50 2022

Page 15

Kajuh –100 let

Šoštanj, 13. decembra –Sklenil se je Kajuhov festival – sklop prireditev, ki sta jih Občina Šoštanj in Zavod za kulturo Šoštanj pripravila ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha. Obeleževanje obletnice so sicer pričeli februarja, ob obletnici smrti pesnika, nato pa stopnjevali do decembra. Koncert Ditke in skupine MI2 z uglasbenimi Kajuhovim pesmimi, Kajuhova večerna impresija, En večer, Kajuhova poezija v fosnu, Samo en cvet in Drobna pesem so vsak na svoj način, z različnimi umetniškimi izpovednimi načini slavila pesnika, poudarjala njegova sporočila in jih predajala mladim. Leto 2023 je Kajuhovo leto in 21. februarja bo v Cankarjevem domu priložnost, da ga počastimo na nacionalnem nivoju.

Gorenjski klanec zaprt

Do

Šaleški razgledi

na Golteh

Nova

Naš čas, 15. 12. 2022 barve: CMYK, stran 1
Izšli
konca leta še popolna zapora ceste, stran 5
preteklosti,
19. zbornik o
sedanjosti in prihodnosti Šaleške doline, stran 8 Smučanje
zimska sezona
začne
decembra,
Četrtek, 15. decembra 2022 številka 50 | leto 69 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 2,20 €
Potrjena župan in svet Občine Šoštanj Nov robot v Bolnišnici Slovenj Gradec Velika nagradna križanka 5 7 15 Pokličite 03 898 17 50 Naš čas naročite, darilni bon za 20 € dobite! * Velja za letne in polletne naročnike. Obdarujemo nove naročnike KMETIJSKA ZADRUGA Šaleška dolina
se
23.
stran 16
V petek (1/-1 °C) in soboto (2/-6 °C) bo dež s snegom, v nedeljo (-2/-6 °C) pa oblačno.
��

AKTUALNO

TAKO mislim

Slasti in pasti mundiala

V preteklih tednih je najpomembnejša postranska stvar na svetu okupirala znaten del svetovnega prebivalstva. Kljub številnim polemikam je kontroverzni mundial v Katarju poskrbel za dovoljšno evforijo, da je pred domače zaslone prikoval množico ljudi, številne pa zvabil na stadione, ulice, v gostilne in ostale kotičke, ki ponujajo slast svetovnega nogometnega spektakla.

Za tiste najbolj evforične se je teh dneh ustavil čas. Prekinili so z delom in poukom in se ovili v navijaške šale. Nekateri so najbrž priložnostno poskrbeli tudi za spektaklu primerno pijačo in jedačo, začinjeno s kakšno sočno izjavo na račun sodnika ali nasprotnika, prav vsi pa so se za hip odmaknili od vsakodnevnih tegob in se predajali igri nogometa. Vsaj do odločilnega zadetka, sodniške odločitve ali žvižga – čustvenega sprožilca, ki pokaže pravo moč tovrstnih mednarodnih spektaklov in na površje privabi tudi tiste najbolj potlačene družbene napetosti in frustracije. To sta pač beda in čar nogometa – da je v vsej svoji lepoti igre tudi često jasen izraz družbenega stanja.

Čeprav gre na prvi pogled za povsem trivialno telesno dejavnost, ki naj bi ponujala nedolžen odliv energije, je nogomet tudi zaradi svoje skoraj vseprisotnosti in priljubljenosti že desetletja eno najpomembnejših prizorišč političnih spopadov in merjenja (pre)moči. Nase veže spektakularnost in številne simbolne pomene, ki ga vzpostavljajo kot vedno bolj priljubljeno areno za sproščanje nacionalnega naboja in občutkov.

Nasprotnik na igrišču tako hitro postane glavni državni sovražnik, navdušenost in evforija se prelevita v žalost ali bes, zmaga prinese ekstazo, poraz pa je označen za nič manj kot nacionalno tragedijo. V tistem trenutku je pač ni bolj boleče klofute od nogometne. Pa ne zaradi nogometa samega, to je najbrž jasno. V igri je test kreposti naroda, nacionalni prestiž, ki se meri v premoči na zelenici, sega pa mnogo dlje od nogometnih igrišč. Ta sama po sebi še zdaleč niso izvor napetosti, ki jih prav tam srečujemo, temveč zgolj njihov dramatičen izraz. ��

Izzivi so v kiparstvu vedno dobrodošli

Razgibane kiparske stvaritve, ki ponazarjajo Kajuha, so ustvarili mladi umetniki –Kajuh opeva naravo in jo povezuje s človeštvom, ljubeznijo in življenjem

Šoštanj, 12. decembra - V sklopu prireditev Kajuh 100 let so si obiskovalci v Kul turnem domu Šoš tanj lahko ogledali tudi predpremiero dokumentarnega fil ma o Karlu Destov niku Kajuhu avtorja Zvezdana Martiča razstavo del študentov kiparstva v Ljubljani. Predavatelj na Akademi ji za likovno umetnost v Ljubljani Uroš Potočnik pojasni, da je razstava po sledica poletne likovne ko lonije, na kateri so sodelo vali njihovi študentje. »Dela so nastala v sklopu projekta, študentje so morali pesnika vključiti v svoja dela in kot ma terial uporabiti les. Vseh sedem

Kdo je Karel Destovnik - Kajuh?

Kako ga poznajo in kaj jim pomeni, smo vprašali nekaj svetnikov Občine Šoštanj

Župan Boris Goličnik: »Ponosen sem, da je bil Kajuh Šoštanjčan.

