne okrepitve na položaju centralnih branilcev. »Zavzeto iščemo naprej in mislim, da bomo do izteka tega leta igralski kader zaokrožili ter s tem poskrbeli za dobro osnovo za nadaljevanje sezone,« je sklenil Ramiz Smajlović. ��

Zimska sezona je tu!

Drsališče je odprto – Drsanje je brezplačno, plačati je treba le kavcijo za izposojo drsalk

Velenje, 27. novembra – Svoja

Šola hokeja in drsanja

žijo živali, ki jih srečamo na poti.

Tako so z nami že hodile muce pa srne (čisto zares), največkrat pa psi. To so navadno prijazne in osamljene živali, ki začutijo prijaznost ljudi in jim sledijo, dokler se pač da. Potem pa nastane problem, ker nikoli ne veš, če bodo znale same nazaj domov. Nič ne pomaga, da jih že med potjo naganjaš nazaj. Vedno znova so ti za petami in se dobrikajo in veselo mahajo z repom …

nja in vodeno terensko jahanje po slovenski Istri, sprehode v naravi, kolesarjenje, predvsem pa je polna domačih živali, ki jih lahko opazujemo in krmimo. K njim prihajajo družine, ki uživajo v aktivnih in digitalno razstrupljevalnih počitnicah, stran od smoga in svetlobnega onesnaženja. Poleg domačega psa in muce, ki se je smukala okoli nas, se nam je pridružil še sosedov pes, ki se ga potem kar nismo mo-

nesrečo in se poškodoval, nazaj pa ni znal. A planinci smo prijazni ljudje, ljubitelji narave in s tem tudi živali. Poklicali smo na kmetijo, dobili številko lastnika psa in počakali, da je prišel ponj.

Tako se je končalo naše potepanje po prelepi primorski pokrajini, ki nam ga je polepšalo tudi srečanje s prijaznim kosmatincem.

�� Anka Pugelj

vrata je odprlo velenjsko drsališče v Sončnem parku. To bo za obiskovalce odprto vsak dan v popoldanskih urah, med vikendi ves dan. Dopoldanski čas bo namenjen osnovnošolcem in šolam. »Obisk je iz leta v leto večji, na drsanje prihajajo tako mlajši kot starejši, posamezniki kot cele družine. Drsališče je blizu ostalim občinam in je cenovno dostopno, plačati je treba samo prispevek za izposojo drsalk, zato k nam prihajajo tudi obiskovalci od drugod,« je o obisku preteklih sezon povedal direktor Športno-rekreacijskega zavoda Rdeča Dvorana Dimitrij Amon, ki je dodal, da bodo zimski program tudi letos dopolnili z ureditvijo tekaške proge na Visti.

Z odprtjem drsališča se na ledeni plošči začenjata tudi šola drsanja in hokeja. Hokejski klub Velenje je zelo prizadeven pri razvoju hokejskega športa pri nas, aktivno pa se vključuje tudi v organizacijo in vzdrževanje ledene površine v Sončnem parku. Skupaj z MO Velenje omogočajo cenovno ugodno zimsko rekreacijo tega športa, ki ima vedno več privržencev in njegova popularnost narašča, je poudaril predsednik HK Velenje Matjaž Novak. Tudi letošnjo sezono pričakujejo okrog 25.000 obiskovalcev. »Čeprav letošnjo sezono začenjamo zelo pozno, sem prepričan, da bodo štirje meseci prinesli veliko veselja obiskovalcem, predvsem otrokom, ki so najpogostejši obiskovalci.« ��

Zimsko pravljico na velenjskem drsališču bo možno obiskati, dokler bodo vremenske razmere to dopuščale, verjetno do sredine marca. Za izposojo drsalk boste odšteli 3 evre, pingvini so na voljo brezplačno.

Z dobrodelnimi dogodki želijo polepšati dolge in hladne decembrske dni

Udarniki opremo zbirajo in posredujejo izključno za socialno ranljive skupine/osebe z minimalnimi prejemki – Z drobnimi darilci bodo v decembru ogreli prav vsako srce

Prostovoljska skupina Udarnik MC Velenje na območju MO Velenje že osmo leto ponuja brezplačno pomoč ranljivim skupinam ljudi, in sicer v prvi vrsti tistim, ki si zaradi slabšega socialnega stanja ne morejo privoščiti dodatne pomoči, starejšim osebam brez svojcev in tistim, ki zaradi zdravstvenih omejitev dela ne zmorejo opraviti sami, nimajo pa finančnih sredstev za plačilo tovrstnih storitev. Na pomoč priskočijo tudi raznim organizacijam, zavodom in društvom, ki delujejo v korist lokalne skupnosti. Vse njihove storitve so brezplačne.

Andrej Cvernjak, vodja Udarnik MC Velenje, pove, da so zaradi vse večjih finančnih stisk ljudi odprli posredovalnico brezplačne tehnične opreme za osebe z minimalnimi

prihodki. »Na žalost si vse več ljudi ne more privoščiti nakupa/menjave razne dotrajane opreme, ki je za gospodinjstvo že skorajda nujno potrebna. Po drugi strani pa se na nas obračajo ljudje, ki bi radi podarili

rabljene stvari, ki jih ne potrebujejo ali pa bi želeli z nakupom nove pomagati nekomu v stiski. Zato brezplačno uredimo ter dostavimo rabljeno/ delujočo opremo: belo tehniko, male gospodinjske aparate in

tv sprejemnike, računalnike ...,« našteje Cvernjak in doda, da opremo zbirajo in posredujejo izključno za socialno ranljive skupine/osebe z minimalnimi prejemki, ki si nakupa tovrstnih aparatov ne morejo

privoščiti (prejemniki varstvenega dodatka/upokojenci z minimalnimi pokojninami, prejemniki denarne socialne pomoči, zaposleni posamezniki/družine z minimalnimi plačami). Projekt sta podprla tudi Mestna občina Velenje in Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška Enota Velenje.

Predpraznično medgeneracijsko druženje

V sklopu dela na terenu opažajo tudi povečano potrebo po aktivnostih za starejše, predvsem za tiste z minimalnimi pokojninami in brez svojcev. »Ti ljudje nimajo socialne mreže, so pozabljeni in osamljeni. Zato bomo v sklopu naših aktivnosti za njih v MC Velenje prirejali redna mesečna medgeneracijska srečanja, s katerimi jim bomo popestrili jesen življenja. Naše prvo predpraznično medgeneracijsko srečanje bomo organizirali 13. decembra skupaj s prostovoljci Šolskega centra Velenje. Pripravili bomo dogodek, namenjen starejšim občanom. Z glasbo bomo v avli B stavbe Šolskega centra Velenje našim gostom popestrili predpra-

znične dni ter z drobnimi darilci ogreli prav vsako srce. Ob koncu dogodka se bodo lahko gostje sprehodili med oblačili dijaške trgovine Modno podstrešje, ki deluje pod okriljem Šole za storitvene dejavnosti, in tudi zase poiskali kaj lepega. Izbrana oblačila bodo del našega obdarovanja in seveda brezplačna. Z dobrodelnim dogodkom želimo polepšati dolge in hladne decembrske dni tudi tistim, ki morda prav v tem predprazničnem času še posebej pogrešajo prijazno besedo in topel stisk roke. Poskrbeli bomo tudi za prevoz do dogodka in nazaj domov za tiste, ki ga potrebujejo,« doda Cvernjak. �� jš

E-športna zveza Slovenije bo v sodelovanju z Janom VaukmanomVauksom, organizirala dobrodelni 12-urni Miklavžev prenos pod geslom Skupaj močnejši, v katerem bodo zbirali sredstva. Prenos bo potekal 4. decembra, pričel se bo ob 9. uri, končal pa se bo ob 21. uri. V živo ga bo možno spremljati na Youtube kanalu Vauksa, ki bo gostil veliko zanimivih gostov (predstavniki organizacij, znani obrazi iz sveta zabave, glasbe in športa ...).

Dva projekta, namenjena osebam s posebnimi potrebami

30 skrbnikov oseb z duševnimi motnjami bo pridobilo znanja in veščine, s katerimi bodo lahko poučevali svoje oskrbovance – Spremljali bodo Delfinčke Plavalnega kluba Velenje in atlete Atletskega kluba Velenje

Jasmina Škarja

Velenje, 15. novembra –

IPAK inštitut, ki je nastal leta 2000, že več let intenzivno z različnimi programi podpira osebe s posebnimi potrebami in starejše osebe. Do zdaj so realizirali 20 projektov, njihova vloga je tudi, da pomagajo drugim pri prijavah projektov. Tako so do zdaj s pomočjo evropskih programov pridobili okrog 10 milijonov, sami milijon.