Letošnje

praznovanje je pokazatelj tega, kako smo nanj ponosni. Je pesnik in domoljub, s čimer se lahko tudi osebno poistovetim. Vesel sem tudi vseh aktivnosti ob Kajuhovem letu, ki se bodo

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Jasmina Škarja, Tea Rednak, Lara Oprešnik, Tatjana Podgoršek. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

raztegnile v prihodnje leto.«

Svetnik Srečko Potočnik: »Kajuh je lahko naš vzor, je legenda Šoštanja in celotne Slovenije. Ponosni smo lahko na vse, kar je storil za nas. Spominjamo se ga tudi po obeležju in pohodu po poti XIV. divizije. Kot mlad fant sem se ga večkrat udeležil. Vedno

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: Kidričeva 2a, 3320 Velenje, p. p. 202, telefon 03 898 17 50, telefax 03 897 46 43

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854

E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in prelom: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

smo ga sklenili pri Žlebniku, kjer je Kajuh padel.« Direktor občinske uprave Drago Koren: »Kajuh je posebna osebnost, ki je v zelo kratkem času ustvarila ogromno dobrih del. V rosnih letih je ustvarjal poezijo in vedno znova razmišljam, koliko bi še lahko ustvaril, če ga vojna vihra ne bi pokončala. Šoštanjčani smo in bomo nanj ponosni vedno.«

Svetnik Vojko Bricman : »Moja prva misel nanj je povezana z osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha, ki sem jo tudi sam obiskoval. K njegovi širši prepoznavnosti bodo gotovo pripomogli tudi dogodki ob 100-letnici

sodelujočih študentov se je naslonilo na njegove pesmi. Skozi svojo vizijo so ustvarili formo, ki je namigovala na pesem in jo konceptualno uporabili za obliko.«

Umetnost je treba slišati, videti in Januš Suša, študent kiparstva: »Les je lahko privlačen za ustvarjanje in oblikovanje skulptur. Rabil sem nekaj časa, da sem

poiskal pesem, dobil inspiracijo in povezal z zgodbo.«

Sofija Bičič: »Zame je umetnost sogovornik, ki ga je treba slišati. Vedno se izražamo skozi različne materiale. Letos je bil izziv les, še nikoli nisem delala iz lesa. Težko je bilo začrtati, postaviti motiv in ga v pesmi iskati. Pri kiparstvu so izzivi vedno dobrodošli. Uspelo mi je, cilj je bil dosežen, kar je najpomembneje.« Maja Gregl: »Ideje sem črpala iz narave, kar se mi je zdelo najlažje na poetičen način, kakor bi storil Kajuh, ki opeva naravo in jo povezuje s človeštvom, ljubeznijo in življenjem. Zato sem si izbrala naravo kot motiv.« �� jš

začutiti Kajetan Čop: »Ljudje so navdušeni nad prireditvami, ki spremljajo dogodke ob 100-letnici pesnika in človekoljuba Karla Destovnika Kajuha. Na kulturen način želimo na najrazličnejše načine izpostaviti temeljne človeške vrednote, ki jih je utelešal s svojim delom in z življenjem.«

njegovega rojstva.«

Svetnica Maša Stropnik: »V prvi vrsti se spomnim najlepših časov v osnovni šoli, ko sem obiskovala Kajuhovo sobo pod podstrešjem. Je naš junak, ponosni smo nanj. Vesela sem tudi, da se je Zavod za kulturo Šoštanj letos zelo potrudil pri pripravi dogodkov.«

Svetnik Matej Skornšek : »Tudi moji prvi spomini nanj so povezani z osnovno šolo in vsemi lepo preživetimi dogodki. Zdaj imamo tudi na novo urejen Kajuhov park, postavljen v njegov spomin, kar predstavlja dodano vrednost njegovemu spominu.«

Svetnik Matevž Perovec: »Prepričan sem, da Šoštanjčanom Kajuh in Kajuhov park pomenita veliko. Je naša kulturna dediščina, ceniti moramo prav vsako njegovo umetniško besedo. Poznajo ga tako mladi kot starejši občani, z razlogom smo lahko ponosni nanj.« Ministrstvo za kulturo, Špela Spanžel: »Kultura je eden izmed gradnikov naroda, identitete in pripadnosti. Prazniki kulture so dobri pokazatelji, kako se javnost odziva na kulturo. Želeli bi narediti korake naprej na vseh področjih. Sistemske spremembe in rešitve so tiste, na katerih se včasih ni delalo. Ena izmed prioritet je ureditev

statusa kulturnih ustvarjalcev, da bodo za svoje delo primerno plačani in prepoznani. Kulturna dediščina in sodobno razumevanje preteklosti, ki je del naše sedanjosti, mora biti tudi naša prihodnost.

Podpreti Kajuhov praznik je bila ena naših prvih odločitev, sprejetih v poletnih mesecih, ko smo pogledali, kaj ni bilo rešenega v preteklem letu. In to je bila ena izmed akcij, ki se nam je absolutno zdela vredna podpore, saj povezuje izjemnega ustvarjalca s sodobnimi družbenimi problemi. Tema ni politična, gre za ustvarjalca in njegovo literarno zapuščino, ki je del naše zgodovine in je vredna razmisleka. Pomembna so leta, ki jih posvečamo različnim ustvarjalcem na državni ravni, saj tako odpiramo širše teme. Tako letos zaključujemo Plečnikovo leto, prihodnje leto bo poleg Kajuhovega tudi Ravnikarjevo leto. Ravnikar je bil naslednik Plečnika, ki je uvedel moderen slovenski slog.« ��

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 2 15. decembra 2022 2
lokalne novice
--
---
Tea Rednak
in

Kajuhovi verzi nam vlivajo upanje za nove čase

Kajuhu v čast bo 21. februarja prihodnje leto v Cankarjevem domu osrednja slovesnost - Sodobno sporočilo prezgodaj umrlega pesnika želimo prenesti na mlade generacije

Diana Janežič

Šoštanj, 13. decembra –Na stoti rojstni dan Karla Destovnika Kajuha so v njegovem rojstnem kraju pripravili osrednjo slovesnost, s katero so sklenili Kajuhov festival –sklop prireditev ob pesnikovi obletnici rojstva. Na prireditvi je kot gostja in slavnostna govornica sodelovala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko s svojimi sodelavci. Med gosti je bil tudi borec 14. divizije

Emilijan Cavnik, ki je Kajuha poznal.

S svojo prisotnostjo je ministrica potrdila iskreno namero sedanje vlade RS, da Kajuhu da mesto v slovenski kulturi, zato je tudi razglasila leto 2023 za Kajuhovo leto. Njemu v čast bo 21. februarja prihodnje leto v Cankarjevem domu osrednja slovesnost.

V šoštanjskem kulturnem domu pa je Zavod za kulturo pod vodstvom Kajetana Čopa pripravil kolaž Kajuhu v spomin: videli smo kratek film, video spot Ditke, videoprojekcijo Stanislava Špegla ter poslušali recitacije Kajuhovih pesmi. O pesniku in narodnem heroju, njegovi brezčasni poeziji sta govorila osrednja govornika župan Občine Šoštanj Boris Goličnik in ministrica za kulturo.

Nekateri projekti bodo v trajen spomin Občina Šoštanj je vrsto prireditev v Kajuhov spomin začela v januarju. Nekateri projekti – izdaja knjig, filmov, uglasbena poezija, skulpture, slike, poimenovanje šol, parkov, ulic bodo v njegov trajen spomin, drugi dogodki so se dotaknili src gledalcev, poslušalcev. Župan se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so širom Slovenije pripravili projekte Kajuhu v spomin, organizatorjem v Šoštanju, hkrati pa je poudaril ponos Šoštanjčanov na svojega rojaka, pesnika in narodnega heroja, človeka vrednot in poguma. »Njegova zapuščina je vodilo vsem generacijam, moč njegove besede pa svetel kažipot vrednot, kot so domoljubje, človekoljubje ali preprosto občutek za krivico, bolečino in trpljenje vseh zatiranih ljudi. Kajuh je pesnik vseh časov in generacij in vse, kar je zapustil, je zapisal z ljubeznijo – do matere, domačega kraja, izbranke, slovenskega

naroda in slovenske besede,« je dejal in poudaril, da so letos posebno pozornost posvetili mladim, da bi jim približali Kajuhovo poezijo in sporočila v njej.

Boris Goličnik je ob tej priložnosti ministrici za kulturo podaril pesniško zbirko, veza-

no v usnje na ročno izdelanem papirju, ki je izšla ob 60-letnici smrti Kajuha, in knjigo 100 dejstev o Kajuhu, ki je izšla prav v teh dneh.

Praznovanje se še ni zaključilo

Dr. Asta Vrečko je poudarila, da je v decembru in prav na rojstni dan Karla Destovnika

Kajuha po Sloveniji potekalo več prireditev njemu v spomin, ena pa tudi v Trstu.

Kajuh je v otroštvu rasel razpet med dve socialno različni družini – meščansko po materi in skromno kmečko po očetu

– ter v narodnostno mešanem kraju. »To ga je zaznamovalo in navdihnilo njegovo ustvarjalnost, ljubezen do doma in družbene pravičnosti. V času vojne pa je v njegovem ustvarjanju prevladovala pesem upora.

Glasbeniki so pokazali spoštovanje do njegovih del

Kajuh je v pesmih govoril o rečeh, ki so bile aktualne nekoč in so tudi danes –Kajuhova poezija je uporabna v vseh zvrsteh in žanrih

Jasmina Škarja

Šoštanj, 11. december – V okviru festivala Kajuh 100 let se je minuli vikend v Kulturnem domu v Šoštanju zvrstilo kar nekaj prireditev. V soboto je nastopil mešani pevski zbor

Svoboda Šoštanj, v nedeljo pa je Kulturno umetniško društvo Lepi kamen pripravilo projekt

uglasbitve pesnitev Karla Destovnika - Kajuha koncert Za en večer.

Tudi otroci so vse leto ustvarjali na temo

Kajuha

Šoštanjčani so upravičeno

ponosni na Kajuhov dom, Kajuhov park in Kajuhovo ulico.

Po Karlu Destovniku - Kajuhu v Šoštanju nosi ime osnovna šola, pa tudi številne ceste, ulice in trgi drugod po Sloveniji. Tu sta tudi Kajuhova bralna značka za učence osnovnih šol in literarna Kajuhova nagrada.

»Narodni heroj si zasluži, da se v spomin njegove 100-letnice rojstva še posebej decembra osredotočamo nanj,« pravi direktor Zavoda za turizem Šoštanj Kajetan Čop in pojasni, kako z dogodki v Šoštanju vplivajo na njegovo prepoznavnost: »Skozi vse leto se trudimo približati ljudem Kajuha, posebej mladim, ki ga niso poznali. Otroci Vrtca Šoštanj in osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha so vse leto ustvarjali na temo Kajuha. Vsem smo podarili tudi majico z njegovim

logotipom. Prepričan sem, da ga bodo tudi zaradi takšnih dogodkov v prihodnje bolje spoznali in poznali.«

Kako je lahko Kajuh pri svojih 20 letih pisal takšno poezijo?