Pred dnevi so predstavili dva projekta iz programa Erasmus+, pri katerih sodelujejo. V Evropski uniji namreč 15 odstotkov prebivalcev spada v kategorijo oseb s posebnimi potrebami, 21 odstotkov je starejših od 64 let.

To predstavlja tudi velik trg za storitve in proizvode, ki podpirajo navedeno skupino prebivalcev.

»V Savinjsko-šaleški regiji lahko v sklopu pravičnega prehoda to priložnost izkoristimo in razvijamo segment gospodarstva, ki podpira osebe s posebnimi potrebami in starejše prebivalce. Tudi zato smo se omejili na osebe z duševnimi motnjami,« je na predstavitvi povedala Sanja Selimović, direktorica IPAK

inštituta, in dodala, da je danes do projektov veliko težje priti kot nekoč, saj je konkurenca večja, kriteriji pa zahtevnejši. Vseskozi morajo spremljati dogajanje na trgu, se spreminjati in iskati nove

področju športa. V projektu so razviti metodologija, priročnik za trenerje in spletna platforma z veliko pisnih dokumentov, video posnetkov in koristnih povezav. Začenja se zaključna faza projekta, v kateri bodo šest mesecev spremljali osebe s posebnimi potrebami, ki organizirano sodelujejo pri plavanju in atletiki.

oseb z motnjami v duševnem razvoju) partnerji razvijajo učni program in materiale za izobraževanje skrbnikov oseb z motnjami v duševnem razvoju na področju pridobivanja digitalnih veščin. Partnerji projekta CIP Pula in Hrvaška zveza društev oseb z duševnimi motnjami ter IPAK inštitut so ugotovili, da osebe z duševnimi motnjami v času epidemije niso mogle učinkovito uporabljati digitalne tehnologije, ki bi jim olajšala življenjske razmere v kriznih

Ker ima v Evropi okoli 15 odstotkov prebivalcev določene težave, želijo širši javnosti predstaviti dosedanji potek ter predvidene končne rezultate obeh projektov in na ta način prispevati k boljšemu razumevanju težav, ki jih imajo osebe s posebnimi potrebami. Ozaveščati hočejo o tem, kako jih podpirati.

časih. Zato so pripravili projekt, ki je v zaključni fazi. »Začeli smo izvajati pilotsko izobraževanje, v katerem bo 30 skrbnikov oseb z duševnimi motnjami pridobilo znanja in veščine, s katerimi bodo lahko poučevali svoje oskrbo-

vance. Izobraževanje bo trajalo tri mesece. Potem se bo na osnovi analize pristopilo k izboljšanju učnega programa, materialov in spletne platforme,« pojasni Blatnik.

Podporna skupina za starše

priložnosti. Gre za nov način učenja, marsikaj pa je spremenila tudi epidemija.

Spremljali bodo osebe s posebnimi potrebami pri plavanju in atletiki

V prvem Train4inclusive je razvita metodologija spremljanja napredovanja oseb s posebnimi potrebami na

»Rezultati bodo analizirani, narejene bodo ustrezne izboljšave v metodologiji in razvitih materialih. Spremljali bomo Delfinčke iz Plavalnega kluba Velenje, ki dosegajo zelo dobre rezultate, in atlete Atletskega kluba Velenje. Pripravili smo spletno mesto, testirali bomo skupino na začetku in čez šest mesecev. Želeli bi, da jih sodeluje čim več, vendar smo zaradi zasedenosti bazena tudi malo omejeni,« pojasni Stanko Blatnik, vodja raziskovalne enote IPAK inštituta.

V drugem projektu IDEAL (Izboljšanje digitalnih veščin

Velenje, 18. novembra – Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje razmišljamo o različnih oblikah sodelovanja s starši, zato smo v šolskem letu 2022/23 prijavili projekt Podporna skupina za starše, ki ga sofinancira MO Velenje. V okviru omenjenega projekta smo v oktobru, bila je čudovita, sončna so-

bota, povabili starše na izlet v Olimje, otroke pa so lahko zaupali v varstvo, ki smo ga organizirali na šoli. Neformalno druženje je potekalo v sproščenem in prijetnem vzdušju. Bilo je veliko smeha in dobre volje ter želje po ponovnem druženju, kjer steče pogovor tudi o skrbeh, ki tarejo starše otrok s posebnimi

potrebami. Novembra je bilo predavanje, decembra bomo imeli čajanko, v prihodnjem letu pa že načrtujemo predavanja, delavnice in neformalna srečanja. Tako bo vsak mesec ponujen kamenček v mozaik naše skrbi in podpore za starše, ki potrebujejo naše razumevanje in naklonjenost. �� Mihaela Razboršek

Prirejali bodo redna mesečna medgeneracijska srečanja, s katerimi bodo ljudem z nizkimi pokojninami, brez svojcev in slabo socialno mrežo popestrili jesen življenja.

Sanja Selimović in Stanko Blatnik

POLICIJSKA kronika

Pes pogrizel avto

Prelska, 24. november – V

Prelski je pes zagrizel v osebni avtomobil in ga poškodoval. O prekršku bo odločal prekrškovni organ.

Poškodoval avtobus

Velenje, 24. november – Neznanec je na avtobusni postaji poškodoval avtobus. Po zbranih obvestilih bodo z ovadbo obvestili državno tožilstvo.

Trčila v hišo

Velenje, 24. november – Voznica osebnega avtomobila je trčila v hišo občana in jo poškodovala. O dogodku so policisti napisali uradni zaznamek.

Ukradel anteno

Velenje, 24. november – Neznanec je v garaži Momaxa z osebnega avtomobila ukradel anteno. Po zbranih obvestilih bodo policisti s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja tatvine obvestili državnega tožilca.

Nasilen do žene

Velenje, 24. november – Policisti so zvečer obravnavali nasilje v družini. Mož je bil nasilen do žene. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini pa bodo napisali kazensko ovadbo.

Ukradel denar

Velenje, 24. november – Iz trgovine na Cankarjevi cesti je neznanec ukradel menjalni denar. O kaznivem dejanju obvestila še zbirajo.

Prosjačil za denar

Gaberke, 24. november – Policisti so občanu iz Gaberk zasegli zavitek s posušeno rastlino, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Rastlino bodo

poslali na analizo. V primeru, da gre za prepovedano drogo, bo prekrškovni organ izdal odločbo o prekršku.

Predolgo bivala v Sloveniji

Velenje, 25. november – Policisti so dvema tujcema izrekli mandatno kazen zaradi prekoračitve dovoljenih dni bivanja v Republiki Sloveniji. Izdali so jima tudi odločbo o prostovoljni vrnitvi, ki tujcema narekuje, da morata Slovenijo v določenem roku zapustiti in se vrniti v svojo državo.

Stepli so se

Velenje, 25. november –Na Kopališki cesti je prišlo do pretepa. Zaradi suma storitve povzročitve lahke telesne poškodbe so policisti eno osebo kazensko ovadili.

Vpila in razgrajala

Šoštanj, 25. november – Zaradi kršitve javnega reda in miru so posredovali policisti, ker je oseba vpila in razgrajala. O kršitvi Zakona o varstvu javnega reda in miru bo odločal prekrškovni organ.

Poškodoval drog

Šmartno ob Paki, 26. november – Neznani voznik je v Gavcah poškodoval drog javne razsvetljave in s kraja odpeljal. Policisti so opravili ogled kraja in obvestili Elektro Celje, ki je poskrbelo za drog. O neznanem vozniku obvestila še zbirajo.

Družinsko nasilje

Velenje, 26 november – Policisti so ponovno obravnavali kaznivo dejanje nasilja v družini. Do soproge je bil nasilen mož, ki so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini bodo na državno tožilstvo poslali kazensko ovadbo.