Nace Serdinšek, idejni vodja projekta, pojasni, da so nedeljski dogodek izvedli na način uglasbitve Kajuhovih pesmi. Občinstvu so predstavili dostopno glasbo najrazličnejših zvrsti in izvajalcev. »Nastopili so TheStovnik, Dejan dogaja,

Mrigo, otroški pevski zbor OŠ Karla Destovnika - Kajuha, mladinski orkester glasbene šole Fran Korun Koželjski – oddelek Šoštanj, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in pihalni orkester Zarja. Ugotavljam, kako zelo slabo smo ga že v času moje generacije spoznavali v šoli, zato smo želeli mlajšim na drugačen način predstaviti njegova besedila. Šele letos, ko sem se poglobil v njegova besedila, sem dobil spoštovanje do njegovih del. Sprašujem se, kako je mogoče,

da je pri svojih rosnih 20 letih pisal takšno poezijo. Ne verjamem, da ima kakšen 20-letnik danes takšne misli. Govoril je o rečeh, ki so bile aktualne nekoč in so še vedno. Res neverjetno.«

Njegove poezije ni mogoče ločiti od zgodovinskega časa, a pomembno presega zgolj identifikacijsko raven, saj beleži notranje napetosti tistega časa in ga na ta način tudi presega. Kajuhovo literarno delo ni le dokument časa, temveč izpoveduje najglobljo, najčistejšo, nadčasovno človečnost. Njegovo sporočilo je v sedanjem času, ko je v Evropi znova vojna, in v času številnih družbenih kriz, še kako aktualno. Sodobno sporočilo prezgodaj umrlega pesnika želimo prenesti na mlade generacije,« je med drugim dejala ministrica ter poudarila zadovoljstvo, da je lokalna skupnost predlagala razglasitev Kajuhovega leta, ki ga je sedanja vlada z veseljem potrdila. ��

Kajuh – Mladost, vizija, enovitost

Dejan Dogaja: »Vesel sem, da me je pred letom dni poklical sošolec, uspešen glasbenik Gregor Plamberger in povabil k sodelovanju. Uglasbil sem njegovo ljubezensko pesem in se hkrati o njem naučil marsikaj novega. Pisal je o erotiki,

nasilju, uporu ... Priznam, da sem imel kar težavo poiskati primerno skladbo zase, saj sem nežna duša. Ko človek za sabo pusti takšno zapuščino, kot jo je Kajuh, pri takšnih letih, je to res neverjetno. Prepričan sem, da bi bil, če bi živel danes, zelo popularen.«

Gregor Plamberger: »Člani KUD Lepi kamen smo se odzvali vabilu in uglasbili nekaj njegovih pesmi. Trudili smo predstaviti čim širši spekter žanrov in dokazali, da je njegova poezija uporabna v vseh žanrih (jazz, metal, funk, rock’n’ roll, pop). Kot Šoštanjčan, ki sem že v osnovni šoli recitiral njegovo poezijo, ga zelo spoštujem in imam za enega največjih slovenskih poetov. V mojem srcu ima posebno mesto pesem Slutnja v metal izvedbi.«

Neža Kavčič, TheStovnik: »Ob besedi Kajuh pomislim na mladost, vizijo, enovito družbo. Mladim priporočam, da so do umetnosti odprti, gredo poslušat in si pogledat različne stvari in si sami ustvarijo mnenje.«

Naš čas, 15. 12. 2022 barve: CMYK, stran 3 3 15. decembra 2022 AKTUALNO
��
Neža Kavčič Slavnostni govornik Boris Goličnik Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je po prireditvi pozdravila Kajuhovega soborca Emilijana Cavnika in v dar dobila knjigo Šaleški razgledi 2022.

Izjavi za javnost

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) odstopil od pogajanj z Energetsko zbornico Slovenije

V SDRES smo od Energetske

zbornice Slovenije in sindikata

SPESS prejeli poziv k opredelitvi o nadaljnjem sodelovanju na pogajanjih za spremembo

Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije in Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi

premogovništva Slovenije.

Sprejeli smo odločitev, da se do nadaljnjega ne bomo udeleževali pogajanj. Ugotavljamo namreč, da socialnega dialoga v zadnjem času sploh ni bilo, zato v takšnem vzdušju ne želimo pristopiti k predmetnim pogajanjem.

Razlog je predvsem v dejstvu, da delodajalci, ki so zavezani

Kolektivni pogodbi dejavnosti premogovništva Slovenije, ne spoštujejo določil Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in zavezujočih kolektivnih pogodb. Poleg tega v SDRES že dlje časa opozarjamo na sistemsko in načrtno diskriminacijo, trpinčenje zaposlenih ter hude kršitve sindikalnih

pravic, vendar delodajalska stran – podpisnica kolektivne pogodbe – izpostavljenega problema ni nikoli obravnavala, kaj šele, da bi se do tako pomembne problematike tudi opredelila. Takšno ravnanje po mnenju SDRES daje signal odobravanja neenake obravnave zaposlenih kot šibkejše stranke v različnih oblikah in položajih delovnega razmerja na podlagi osebnih okoliščin oziroma članstva v sindikatu (seveda zgolj članstva v SDRES), namesto da bi delodajalska stran takšno zavržno in ustavnopravno prepovedano početje obsodila. Ker v SDRES menimo, da konstruktivnega dialoga ni mogoče voditi s predstavniki pogajalske skupine, ki so hkrati direktorji družb, ki ne spoštujejo zakonodaje – predvsem določil ZDR-1 in kolektivnih pogodb – smo predlagali, da se pogajanja nadaljujejo brez nas. Ker pa v SDRES ne želimo ovirati pogajanj med EZS in SPESS, smo podelili pooblastilo sindikatu SPESS oziroma njihovim predstavnikom, da se lahko o točkah z dnevnega reda pogajanj oziroma uskladitvi izhodiščnih plač pogajajo v imenu SDRES.

Poleg tega menimo, da pogajanja o plačah na ravni dejavnosti ne vplivajo na plače zaposlenih v skupini PV oziroma so le pesek v oči

80-obletnica rojstva dr. Franca Zagožna

3. decembra 1942 se je v Vologu pri Šmartnem ob Dreti rodil pred leti preminuli strokovnjak, kmetovalec, univerzitetni profesor in politik Franc Zagožen. Letos bi tako praznoval 80 let. Po osnovni šoli v domači vasi in Gornjem Gradu je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, šolanje pa je nadaljeval s študijem agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1967 tudi diplomiral. Specializacijo iz eksperimentalne statistike in populacijske genetike je opravil na Univerzi Georga Augusta v Göttingenu, bil je tudi štipendist Inštituta Maxa Plancka za živinorejo v Marienseeu in tam izdelal doktorsko disertacijo. Na katedri za živinorejo Biotehniške fakultete je leta 1988 postal tudi redni profesor.

Bil je zaslužen tudi za razvoj ovčjereje na Slovenskem, v domačem Vologu je svoja dognanja preverjal na svoji čredi ovac. Leta 1988 je soustanovil Zvezo kmečke mladine in Slovensko kmečko zvezo (SKZ). Na volitvah v družbenopolitični zbor 8. aprila 1990 je na listi SKZ kandidiral in bil izvoljen v skupščino Republike Slovenije. Med svojim mandatom je vodil Demosovo poslansko skupino. Od leta 1992 je vodil glavni odbor SLS in njegovo poslansko skupino. Po združitvi SKD in SLS spomladi leta 2000 v novo stranko SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je eno leto združeno stranko tudi vodil.

Dr. Franc Zagožen je bil vnet zagovornik slovenskega kmeta, razvoja podeželja in hkrati oster kritik dotedanje slovenske politike, ki je še vedno po tiho obujala nekdanji režim in takšno politiko, ki je razdvajala slovenski narod. Po bolezni je oče Slovenske kmečke zveze umrl 23. februarja 2014 v starosti 72 let. �� Jože Miklavc

zaposlenim, saj so njihove plače določene v Splošnem aktu o plačah, ki ga sprejme oziroma ga je sprejelo poslovodstvo Premogovnika Velenje in za katerega da oziroma je dal soglasje le SPESS-PV. Poleg tega so pogajalci – tako na ravni dejavnosti kot podjetja – pretežno ene in iste osebe.

Pri pogajanjih, tako na ravni dejavnosti kot podjetja, jim želimo veliko uspeha. ��

premogovništva Slovenije (KPPS), katere podpisniki smo Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) in Energetska zbornica Slovenije (EZS). Vsi trije podpisniki smo se takrat dogovorili tudi, da v septembru pričnemo s pogajanji za uskladitev višine dviga najnižjih osnovnih plač in da bo predmetna pogajanja sklicala Energetska zbornica

Odgovor sindikata SPESS na prejeto pooblastilo za parafiranje KPPS

Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije –SPESS si je, kot že vrsto let poprej, tudi tokrat prizadeval za konstruktiven in miren socialni dialog pri pogajanjih, zadevajoč predpise, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev. Glede informacij, ki se v zadnjih dneh pojavljajo v javnosti v zvezi s pogajanji o uskladitvi vsebine tarifne priloge Kolektivne pogodbe Premogovništva Slovenije, želimo podati naslednja pojasnila.

10. maja 2022 smo zaključili pogajanja in podpisali Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi

Slovenije (EZS) do dogovorjenega roka.

Ker EZS do dogovorjenega datuma pogajanj ni sklicala, smo jih 18. oktobra 2022 pozvali k sklicu le-teh v skladu z 2. členom tarifne priloge h KPPS. Pogajalsko srečanje je EZS po našem pozivu razpisala za 23. novembra 2022 in hkrati pozvala vse podpisnike Kolektivne pogodbe k posredovanju pogajalskih izhodišč. S SPESS smo pravočasno, v dogovorjenem roku, do 18. novembra 2022, posredovali pogajalska izhodišča in potrdili udeležbo na pogajanjih. Še isti dan nas je EZS seznanila, da zaradi bolezni odpovedujejo pogajanja ter da bodo slednja ponovno sklicana takoj, ko bo to možno. Ker tarifna priloga h KPPS vsebuje določbo, ki pravi, da se moramo o vsebini dogovoriti do konca novembra,

smo EZS poslali dodatni poziv s prošnjo, da se pogajanja odvijejo še v tem mesecu. 30. novembra 2022 je končno prišlo do pogajalskega srečanja, ki pa se ga predstavniki SDRES niso udeležili. Neudeležba je člane SPESS neprijetno presenetila ter onemogočila kakovostno in učinkovito pogajanje s člani delodajalske pogajalske skupine. Po pojasnilu sklicatelja se SDRES ni odzval na vabilo ne na prvo kot tudi ne na drugo pogajalsko srečanje, prav tako pa ni posredoval svojih pogajalskih izhodišč. Na pogajanjih smo si s predstavniki delodajalcev izmenjali pogajalska izhodišča, o katerih pa se zaradi odsotnosti tretjega podpisnika KPPS, sindikata SDRES, ni bilo mogoče pogajati, predvsem zaradi pravne dileme o veljavnosti izpogajane vsebine. Eden izmed naših predlogov je bil tudi predlog dviga najnižjih osnovnih plač, in sicer v višini celotne inflacije za dogovorjeno obdobje. Ker se zaradi neudeležbe SDRES o morebitni spremembi vsebine tarifne priloge za boljše pravice zaposlenih ni bilo mogoče pogajati, se je udejanjil avtomatizem, zapisan v KPPS, torej samodejni dvig najnižjih osnovnih plač iz tarifne priloge (uskladitev plač v višini 85 %). Ker je dvig najnižjih osnovnih plač po KPPS osnova za kasnejša pogajanja, predstavniki SDRES s takšnim neodgovornim početjem delajo veliko materialno škodo vsem zaposlenim v Skupini Premogovnik Velenje. V celoti zavajajoča so navajanja, da pogajanja o plačah na ravni dejavnosti ne vplivajo na plače zaposlenih v skupini PV, pri čemer navedeno očitno kaže na nepoznavanje določb Splošnega akta o plačah PV. S tem v zvezi na tem mestu izpostavljamo, da je dvig osnovnih plač v podjetju odvisen od

Država s prvimi 300 milijoni evrov dokapitalizirala skupino HSE

Ljubljana, 5. decembra – Država je vplačala 300 milijonov evrov za premostitev likvidnostnega primanjkljaja skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE). Drugi del v višini 192 milijonov evrov bo predvidoma vplačala do 15. decembra.