POLICIJA svetuje

Bodi zvezda, ne meči petard

Veseli december je tu in v trgovinah in na ulicah je že mogoče čutiti praznično vzdušje. Za policiste je med drugim to tudi čas, ko začnejo z aktivnostmi za preprečevanje negativnih posledic uporabe pirotehničnih izdelkov. Preventivne aktivnosti bodo predstavili skozi projekt Bodi zvezda, ne meči petard. Več o negativnih posledicah uporabe pirotehničnih sredstev si lahko preberete na spletni strani policije www.policija.si

Ogoljufana na Bolhi

Velenje, 25. november – Občanka je prijavila, da je bila ogoljufana na spletnem oglasniku Bolha. Pri tem policisti opozarjajo na previdnost pri prodajah preko spleta in različne poskuse goljufij. Domnevni kupci skušajo prodajalce prelisičiti, češ da sami nimajo časa, da bi blago prevzeli in da bodo prevzem uredili pri kurirski službi. Navadno jih blago ne zanima in tudi ne poskušajo prilagajati cene. Kasneje vas poskušajo prepričati, da morate za dostavo plačati in ko jim to uspe, je zanje »posel« zaključen. Zato bodite pozorni pri prodaji preko spleta in ne zanemarjajte znakov, ki izdajajo spletne goljufe: nepravilna slovenščina, vsiljivost, neznanje o artiklu in podobno.

S prevaro ob 1.500 evrov

Velenje, 25. november – Policisti so obravnavali še eno spletno goljufijo. Občanka je prejela sms obvestilo, da se mora zaradi nastalih nepravilnosti prijaviti v spletno banko. Povezava jo je odpeljala na lažno spletno stran, kjer je nič hudega sluteča žrtev vnesla svoje podatke v spletno banko, ki so jih prestregli goljufi in nato z njenega bančnega računa ukradli 1.500 evrov. Policisti opozarjajo, da bodite pri vpisovanju podatkov v spletno banko zelo pozorni. Banke nikoli ne pošiljajo sporočil ali poštnih sporočil s povezavami do spletnih bank. Prav tako bodite pozorni, ali je spletna stran, kjer vnašate občutljive podatke, varna. To boste ugotovili tako, da pogledate v naslovno vrstico spletne strani, kjer mora biti predpona https in ne http, običajno pa je v naslovni vrstici tudi simbol za zaklenjeno ključavnico, ki simbolizira, varno stran, ki je bila preverjena in opremljena s SSL certifikatom. V skrajnem primeru, ko niste prepričani, da je vnos občutljivih podatkov varen, se obrnite na svojo banko, kjer vam bodo ustrezno svetovali.

Donacije so za gasilce in vse, ki potrebujejo pomoč

Gasilci v Pesju prevzeli novo vozilo, ki so ga že preizkusili na Krasu – Računajo na botre pri zamenjavi še enega vozila

Velenje, 22. novembra – Člani PGD Pesje so na svečanosti v Gasilskem domu prevzeli novo moštveno vozilo, ki so ga sicer prejeli že konec leta 2020, a je svečan prevzem preprečila epidemija. Kot je povedal predsednik PGD Pesje Žan Polc, gre za vozilo Volkswagen Caravelle GVM 1, ki je posebej primerno in s pripeto prikolico opremljeno za intervencije ob poplavah in neurjih. Ker je zelo okretno, odlično služi tudi prvim posredovalcem na mestih nesreč in nasploh pri posredovanju ob prometnih nesrečah. Sicer ga uporabljajo tudi za prevoz članov na izobraževanja, tekmovanja in izlete. »Mestna občina Velenje je lahko vzor marsikateri slovenski občini v tem, kako skrbi za opremljenost gasilcev in gasilskih društev. Prav tako nam s sofinanciranjem omogoča izobraževanja, praktična usposabljanja in zdravniške preglede,« je poudaril Polc. V društvu je 134 polnoletnih članov ter okoli 50 mladih bodočih gasilcev. Njihove letošnje aktivnosti je tako kot v vseh gasilskih društvih po Sloveniji zaznamoval velik požar na Krasu, kjer so prav z novim vo-

zilom sodelovali tudi gasilci iz Pesja. V velenjski občini pa letos niso posredovali pri večjih intervencijah, zato so čas namenili izobraževanju in društvenemu življenju. Na vrsti in v načrtu za zamenjavo v voznem parku je 26 let staro vozilo, cisterna Iveco. Tudi pri tej nabavi bo pomagala MO Velenje, Žan Polc pa je v svojem nagovoru znova

povabil k darovanju sredstev gasilce in druge dobrotnike –botre.

Na prireditvi so se s priznanji zahvalili botrom – krajanom, drugim posameznikom, podjetjem in organizacijam, ki so prispevali za novo gasilsko vozilo. Nagovorila sta jih Aleksander Osetič, poveljnik GZŠD, in Alenka Rednjak, vodja Urada za premoženje in investicije MO Velenje. Aleksander Osetič je poudaril, da je vsaka nova oprema v gasilskih društvih pomembna samo zato, da z njo lahko pomagajo ljudem. Zato se je zahvalil vodstvom vseh treh občin Šaleške doline, ki sofinancirajo gasilsko dejavnost. Alenka Rednjak pa je pojasnila, zakaj MO Velenje podpira gasilska društva. »Zato, ker ste gasilci s srcem, pripadnostjo, prostovoljstvom in hitro pomagate vsakemu človeku,« je dejala in dodala, da je naslednje vozilo že naročeno, a so se v zadnjem času dobavni roki podaljšali tudi v leta.

Poklon žrtvam prometnih nesreč

Državne ceste so v slabem stanju, na kar ves čas opozarjajo – Cesta ni odgovorna za prometno nezgodo, pogosto je kriva neprilagojena hitrost

Velenje, 28. novembra –Tretjo nedeljo v novembru obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve in poškodovane v prometnih nesrečah. Letošnji dan je potekal pod sloganom Spominjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo. Tradicionalno vsako leto ena izmed velenjskih osnovnih šol organizira spominsko slovesnost, letošnjo so s plesom in pesmijo pripravili petošolci

OŠ Mihe Pintarja Toleda.

Vsaka žrtev prometne nezgode je preveč

Na dogodku je podžupanja

MO Velenje Aleksandra Vasiljević opozorila na to, da je vsaka žrtev prometne nezgode preveč, posledice so nesprejemljive, zato moramo na tem področju zagotoviti varnost vsem udeležencem v prometu. »Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Velenje je seznanjen s tekočo problematiko in uresničuje programe.

Zavzemamo se za stopnjo 0 žrtev prometnih nesreč, kar je velika zaveza, je pa odvisna od vseh udeležencev v prometu. Večina cest, po katerih se vozimo je državnih, nekaj tudi občinskih in te so v skladu z ravnanji primerno vzdrževane. Državne ceste so

v slabšem stanju, na kar tudi ves čas opozarjamo. Vendar cesta ni odgovorna za prometno nezgodo, temveč pogosto neprilagojena hitrost. Ne gre le za motorna vozila, tudi za dvosledna in ostale udeležence v prometu,« razlaga Vasiljevićeva, ki poudarja, da so v prometu pomembni tudi strpnost, zmernost in to, da se pravočasno odpravimo na pot.

Objestni vozniki ne upoštevajo predpisov Ravnatelj šole Sebastjan Kukovec meni, da je prav, da se vsak dan spomnimo nevarnosti, ki prežijo v cestnem

prometu, še posebej ob šolah v neposredni bližini cest.

»Kidričeva cesta je na križišču Kajuhove zelo nevarna. Kljub temu, da so postavljeni zelo opazni barvni količi in radar, se še vedno najdejo objestni vozniki, ki ogrožajo svoje in življenja otrok. S kulturno prireditvijo želimo opozoriti na težave. Želimo si umiritve prometa s hitrostnimi ovirami na križišču, a ker

gre za državno cesto, je pot do cilja malo daljša. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in lokalna skupnost imata posluh, velenjske šole dobro sodelujemo, povezujejo nas številni programi, s katerimi skušamo otroke ozaveščati in jih oblikovati v odgovorne udeležence v prometu. Apeliramo tudi na starše, da odigrajo svojo vlogo.«

V občinski pristojnosti je, da na vpadnicah skrbijo za večjo varnost, upoštevajo predloge občank in občanov, postavijo merilce hitrosti, opozorijo na posamezne kritične odseke in vozišče označijo s talnimi označbami in preprekami.

Diana Janežič

Žan Polc

Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč se spominjamo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah in sočustvujemo z njihovimi bližnjimi.