Skupina HSE se je v zahtevni finančni situaciji znašla zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizke hidrologije v letošnjem letu, ustavitve Teša zaradi stisnitve enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb. Ob upoštevanju bodočih razmer in poslovanja skupine HSE bo SDH zasledoval cilj, da se celotni znesek naknadnih vplačil kapitala vrne ustanovitelju najkasneje do konca leta 2024 ali celo prej, če bo poslovanje skupine to omogočalo.

V HSE so poudarili, da je bilo letošnje leto najzahtevnejše v njihovi zgodovini. Proizvodnja hidroelektrarn bo zaradi slabe hidrologije v letošnjem letu za kar 32 odstotkov nižja od planirane in za več kot 36 odstotkov nižja od lanske, s tem

pa tudi najnižja v zadnjih 20 letih, so izpostavili. Izredne razmere v proizvodnih družbah bodo imele na poslovanje skupine HSE letos približno 460 milijonov evrov negativnega vpliva. Tega tudi uspešno trgovanje, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo planiran dobiček iz trgovanja, ne bo uspelo izničiti, so ocenili.

»Poleg tega imajo višje cene električne energije na trgu in predvsem veliko povečanje volatilnosti cen velik vpliv na izredno povišanje potrebnih likvidnostnih sredstev za cenovno ščitenje prodaje lastne proizvodnje in potrebnih nakupov CO2 kuponov, zato je podobno kot v drugih evropskih državah tudi slovenska država septembra domačim proizvajalcem odobrila poroštvo za te namene,« so še zapisali v sporočilu.

Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od izgradnje šestega bloka

TEŠ, ter zaostrenih tržnih razmer, je HSE kljub že odobrenemu državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspel od komercialnih bank iz tega naslova do sedaj pridobiti le za 185 milijonov evrov kreditov.

dviga najnižjih osnovnih plač v tarifnih prilogah h KPPS. Vsled navedenega so bila pogajanja, razpisana 30. Novembra, izrednega pomena za vse zaposlene na Premogovniku Velenje, SDRES pa se svoje odgovornosti za neuspela pogajanja ne more razbremeniti s pavšalnimi in neresničnimi navedbami o domnevno nekonstruktivnih pogajanjih v preteklosti. Na tem mestu želimo v vodstvu SPESS poudariti, da so bile navedbe o prejemu pooblastila s strani SDRES za zastopanje v pogajanjih popolno presenečenje. O čem takem predstavniki obeh sindikatov nikoli nismo govorili, tudi sicer SPESS takšnega pooblastila od SDRES nikoli ni sprejel, pri čemer izpostavljamo, da gre pri pooblastilnem razmerju za pravni posel dvostranske narave, izjava zgolj ene stranke o podaji pooblastila pa kot taka ne zavezuje. Nedopustno je tudi, da pooblaščenec SDRES-a nepodpisano pooblastilo posreduje pet dni po končanih pogajanjih. Kot posledica ravnanj sindikata SDRES že dlje časa nastaja škoda vsem zaposlenimi na Premogovniku Velenje, saj se namesto konstruktivnega dialoga in skrbi za pravice zaposlenih raje zatekajo k dekonstruktivnim težnjam, kar bistveno otežuje socialni dialog obeh pogajalskih skupin. Sindikat SPESS si bo tudi v nadaljevanju prizadeval v kar največji meri boriti za pravice svojih članov oz. vseh zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje, vse v okviru mirnega in konstruktivnega dialoga z delodajalsko stranjo in upoštevanjem interesov vseh zaposlenih.

�� Peter Bršek, predsednik SPESS Simon Lamot, predsednik SPESS – Sindikata PV

Za zimsko službo 90 tisoč evrov

Šmartno ob Paki – Zimsko službo v Občini Šmartno ob Paki od oktobra 2020 izvaja podjetje Andrejc iz Velenja. Pogodbo za zimsko vzdrževanje tamkajšnjih 60 kilometrov občinskih cest in javnih poti je podpisalo za 4 leta. Na občinski upravi so povedali, da so v občinskem proračunu za ta namen predvideli na sezono 90 tisoč evrov. V ta znesek je vključeno redno pregledovanje, posipanje in pluženje vseh občinskih cest, pločnikov in ostalih javnih površin. Stroški lanske zimske sezone so presegli 80 tisoč evrov. �� tp

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 4 15. decembra 2022 4 GOSPODARSTVO
�� STA
Dr. Franc Zagožen
vsak dan
Foto: JKŠ

Z optimizmom in novim elanom naprej

Na 1. seji sveta Občine Šoštanj potrdili mandat Borisu Goličniku ter novoizvoljenim svetnicam in svetnikom – Pomlajen občinski svet bo dal Občini Šoštanj nov zagon

Jasmina Škarja

Šoštanj, 8. decembra – V veliki dvorani Občine Šoštanj je potekala konstitutivna seja sveta občine v mandatu 2022–2026, ki jo je vodil najstarejši