OGOREVC, MARJAN: Nisem s tega planeta: Kako se prilagoditi zemeljskim energijam

od – Odrasli

13 – Filozofija duha

Vir: www.bukla.si

Knjiga Nisem s tega planeta je rezultat dolgoletnih raziskav in razreševanja številnih zahtevnih terapevtskih primerov, ki so bioterapevtu

Marjanu Ogorevcu odstrli vpogled v nove nezemeljske razsežnosti bivanja, v raznovrstna življenja zunaj našega planeta. Poznavanje tega področja je nujno za ozaveščanje, energijsko zdravljenje in terapevtsko delo nasploh, literature v slovenskem jeziku pa skorajda ni, zato se je avtor odločil v enem delu zbrati informacije o obiskih

Nezemljanov, ki so kolonizirali Zemljo, o

Nezemljanih, ki se utelešajo kot avatarji, preroki, znanstveniki, umetniki, ter novodobnih otrocih in odraslih, ki bivajo med nami zdaj. Osrednji del knjige je namenjen izzivom, ki jih Nezemljanom prinašata prilagajanje zemeljskim energijam in sprejemanje življenja na Zemlji. Mnogi se bodo lahko prepoznali v osebnih pripovedih ljudi z nezemeljskimi izkušnjami, ki jih je Marjan obravnaval v svoji terapevtski praksi. Največjo vrednost zagotovo prinašajo podrobna navodila za reševanje težav, s katerimi se srečujejo Nezemljani in njihovi bližnji, ter prvič objavljeni procesi za laike in terapevte, s katerimi vodite sebe ali drugo osebo v regresijo, v prejšnja življenja, tu ali na drugih planetih, v drugih dimenzijah. Neprecenljivi so tudi

KINO spored

MINIONI: GRUJEV

VZPON

Minions: The Rise of Gru, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 87 min (ZDA). Režija: Brad Ableson, Kyle

Balda

Petek, 2. 12., ob 17. uri, velika dvor.

MENI

The Menu, komični triler, 106 min (ZDA)

Režija: Mark Mylod. Igrajo: Anya Taylor-Joy, Arturo Castro, Ralph Fiennes

Petek, 2. 12., ob 19. uri, mala dvor.

ČRNI PANTER:

WAKANDA ZA VEDNO

Black Panther: Wakanda Forever

Akcijska avanturistična drama, 161 min (ZDA). Režija: Ryan Coogler Igrajo: Angela, Basset, Letitia Wright, Tenoch Huerta, Martin Freeman, Lupita

Nyongo Petek, 2. 12., ob 20. uri, velika dvor.

KAPA

Božični družinski film, 86 min (SLO)

Režija: Slobodan Maksimović Igrajo: Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković, René Štur, Klemen Slakonja, Zala Djuric, Mila Maksimović, Tilen Kolbe, Emil Kulović, Jernej Kuntner, Klemen Klemen, Jaka Fon, Lotos Vincenc Šparovec, Nina Valič, Primož Pirnat

Sobota, 3. 12., ob 17. uri, vel. dvor.

GORSKA MRZLICA

Summit Fever, pustolovska drama, 115 min (VB). Režija: Julian Gilbey, Igrajo: Ryan Phillippe, Freddie Thorp, Hannah

New Sobota, 3. 12., ob 19. uri, mala dvor.

ONA VE

She said, drama, 135 min (ZDA)

Režija: Maria Schrader. Igrajo: Carey Mulligan, Zoe Kazan, Tom Pelphrey

vsi dodani postopki za zvišanje zavesti in spreminjanje podzavestnih programov. Nekoč smo rekli, da kdor pozna preteklost, lahko vpliva na prihodnost. Danes bi lahko rekli, da tisti, ki pozna resnico in ima informacije, lahko vpliva na prihodnost.

FRENCH, TANA: V gozdu

od – odrasli 821-312.4 – Kriminalni romani

Vir: www.bukla.si

Detektiv in njegov partner se poslužujeta vseh najnovejših sredstev in dognanj forenzike, počasi zbirata in preverjata dokazno gradivo, dokler se nazadnje vendarle ne izkaže, da vsa znanstvena in tehnična sredstva niso dovolj in da je rešitev mogoče poiskati le skozi pronicljivo psihološko in socialno razumevanje določene situacije in njenih silnic. Po eni strani so romani Tane French klasični »policijski romani« (police procedurals), torej kriminalke, napisane s stališča profesionalnega detektiva, ki se skupaj s policijskim timom (jedro tega teama je običajno par, detektiv in njegov partner) poslužuje vseh najnovejših sredstev in dognanj forenzike, počasi zbira in preverja dokazno gradivo, dokler se nazadnje vendarle ne izkaže, da vsa znanstvena in tehnična sredstva niso dovolj in da je rešitev mogoče poiskati le skozi pronicljivo psihološko in socialno razumevanje določene situacije in njenih silnic. Po drugi strani pa ob vseh tehničnih čudesih in procedurah, ki so na voljo sodobnim kriminalistom, in ob vseh policijskih institucionalnih postopkih in zapletih zgodbo nazadnje nosi do kraja individualiziran narativni glas, za katerega se vselej počasi izkaže, da se mora boriti s svojimi lastnimi demoni.

VELENJE

Četrtek, 1. 12.

16.00 Kardeljeva ploščad Prižig prazničnih lučk

18.00 Titov trg Prižig novoletne razsvetljave: koncert Ines Erbus in Davida Amara

18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje

18.00 PC Standard (SAŠA Inkubator) konS modul: Jaz sem Janez Janša, dokumentarni film in pogovor Petek, 2. 12.

17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Ujemi nasmeh, motivacijska in kreativna delavnica

18.30 eMCe plac konS modul: Filmski večer - dok. filmi Sobota, 3. 12.

10.00 Velenjski grad

Ta veseli dan kulture v Muzeju

Velenje: dan odprtih vrat in Praznični sejem

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Čarobne sobotnice: Potujoči cirkus Nerodne Avguštine, lutkovna predstava gledališča Bičikleta

11.00 Galerija Velenje

Ta veseli dan kulture - Javni spomeniki v Velenju, javno vodstvo

15.00 eMCe plac

(Re)use delavnica: voščilnice in okraski

16.30 Velenjski grad

Odprtje gostujoče razstave Jaslice

18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Samo en cvet, koncert MePZ Gorenje Velenje na Ta veseli dan kulture

19.30 Glasbena šola Velenje, Marinova dv. Tradicionalni novoletni koncert PO

Premogovnika Velenje

21.00 eMCe plac konS modul: The Stroj, Marko Luk / Deconstructor, koncert Nedelja, 4. 12.

10.00 Velenjski grad

Pravljični nedeljski dopoldnevi

16.00 Župnija v Vinski Gori Miklavževanje Ponedeljek, 5. 12.

17.00 Starotrško jedro v Starem Velenju Obisk Miklavža v Starem Velenju

18.00 Knjižnica Velenje konS modul: Znanstvenoraziskovalna umetnost, predavanje dr. Špele Petrič

19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor. Čudovita, glasbena komedija SSG Trst in SiTi Teatra BTC, Beli abonma in izven Torek, 6. 12.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Slovensko po velenjsko, neformalno učenje slovenščine

10.30 Velenjski grad

Krašenje okolice Velenjskega gradu in odprtje razstave Praznična voščilnica

17.00 Vila Rožle

Torkova peta: Škratki sejejo žito, ustvarjalnica za otroke in starše

17.00 Galerija Velenje

Skandinavski viseči venček, ustvarjalna delavnica

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba

Pravljična angleščina: Muca

Copatarica

17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica

Zeliščarna z delavnico in čajanko

19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana

konS modul: Apofenija/1, predstava

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje

Međimurska popevka in poezija

19.30 Glasbena šola, Marinova soba

4 kitare, Izidor Erazem Grafenauer, Timotej Kosovinc, Mario Kurtjak, Urban Meža, koncert, Abonma Klasika in izven Sreda, 7. 12.

8.30 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center

Kako čustva vplivajo na bolezni in zdravje - premagaj stres, strah in skrbi, predavanje

10.00 Spletne platforme Galerije Velenje

Naprej v preteklost – spletna predstavitev Umetniške zbirke

Galerije Velenje 20. in 21. stoletja na Velenjskem gradu

16.00 Kunigunda - Multimedijski center

konS modul: PiksLBroška, delavnica za otroke in mladostnike

17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Praznični koncert OŠ Gustava Šiliha

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba

Pravljična joga

18.00 Galerija Velenje

Kristina Rutar, performans ob zaključku razstave

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje

Predstavitev 19. zvezka Šaleških

razgledov

19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. César Franck in glasba francoskih katedral, koncert ob 200-letnici rojstva skladatelja Césarja Francka

ŠOŠTANJ

Četrtek, 1. 12.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga

Sobota, 3. 12.