član nove sestave sveta Boris

Lambizer. Novoizvoljenih

20 članic in članov je naj-

prej prisluhnilo poročilu

Občinske volilne komisije o izidu lokalnih volitev

2022, ki ga je podala namestnica predsednica komisije Jerica Koren

Povedala je, da je bila v Šoštanju volilna udeležba nadpovprečna – 55,88-odstotna, volivci pa so Borisu Goličniku v prvem krogu med šestimi kandidati namenili 54,21 odstotka glasov. »V občinski volilni komisiji smo veseli, da so volitve potekale brez posebnosti in da nismo dobili nobene pritožbe.«

Sledilo je imenovanje tričlanske mandatne komisije za pripravo predloga potrditve mandatov članov mestnega sveta. Predsednik komisije je podal poročilo o izidu volitev in o izidu volitev župana. Članom sveta je predlagal, naj potrdijo mandate vsem

novoizvoljenim članicam in članom. Novoizvoljeni svetnice in svetniki so imenovali tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bodo sestavljali: predsednik Boris Lambizer, Urška Kurnik, mag. Judita

Darko Menih je posebej izpostavil urejeno infrastrukturo, ki je ključnega pomena pri povezovanju mesta s podeželjem, kar je bila ena glavnih nalog, ki si jih je zadal, ko je prevzel županovanje. Izpostavil je tudi domove krajevnih skupnosti, kjer se odvija bogata društvena dejavnost na kulturnem, športnem, turističnem in drugih področjih.

Konstitutivna seja sveta

elanom gremo naprej. Vesel sem, da je občinski svet raznolik, prepričan sem, da bomo dobro sodelovali in se potrudili kar največ narediti za lepo prihodnost otrok. Prepričan sem, da bomo sledili temu cilju in bodo seje konstruktivne. Veselim se dela s pomlajenim občinskim svetom. Čuti se vaša zagnanost, pomembno pa je tudi, da je med nami nekaj starejših in izkušenih svetnikov,« je ob zaprisegi povedal Goličnik, ki se bo trudil, da v občini Šoštanj zagotovi dobre bivalne razmere vsem občanom.

Čas Krneža, mag. Damjan Konovšek in Petra Lipičnik

Pravo zadovoljstvo je pomagati občanom

Na seji je svetnike nagovoril dosedanji župan Darko

Menih, ki je na kratko preletel opravljeno delo v zadnjih

Kdo je Boris Goličnik zasebno? »Ostajam to, kar sem. Vse življenje sem delal v dobro skupnosti, tak ostajam. Župan je samo funkcija, poslanstvo. Ostajam operativni gasilec, moj hobi ostaja tudi glasba. Aktiven bom tudi drugod, v vlogi župana bom lahko marsikaj postoril in pomagal društvom.«

16 letih. »Kar nekaj časa smo ugotavljali, da se je treba posloviti. Ko je prišel čas, pa je bilo slovo čustveno. Iskreno čestitam novemu županu in svetnikom, ki jim polagam na srce, naj opravljajo funkcijo v duhu, v kakršnem so zaprisegli. Ne smejo pozabiti, da so izvoljeni od ljudi, ki jim je treba nameniti vso pozornost za njihove potrebe in vprašanja in jih uspešno reševati. To je pravo zadovoljstvo – pomagati občanom.« Misli je sklenil z besedami: »Na svetu vse mineva. Ostajajo dobra in slaba dela,

ostajajo dobri in slabi spomini. Zato se velja zavedati, da vse ostaja med nami do konca našega življenja.«

Vsem občanom se bodo trudili se bodo zagotoviti dobre bivalne razmere Sledila sta slovesna prisega in slavnostni nagovor novoizvoljenega župana Borisa Goličnika, ki se je zahvalil Darku Menihu, volivcem in volilni komisiji ter čestital novoizvoljenim svetnikom. »Z optimizmom in novim

Gorenjski klanec zaprt do konca leta

Podaljšanje zapore ceste čez Gorenjski klanec zaradi potreb po rešitvi nepredvidenih situacij – Zaradi spremenjenih projektnih rešitev in daljših dobavnih rokov materiala kasneje še delna zapora

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 12. decembra – Podaljšanje popolne zapore ceste Gorenjski klanec–Ljubija do konca tega meseca je povzročilo med udeleženci, ki za prihod na delo v Velenje ali Šoštanj in za vrnitev domov uporabljajo cesto Letuš–Šmartno ob Paki–Gorenje, nemalo slabe volje. Med osrednjimi razlogi za njihovo jezo so zastoji in daljši čas vožnje. Slabe volje so tudi stanovalci ob republiški cesti Gorenje–Letuš, saj je ob prometnih konicah promet, sploh skozi strnjeno naselje Šmartno ob Paki, močno povečan. Prav tako je kljub občasnim policijskim kontrolam močno obremenjena občinska cesta skozi naselje Slatina, ki pot voznikom do želenega cilja

nekoliko skrajša.

Zanimalo nas je, zakaj je bila potrebna podaljšana zapora ceste, če so tudi po 31. decembru predvidene še kakšne zapore ceste ali druge aktivnosti ter če bodo dela konec tega leta na cestnem odseku Gorenjski klanec–Ljubija povsem končana.