10.00 Vila Mayer Dan odprtih vrat Vile Mayer (Ta veseli dan kulture)

17.00 Vila Mayer

3 zgodbe ob 3. decembru, pripovedovalski dogodek v izvedbi

Vanje Ive Kretič in Špele Poles

Ponedeljek, 5. 12.

10.00 Mestna knjižnica Šoštanj

Knjižni sejem

18.00 Glavni trg

Miklavž v Šoštanju

Sreda, 7. 12.

17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem

Šoštanj, enota Muzeja Velenje

Strokovno vodstvo po Muzeju usnjarstva na Slovenskem

Skozi tančice ženskega pogleda

Sobota, 3. 12., ob 20. uri, velika dvorana

ČUDEŽNI SVET

Strange World, sinhroniziran animirani družinski film (ZDA). Režija: Don Hall Nedelja, 4. 12., ob 16. uri, velika dvorana

ORKESTER

Komična drama, 111 min (SLO)

Režija: Matevž Luzar. Igrajo: Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Gregor Zorc, Alexander Mitterer, Marie Hofstätter, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav, Vesna Pernarčič, Ana Facchini, Mateja Pucko, Mojca Funkl Nedelja, 4. 12., ob 18. uri, mala dvor.

ČRNI ADAM

Black Adam, akcijska pustolovščina, 124 min (ZDA). Režija: Jaume Collet-Serra

Igrajo: Dwayne Johnson, Sarah Shahi, Pierce Brosnan Nedelja, 4. 12., ob 19. uri, velika dvorana

PR' HOSTAR 2

Komedija, 80 min (Slovenija)

Režija: Luka Marčetić. Igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Raković, Mateja Terseglav, Miha Brajnik Ponedeljek, 5. 12., ob 18. uri, mala dvorana

TRIKOTNIK ŽALOSTI

Triangle of Sadness, drama, 147 min (Švedska, Danska, Nemčija, Francija)

Režija: Ruben Östlund. Igrajo: Harris Dickinson, Charlbi Dean, Woody Harrelson, Vicki Berlin, Henrik Dorsin, Zlatko Burić, Jean-Christophe Folly, Iris Berben, Dolly De Leon, Sunnyi Melles, Amanda Walker, Oliver Ford Davies

Ponedeljek, 5. 12., ob 19. uri, velika dvorana

Izven cone udobja

Poznaš rek »ko je učenec pripravljen, pride učitelj«?

Ali pa vsaj nekdo, ki ti da »brco« v tazadnjo. Včasih pač rabimo takšne ljudi, da nas premaknejo iz naše cone udobja. Da nas zbezajo iz luknjice, iz katere kukamo in opazujemo svet okoli nas in si celo morda govorimo, da je svet krut, da nas nihče ne opazi, da je vsem vseeno. A temu ni tako. Vedno je tam nekdo, ki te vidi, te opazi, ti želi dobro. Le iz te male luknjice je treba priti.

Prejšnji teden sem bila s skupino deklet, s katerimi nas veže posebno poslanstvo.

Ker se redko vidimo, smo se seveda najprej vprašale, kako smo, kaj je novega.

Dan pred tem sem imela precej slab dan. Kot nedolgo brezposelna sem ob tem

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Tradicionalni božično-novoletni sejem od 25.11.

• Praznični december – obisk Miklavža, 5.12. ob 18. uri

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Božični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi

City centra Celje

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

doživljala različna občutja. Želela sem si biti aktivna, realizirati stvari, ki si jih tako zelo želim, a vedno znova sem se potegnila nazaj v cono udobja, saj tam je najbolj domače in navidez najbolj varno. Bil je res slab dan, eden tistih, ko niti sam ne veš, kaj ti je, kaj je narobe, sploh ne znaš opisati z besedami. Pač pridejo takšni dnevi in verjamem, da je to čisto normalno. Kako pa naj bo vsak dan kot nekakšna zabava.

Nato je prišel tisti dan, ko smo se srečale s temi dekleti. Ob tem ko sem opisovala, kako sem, so opazile, da čutim veliko stisko zaradi službe in predvsem strahu pred tem, da se ne premaknem iz cone udobja v smislu, da ne začnem delati tistega, kar si srčno želim. Kot bi prišel tornado, so šle v akcijo z mislimi, idejami, usmeritvami. Dobesedno so me postavile pred dejstvo, kako in kaj.

Naj povem, da je res delovalo. Sem, izgleda, bila pripravljena in so prišle učiteljice. Naslednji dan, ko sem prespala vse sku-

Lunine mene decembra, ob 5:08, polna luna (ščip) 8.

18.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave Vojka Gašperuta, slikarja tetraplegika

ŠMARTNO

Petek, 2. 12.

16:30 OŠ bratov Letonja Miklavžev sejem

OB PAKI

18:00 Kulturni dom Gorenje Štajerska premiera kratkega filma »Sladka 40-ta«

Sobota, 3. 12.

15:00 Žibret-Kocuvan (Mali Vrh), Vinogradništvo Kugler (Mali Vrh) in Marko Juvan (Rečica ob Paki)

Kleti odprtih vrat

Nedelja, 4. 12.

13:00 Žibret-Kocuvan (Mali Vrh), Vinogradništvo Kugler (Mali Vrh) in Marko Juvan (Rečica ob Paki) Kleti odprtih vrat

Torek, 6. 12.

15:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Božična ustvarjalna delavnica za otroke

Sreda, 7. 12.

10:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Delavnica uporabe pametnih telefonov

paj, v bistvu sploh nisem dobro spala, saj sem delala načrte vso noč v svoji glavi, sem imela pravo ustvarjalno akcijo, misli so šibale, načrtovala sem prihodnost. Malo manj kot teden dni zatem sem imela razgovor za službo. In kdo bi si mislil, izbrali so mene. Da se ne hvalim prehitro, pogodba sicer še ni podpisana, a ko sem si dovolila zadihati izven cone udobja, so stvari prišle same od sebe.

Danes ti pišem o tem, ker ti želim povedati, da so določena stanja le začasna. To je misel, ki si jo lahko poveš, ko se znajdeš v trenutkih, ko ti je hudo, težko, ko se ti zdi brezizhodno. Je le začasno in zaupaj temu ali pa se spomni za nazaj, kolikokrat smo bili na dnu in kolikokrat na vrhu. Ta vožnja je pač del življenja. Želim ti prijeten začetek decembra. Najdi lepoto v mrazu, lučkah in prelepih okrasitvah. Najlepše darilo si pa tako ti, zato ne išči popolnega zunaj. Vse dobro.

flomastri za risanje na vse površine

KOLEDARJI ROKOVNIKI PLANERJI DARILNE VREČKE

TISK NA TEKSTIL

PAPIRNICA ŠOŠTANJ, Koroška cesta 2

T: 03 588 16 30 | E: m.pentlja@gmail.com

�� Renata P. Knez

OBVEŠČEVALEC 91 VRTNARJENJE

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Brez konfrontacij z bližnjo osebo v naslednjih dneh ne bo šlo. Nalijte si čistega vina in se soočite z realnostjo. Ne bo enostavno, a če se boste pravi čas spopadli s problemi, se stvari lahko spremenijo na bolje. S pravim pristopom pa lahko morda rešite celo tisto, kar na prvi pogled deluje nerešljivo. Naslednji tedni bodo zagotovo stresni in razgibani, a če boste uspeli situacijo spreobrniti v pozitivno smer, bo vredno nekoliko potrpeti.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

V zadnjem času ste nekoliko pozabili nase. Nekdo bo s komplimenti poskrbel, da se boste ponovno postavili v ospredje in zažareli. Polni boste energije in zagona, da se lotite stvari, s katerimi ste odlašali že dlje časa. Dobro notranje ravnovesje bo blagodejno vplivalo tudi na vaše zdravje. Po dolgem času se ne boste imeli kaj pritoževati. Morali pa boste ostati pazljivi, da vam dobrega razpoloženja ne pokvarijo ljudje, ki jim to, da ste se znašli v središču pozornosti, ne godi preveč.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Brezglavo hitenje, v katerega ste vpeti zadnje čase, vam ne bo prineslo nič dobrega, zgolj obilico stresa in napol končane projekte. Umirite misli in uberite drugačen pristop. Privoščite si dovolj časa za počitek in regeneracijo. Za hip se ustavite in izkoristite tudi radosti, ki jih prinaša veseli december. Tako boste najbolj poskrbeli za vaše splošno počutje in investirali v svoje zdravje, ki vam ob sedanjem ritmu življenja ni najbolj hvaležno.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Nekdo bo v naslednjih dneh preizkušal vaše meje in potrpežljivost. Čeprav bo ta oseba dodobra načenjala vaše živce, ne dopustite, da vas vrže iz tira in vam s svojimi nadležnimi vplivi jemlje notranjo moč. Ne zapravljajte energije za osebe, ki tega niso vredne, temveč jo raje prihranite za izpolnjevanje lastnih želja in ciljev. Če se boste usmerili vase in se ukvarjali s stvarmi, ki vam prinašajo zadovoljstvo, se boste notranje umirili in poskrbeli, da vas malenkosti ne bodo več obremenjevale.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Pred vami je čustveno napet teden, ki lahko prinese tudi kakšen večji konflikt s sodelavci, morda celo z vašimi najbližjimi. Dobro se boste počutili predvsem v družbi bolj zadržanih in tihih ljudi, še bolje pa v samoti. Kljub temu, da vam bo čas na samem prijal in vam prinesel potreben počitek, z njim ne pretiravajte. Zapiranje med štiri stene ne bo rešilo vseh vaših težav. Da bi se lahko soočili s problemi, se boste morali soočiti tudi z določenimi ljudmi.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

AŠURA - najvažnejši šiitski sveti praznik, AZORIN - pokojni španski pisatelj s pravim imenom José Martínez Ruiz, EDUKTizvleček iz surovin, npr. sladkorja iz sladkornega trsa

Sta vrtnarski metodi za izboljšanje kakovosti cvetov in spodbujanje bujnejšega cvetenja. Številne v gručah rastoče trajnice poženejo spomladi množico mladih poganjkov, med katerimi je več šibkih ali redko olistanih. Če slabo rastje odstranite dovolj zgodaj, se bodo preostali poganjki še okrepili in bodo imeli večje cvetove. Nekatere trajnice imajo poleg glavnega pogosto še stranke cvetne poganjke. Z odstranjevanjem rastnih vršičkov na steblih boste spodbudili nastanek stranskih poganjkov, ki bodo cveteli nekoliko pozneje. SK_169_-_067-106.indd

zborovanjem. Prazničen dan so v Velenju zaključili s plesom v Rakovem hotelu. Na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj škalske te župljane in Sv. Barbara rudarje tebi vdane«;

- 2. grudna 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;

- 4. decembra 1972 se je rodil priznani slovenski glasbenik Velenjčan Joži Šalej, ki je pianist v različnih jazzovskih zasedbah, tenorist, baritonist, korepetitor in pedagog;

parkeljnov, če niso pridni. Na Slovenskem je temu svetniku posvečeno največ cerkva (okoli 200), v Šaleški dolini sta mu posvečeni cerkvi v Bevčah in na Plešivcu;

24.12.2020 11:57:30

Le zakaj bi morali biti tako neodločni, ko pa je treba zbrati le malce korajže. Ne osredotočajte se zgolj na negativne misli in videli boste, kako hitro boste našli srečo tudi v najmanjših stvareh. Postavite se v ospredje in se tokrat ne ozirajte na okolico. Skrajni čas je, da se nehate obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, saj vas to zgolj omejuje pri uresničevanju vaših želja. Ko se boste končno postavili na prvo mesto, bo prišlo tudi osebno zadovoljstvo.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Čeprav vas bo v teh dneh zajela lenobnost, se ji ne prepustite. Tudi z reševanjem problemov ne odlašajte predolgo, saj se bodo ti le kopičili in načenjali vaše dobro počutje. Delite svoje skrbi z najbližjimi in pustite, da vam pomagajo. Ne bojte se izraziti svojih čustev in ne skrivajte se za oklepom, ki vas bo zgolj oddaljil od tistih, ki vam nekaj pomenijo. Iskren pogovor vas bo razbremenil in vam morda ponudil tudi kakšno rešitev.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V teh dneh boste pluli po precej razburkanem morju, saj se bo situacija pogosto obračala v povsem nepričakovano smer, ki ji boste težko sledili. A če boste vztrajni in se boste uspeli prilagajati, se vam bo to v naslednjih dneh obrestovalo. Tudi na ljubezenskem področju bo prišlo do nekaj napetosti, ki lahko vodi v konflikte. Četudi vas bo vse okoli vas napeljevalo k prepirom, lahko s preudarjenim in umirjenim odzivom vse skupaj zatrete v kali. Strelec, 23. 11. – 21. 12.

-

3. decembra 1928 se je rodil znan šaleški alpinist Dušan Kukovec, ki je kot prvi Jugoslovan preplezal severno steno Eigerja;

-

3. decembra 1947 se je v Velenju rodil gospodarstvenik in družbenopolitični delavec Andrej Grebenšek;

- v začetku decembra leta 1975 so začeli vrtati predor pod šaleškim gradom;

- 4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik. Na god sv. Barbare se je dan začel z mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim

- 4. decembra 2000 je v Velenju umrl ravnatelj, pedagog in direktor Franjo Arlič. Po osvoboditvi je kot predmetni učitelj zgodovine in zemljepisa poučeval in bil upravitelj stare OŠ 'Konjušnica', od 1963 do 1975 ravnatelj OŠ Gustava Šiliha Velenje. Leta 1975 je soustanovil VIZ Velenje, direktor vzgojno-izobraževalnega zavoda Velenje je bil do upokojitve leta 1985. Bil je zelo zaslužen za razvoj šolstva in pedagoške dejavnosti v Šaleški dolini. Rojen je bil 19. septembra 1920 v Škalah pri Velenju;

- 5. decembra leta 1827 se je v Hrotovicah na Češkem rodil Hubert Heinrich de la Fontagne grof d´HarnoncourtUnverzagt. V obdobju 1851 do 1858 je bil lastnik gradu Velenje. 1848 se je poročil z grofico Ludmillo Gizello Theresio Berchtold, baronico Un-

Jože Šalej skupaj z Emilom Šterbenkom za klavirjem (Foto Lojze Ojstršek, Arhiv Muzeja Velenje)

garschitz. Iz te veje je izhajal Nikolaus Harnoncourt, znani avstrijski dirigent. Njegov starejši brat Viktor si je okrog leta 1855 na njegovem posestvu zgradil današnjo vilo Bianco v Velenju. Umrl je na Dunaju 28. decembra 1897;

- 5. decembra 1884 je v Velenju umrl velenjski župan in deželni poslanec Jožef Rak. Leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu. Rojen je bil 18. avgusta 1821 v Velenju;

- 6. decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika. Še zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti svetnik, ki jih obdaruje, nagradi za pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev -

- v Škalah je 6. decembra 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik služboval v Škalah. Leta 1839 je tu zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih učiteljev. Bil je prijatelj škofa Antona Martina Slomška, širitelj njegovih idej in sodelavec pri šolskem delu;

- 6. decembra leta 2004 je umrl eden od tvorcev novega Velenja Nestl Žgank, ki je bil vrsto let direktor Rudnika lignita Velenje in župan Velenja. Rodil se je 30. decembra 1909 v Dolenji vasi pri Preboldu; - prav tako 6. decembra 2011 je umrl pobudnik in ustanovitelj podjetja Gorenja iz Velenja Ivan Atelšek. Rojen je bil 21. avgusta 1928 v Dobletini pri Nazarjah;

- 7. decembra 1995 so v Šoštanju odprli novo športno dvorano ob nekdanji osnovni šoli Biba Roecka. To šolo so leta 2013 porušili, na njenem mestu zgradili nov otroški vrtec, medtem ko športna dvorana še vedno stoji.

�� Damijan Kljajič

Že nekaj časa se vrtite okrog enih in istih težav, za katere ne najdete pravih rešitev. Razlog tiči tudi v tem, da se vedno znova odzovete na način, ki ne prinaša bistvenih sprememb na bolje. Rešitev boste našli, ko boste znali na situacije pogledi z drugačne perspektive in svežimi očmi. Telesna aktivnost in čas na samem bosta zbistrila vaše misli, hkrati pa bosta blagodejno vplivala tudi na vaše splošno počutje, ki vam v zadnjih dneh ni najbolj naklonjeno.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Zimski dnevi vam prinašajo priložnost da si končno napolnite baterije. Tako boste polni energije, ki se bo prenašala tudi na okolico, zato boste več kot prijetna družba. Vaša energičnost in sproščenost lahko pritegne tudi vse tiste, s katerimi ste se zadnje čase oddaljili. Zato je morda pravi čas, da se ponovno zbližate z njimi in okrepite vaše odnose. Pred vami je čas, ki vam lahko prinese kar precej osebnih zadovoljstev. Na vas je, da ne dopustite, da po nepotrebnem zvodenijo.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

V tem tednu lahko pričakujete pozitiven razplet neke situacije, ki vas je že dlje časa obremenjevala. Končno boste dobili občutek, da lahko stopite korak naprej in si zastavite nove cilje. Motivacije in energije vam ne bo primanjkovalo, nikar pa ne pretiravajte, vaša pričakovanja in želje naj ostanejo na realnih tleh. Če boste v naslednjih dneh sprejemali kakšne pomembne odločitve, naj vas vodi razum, srce pa tokrat pustite nekoliko ob strani.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Naslednji dnevi za vas ne bodo najboljši, saj boste precej nervozni in zbegani. Na delovnem mestu bodo odnosi bolj napeti kot po navadi, zato lahko pride do kakšnih nesoglasij in prepirov. Brez posebnega razloga pa vas bodo ob živce spravljali tudi vaši najbližji. Pod drobnogled vzemite tudi svoje zdravje, ki ste ga v zadnjih tednih ponovno rahlo zanemarili. Morda je čas, da si vzamete kakšen dan ali dva zase, da se pomirite in si napolnite baterije.

Sveti Andrej – apostol

Z imenom Andrej so v naših koledarjih zavedeni štirje svetniki. Najbolj znan pa je sveti Andrej – apostol, ki goduje 30. novembra. Rodil se je nekaj let pred Kristusovim rojstvom, v Betsajdi v Galileji ob Galilejskem jezeru, ki je takrat pripadala Rimskemu cesarstvu. Predvidevajo, da ime Andrej izhaja iz grščine, kar pomeni – mož, možat, hraber. Po poklicu je bil ribič. Njegov verski vzgojitelj pa je bil duhovni učitelj Janez, kasneje preimenovan v Janeza Krstnika.

Za Andreja je bil pomemben dogodek, ko je odplul v mesto Jordan in se tam prvič srečal z Jezusom iz Galileje.

Tu je Jezus poprosil Andrejevega duhovnega pričevalca Janeza, naj ga krsti. Le-ta je bil počaščen in Jezusa v reki Jordan polil z vodo ter ga s tem po božje krstil. Ko je Jezus stopil iz vode, je dejal, da so se mu v času krsta na nebu odprla nebesa. Videl je goloba, ki se je iz neba spuščal nadenj, in slišal besede: »To je moj ljubljeni sin …«

Krst je bil pomembna prelomnica v Jezusovem življenju. Pred krstom je Jezus živel precej neopazno kot tesar pri svojemu očimu Jožefu v Nazaretu. Po krstu pa je pričel z javnim delovanjem in širšemu prebivalstvu oznanjati nauk o božji ljubezni, pravičnosti, pomoči bližnjemu … Zaradi Jezusovih oznanil so se okoli njega pričeli zbirati učenci. Med prvimi sta se Jezusu pridružila Andrej in njegov brat Simon, ki ga je Jezus kasneje imenoval Peter, kar v prevodu pomeni »skala«, kasneje pa še brata Jakob in Janez. Ti štirje učenci so bili med prvimi izbranci skupine 12 apostolov, ki jih je Jezus nagovoril: »Vi boste temelj znanilcev božjih naukov.«

Poleg oznanil je Jezus ozdra-

vljal bolne in delal čudeže. Nekateri izmed apostolov so bili pismeni, zato so Jezusove nauke in dogodke zapisovali. Kasneje so le-te imenovali evangelisti in njihove zapise

Andreja so kristjani kmalu po njegovi smrti razglasili za svetnika.

Sveti Andrej je zaščitnik številnih narodov in držav: Grčije, Sicilije, Romunije, Rusije, Škotske, Španije, južne Avstrije in Ukrajine. Je tudi zaščitnik raznih poklicev: ribičev, trgovcev z ribami, mesarjev, rudarjev ... V ljudskih običajih je zavetnik proti protinu, bolečinam v grlu, krčem in priprošnjik za srečno poroko.

Križ X, imenovan »Andrejev križ«, predstavlja nevarnost. Še vedno je postavljen (kot opozorilo) pred nezavarovanimi železniškimi prehodi. Andrejev križ imata tudi zastavi škotske in ruske mornarice.

berejo pri krščanskih verskih obredih tudi današnje dni.

Golob, ki ga je Jezus zaznal ob svojem krstu, predstavlja svetega duha kot del svete trojice – OČE, SIN in SVETI DUH.

To pa po verovanju kristjanov pomeni troedini bog: Bog oče, ki večno biva v nebesih, sin Jezus po smrti na križu in sveti Duh, ki predstavlja duhovnost boga in tudi duhovno vrednoto ljudi – vernikov na zemlji.

Cerkvi sv. Andreja v Šaleku in Belih vodah

Po Jezusovi smrti je Andrej, tako kot drugi apostoli, odšel oznanjat božjo besedo tudi v druge dežele. Oznanjal in poučeval je v Palestini, Mali Aziji in ob Črnem morju. Po nekaterih virih je prišel celo do Volge, nato se je v svoji starosti vrnil v Grčijo. V rimskem imperiju so bili v tem času kristjani preganjani. Kot pričevalca Jezusovih naukov so Andreja zaprli, ga mučili in usmrtili z glavo navzdol na križu v obliki črke X. To se naj bi zgodilo 30. novembra okoli leta 60 ali 62 v mestu Patras.

Češčenje sv. Andreja je na Slovenskem zelo razširjeno. Posvečenih mu je 45 cerkva in je zavetnik mariborske nadškofije. Šalečanom je najbližja cerkev svetega Andreja v Belih v Vodah nad Šoštanjem in v Šaleku.

Tudi ime Andrej in različice tega imena so v Sloveniji zelo pogoste. Moške različice so: Andraž, Andre, Andreas, Andi, Andy, Andrija, Andro, Andrejček, Andrejko, Draš, Draško, Drejc, Andrei, Andrejc … Ženske različice pa Andreja, Andrejka, Andrea. �� Jože Lekše

GIBANJE prebivalstva

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo.

SMRTI

• Mandić Marinko, roj. 1939, Velenje, Ulica Dušana Kvedra 7

• Drvarič Evgen, roj. 1932, Šoštanj, Tovarniška pot 7

ZAHVALA IVAN GOLČMAN

15. 12. 1940 – 19. 11. 2022

Gorenje 17 b, Šmartno ob Paki

OBVEŠČEVALEC

mali OGLASI DEŽURSTVA

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, prodam. Gsm: 041 881 218 KROMPIR za krmo, prodam. Gsm: 070 201 292. KRMNO PESO za prašiče, prodam. Gsm: 041 261 676.

JABOLČNIK , prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

TELIČKO, pasme Limuzin, težko 300 kg, pašno, prodam. Gsm: 031 640 369.

TELIČKO, pasme ČB, težko 80 kg, prodam. Gsm: 041 776 064.

ONESNAŽENOST

V tednu od 21. do 27. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2 in PM10, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne koncentracije. Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO

V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 3. 12. 2022 in nedeljo, 4. 12. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 56 14. Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

DEŽURNA ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Bil si trden kakor skala, bil pokončen, kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče, prispevke in sv. maše. Hvala zdravniškemu osebju Bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Komunale Velenje, pevcem in župniku g. Napretu za lepo opravljen obred.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.

Žalujoče hčerke Darja, Martina, Nataša in Karmen z družinami

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nasc as.si, epp@nasc as.si

Naročniki jih objavite ceneje.

PE Energetika

PE Komunala

adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl. Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta,

Pogrebna služba

Reklamacije Modre cone

ZAHVALA

JOŽICA KODRUN

1952 – 2022

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podporo.

Posebna zahvala velja osebju Bolnišnice Topolšica in domu starejših Zimzelen za izjemno oskrbo ter pomoč v najtežjih trenutkih.

Vsi njeni

Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)

Velenjski brigadirji

skupaj za Kras

Akcija pogozdovanja Zeleno srce Krasa – Društva, podjetja in posamezniki so prepoznali veliko okoljsko škodo in stisko prebivalcev – Povezali so jih pozitivna energija in dober namen

Diana Janežič Velenje, Miren-Kostanjevica, 26. novembra – 30-članska skupina Društva brigadirjev Velenje je sodelovala v vseslovenski akciji sajenja sadik gozdnega drevja na v požaru uničenih območjih na Krasu. Akcije se je skupaj udeležilo več kot 1.000 prostovoljcev, mladih, starejših in celih družin z vseh koncev Slovenije, prišli so tudi brigadirji iz Hrvaške, Srbije in Severne Makedonije. Pred pomnikom miru na Cerju se je obnova začela v petek, ko so sadili predstavniki 32 podjetij, nadaljevali so jo v soboto, drugi del – sejanje semen listavcev – pa bo 10. decembra. Za prve akcije sajenja je bilo na voljo 18.000 sadik.

Obnova gozdov je tek na dolge proge

Prostovoljce je nagovoril župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, ki se je zahvalil vsem in vsakemu, ki je pomagal v času požara in zdaj v fazi sanacije, sadilce sadik pa je povabil, naj večkrat pridejo pogledat tokrat zasajena drevesa. »Že med požarom so organizacije in posamezniki ponujali različne oblike pomoči in tudi prostovoljsko delo. Vse tri občine – Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen –smo vzpostavile Center obnove pogorelega Krasa ter podpisale pogodbo z neprofitno organizacijo Vrabček upa-

nja, pri kateri je odprt transakcijski račun. Do danes se je za trajnostno obnovo Krasa nabralo več kot 220 tisoč evrov donacij.«

Delo so usmerjali gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije in njegov direktor Gregor Danev je dejal, da ga po svoje preseneča in navdušuje entuziazem od časov gašenja požara prek donacij do tokratne

Dodal je še, da se s takšno katastrofo gozdarji v Sloveniji še niso srečali in ob vsej obnovi ne smemo pozabiti na preventivo, zato je v sanacijskem načrtu bistven del namenjen temu delu. »V pomoč naravi bomo šli na okoli 1.000 ha površin, drugje se bo narava obnovila sama, ima naravno energijo in naredi veliko več kot človek.«

erozije in razraščanja makije največja.

Brigadirstvo še živi

Velenjski skupini brigadirjev so se pri delu pridružili tudi člani občinske uprave mag. Iztok Mori, direktor

ja Katič, svetovalka župana, ter podžupanja Aleksandra

Vasiljević

Slednja je bila nad odzivom ljudi navdušena: »Lepi so občutki, ko se ljudje iz različnih krajev, okolij, starosti povežemo pri tako dobrem delu za

nismo bili v prvih vrstah, zato smo zdaj prišli pokazat solidarnost, ljubezen do narave in Krasa. To, da smo tukaj Velenjčani, brigadirji, ni nič novega, saj smo znani po prostovoljstvu in brigadirstvu in je to za nas 'mala malica',« je povedala Vasiljevićeva.

Obljubili so, da se bodo na Kras vrnili in preverili, kako hrasti rastejo.

akcije pogozdovanja Krasa. »Obnova gozdov po požaru je tek na dolge proge, saj bo v prihodnjih letih za obnovo gozdov potrebnega še veliko dela in sodelovanja. Sadimo avtohtoni vrsti puhastega hrasta in črnike, črnega bora pa se izogibamo in ga bomo nasadili le okoli 20 odstotkov, tam, kjer so najbolj skalnata tla in je najmanj zemljine,« je razložil.

Vodja Območne enote Zavoda za gozdove Sežana Boštjan Košiček pa je rekel še, da morajo prizadeta območja pogozditi čim prej, še preden se na pogoriščih razraste nizko grmičevje, ki bi preprečevalo rast drevesnih sadik. Pri tem se bodo osredotočili predvsem na območja, ki so bila 100-odstotno prizadeta v požaru, saj je tam nevarnost

Svetovna robotska olimpijada tudi s Slovenci

Mladi se z roboti učijo odprtosti, kreativnosti in sodelovanja v skupini, ob tem se igrajo in uživajo

Velenje, Dortmund, 16. do 19. novembra – Junija je v Velenju potekalo državno prvenstvo v robotiki, na katerem so se tri slovenske ekipe uvrstile na svetovno robotsko olimpiado, in sicer dve ekipi iz Velenja in ena z Jesenic. Odpravo slovenske ekipe so financirali Ljudska univerza Velenje, Pattern city, Mestna občina Velenje ter BSH Nazarje.

Od 16. do 19. novembra se je v Dortmundu odvijala svetovna robotska olimpijada WRO2022 in Slovenija se je na njej predstavila prvič. Sodelovalo je 365 ekip iz 72 držav. Za naslove je v različnih kategorijah tekmovalo več kot

Požar na Krasu je prizadel 3.600 ha površin, od tega 2.900 ha gozdov, in povezal celo Slovenijo. Zbrana sredstva bodo namenili za nakup sadik gozdnega drevja in ureditev drevesnice. Potekalo bo tudi preučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov, poškodovanih v gozdnih požarih.

Načrt sanacije v požaru poškodovanih gozdov je pripravil tudi Zavod za gozdove Slovenije. Stroški sanacije so ocenjeni na več kot 47 milijonov evrov, večina načrtovanih del pa bo izvedena prihodnje leto in leta 2024.

uprave, Alenka Rednjak, vodja urada za premoženje in investicije, Karla Sitar, vodja urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje, Andre-

2.000 udeležencev od 6. do 19. leta. V treh starostnih kategorijah v skupini robot Mission so se slovenske ekipe uvrstile v zlato sredino. Slovenska delegacija je imela v svoji sestavi tudi dva sodnika, ki sta sodelovala že na državnem prvenstvu, organizatorji olimpijade pa so ju posebej pohvalili. Vodja slovenske odprave sta bila Miha Cojhter in Erik Kapfer iz velenjskega Vzorčnega mesta, ki sta komentirala, kakšna izkušnja je za mlade sodelovanje v taki množici vrstnikov: »To je nora izkušnja glede na veliko število udeležencev iz različnih držav, poleg tega organizatorji pripravijo bogat spremljevalni program, to je različne igre, srečanja, prijateljska druženja. Poleg sestavljanja robotov in programiranja mladi v pripravah na tekmovanje pridobijo tudi druge veščine, kot so odprtost, kreativnost, iznajdljivost, sodelovanje v skupini, reševanje problemov … S tem se urijo tudi v inženirstvu, matematiki, tehniki, estetiki, pri

prizadete soljudi in za naravo. Strašno je bilo gledati požar in boj gasilcev, a njihova energija je bila neverjetna, zato so tudi zmagali. Civilisti takrat

tem pa sploh nimajo občutka, da se učijo, ampak se pravzaprav igrajo in pri tem uživajo.

To pa je največ, kar robotek mladim da.«

2. državno prvenstvo v robotiki bo znova v Velenju, v začetku junija 2023, zmagovalci

Navdušen nad vsem dogajanjem pa je bil seveda tudi predsednik Društva brigadirjev Koloman Lainšček, ki je udeležbo okoli 200 članov brigadirskih skupin, združenih v Zvezi brigadirjev Slovenije, razumel tudi kot samopromocijo te oblike prostovoljstva. »Širni Sloveniji smo pokazali, da brigadirji še vedno obstajamo, kajti nekateri so že pozabili na brigadirstvo, mladi pa ne vedo, da je to obstajalo. Ponosen sem na velenjsko brigado, ki je bila najbolj številčna, hkrati pa smo znova dokazali, da v Velenju solidarnost in pomoč ljudem še vedno nekaj veljata.

Delo je bilo terensko, malo drugačno, kot smo ga vajeni, kopanje v kamenje pač ni enostavno. Računamo, da smo Velenjčani zasadili vsaj 1.000 sadik in upam, da vsaj polovica zraste. Zagotovo se bomo še vračali in znova pomagali, pa tudi pogledali, kako sadike rastejo,« je sklenil Lainšček. ��

pa se bodo udeležili svetovnega robotskega prvenstva v Panami. »Februarja prihodnje leto bomo dobili nova pravila in nato bomo poslali vabila slovenskim šolam, da sestavijo ekipe,« je še dejal Cojhter. ��

Brigadirji so dokazali, da v Velenju solidarnost in pomoč ljudem še vedno nekaj veljata.

Kidričeva cesta 2 b (NC Velenje, 2. nadstropje)