Nekatere spremembe zahtevali lastniki

zemljišč

Služba za odnose z javnostmi pri Direkciji RS za infrastrukturo, ki deluje pod okriljem ministrstva za infrastrukturo, je v izjavi zapisala, da se je za podaljšanje popolne zapore ceste Soteska–Gorenje do konca tega meseca odločil naročnik del (omenjena direkcija), ker je bilo med gradnjo treba

Poudaril je, da je nujno sodelovanje vseh, zato želi, da bi vsak ponudil najboljše. »Nadaljevali bomo z vsemi dobro začetimi projekti, dolgoročna izdelava razvojne strategije Občine Šoštanj pa bo temeljni dokument za delo, naložbe in usmeritve v prihodnje. S sestavo nove ekipe ne bomo hiteli, čaka nas primopredaja, in verjamem, da je obstoječa ekipa dobra. Naloga župana je, da jo motivira, poskrbi, da smo povezani in skupaj dobro delamo za dobro občine in občanov. Pred nami je odgovorna naloga. Verjamem, da bodo volivke in volivci čez štiri leta prepričani, da so se odločili pravilno. Deloval bom odprto in bom župan vseh. Ponosen sem na vrednote, ki so mi bile položene v zibelko, in želel bi, da postanejo vrednote vseh nas,« je zaključil Goličnik. ��

Šmartno ob Paki – V ponedeljek, 19. decembra, ob 18. uri se bodo v sejni sobi Občine Šmartno ob Paki sešli na prvo konstitutivno sejo svetniki, izvoljeni na letošnjih lokalnih volitvah. Poleg poročila občinske volilne komisije o rezultatih prvega in drugega kroga županskih volitev ter članov za občinski svet v novem mandatu, zaprisegi in nagovoru vnovično izvoljenega Janka Kopušarja za župana bodo na njej imenovali tudi člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sestava občinskega sveta v novem mandatu je v primerjavi s prejšnjo precej spremenjena. Od 12 svetnikov je novih namreč polovica. Poleg predstavnikov že do zdaj prisotnih dveh strank (SD in SDS) so v njem še svetniki dveh list, in sicer novo ustanovljene liste Za Šmartno ter Liste za napredek Šmartnega (prej Liste za razvoj občine), prvič je v občinskem svetu tudi predstavnik stranke NSi, če odmislimo svetnike iz vrst takratne SKD na začetku samostojne občine. Povsem »izvisela« pa je tokrat stranka SLS, ki je imela v zadnjem sestavu občinskega sveta 2 predstavnika.

Občinski svet je v primerjavi s prejšnjim tudi precej pomlajen. Najmlajša je svetnica iz stranke SDS in šteje 34 let, najstarejši svetnik pa je iz Liste za napredek Šmartnega in je dopolnil 68 let. Tudi izobrazba izvoljenih svetnikov je na višji ravni kot v minulem sestavu občinskega sveta.

rešiti več nepredvidenih situacij, ki so vplivale na rešitve iz prometne dokumentacije.

»Posledično je moral izvajalec prilagajati izvedbo del in zaradi tega ni uspel pravočasno vseh predvidenih del tudi končati. Nekatere spremenjene rešitve izhajajo iz zahtev lastnikov zemljišč, po katerih poteka kolesarska steza, vzrok za druge pa so drugačne dejanske geološko-geomehanske razmere od prvotno predvidenih.«

Po izteku popolne zapore je na delu tega odseka predvidena še delna zapora, saj zaščita brežine zaradi spremenjenih projektnih rešitev in daljših dobavnih rokov za materiale še ne bo v celoti končana, so zapisali v nadaljevanju izjave. Glede slabe volje pri voznikih zaradi zastojev in daljše vožnje pa: »Zavedamo se, da vsaka omejitev pretočnosti zaradi del in zapore med udeleženci v prometu povzroča slabo voljo, a je za zagotavljanje njihove prometne varnosti in varnosti delavcev na gradbišču treba določena dela izvajati ob popolni zapori.«

Vrednost projekta

dobrih 5,6 milijona evrov

Na relaciji Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki–Mozirje za zdaj še ni kolesarske povezave. Njena gradnja predvideva povezavo zalednih naselij v Občinah Šmartno ob Paki in Mozirje z naselji v Občinah Šoštanj in Velenje skozi trenutno, za kolesarje zelo atraktivno, a neurejeno povezavo, ki omogoča mobilnost tako dnevnim migrantom kot rekreativnim kolesarjem. Pripomogla naj bi k trajni mobilnosti in novim možnostim razvoja turizma na območju.

Omenjena kolesarska povezava je dolga 16,44 kilometra, od tega bo novogradenj 6,83 kilometra. Skupna vrednost projekta je nekaj več kot 5,6 milijona evrov. Izvedbo financirata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in država v okviru kvot, ki za ta projekt pripadajo posameznim občinam.

Naš čas, 15. 12. 2022 barve: CMYK, stran 5 5 15. decembra 2022 AKTUALNO
��
Popolni zapori naj bi po novem letu sledila delna zapora republiške ceste Gorenje - Ljubija (foto: BM)
�� Tp
V novi sestavi občinskega sveta nekaj članov ostaja, nekaj je novih. Tako župan kot novoizvoljeni svetniki so svečano prisegli, da bodo odgovorno in vestno opravljali svojo funkcijo.

Ob učenju se spletajo tudi prijateljstva

Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje v 37. študijskem letu delovanja

V študijskem letu 2022/2023 beležimo v UNI3 Velenje 287 članov, ki obiskujejo 39 krožkov. Skozi vsa leta smo se trudili, da naši krožki potekajo celo leto in da jih izvajajo kvalitetni mentorji. Izvajamo izobraževanja za mentorje in animatorje, svojim slušateljem v tretjem življenjskem obdobju nudimo strokovna izobraževanja v učilnicah, kjer se počutijo dobro, med njimi pa se pletejo prijateljstva, ki trajajo že desetletja. Zavedamo se, da ni pomembno samo pridobivanje novih znanj, temveč tudi preživljanje kvalitetnega obdobja življenja v pokoju. Poleg tega, da slušatelji obiskujejo krožke, zanje organiziramo tudi izlete, sredine večere, ki jih prilagajamo glede na možnosti. Organiziramo zdravstvena

in druga strokovna predavanja. V novembru smo izvedli zoom predavanje člana Univerze Jožeta Laubensteina Po poteh Nikole Tesle. Godbeniki UNI3 so se, poleg tega da vsak teden vadijo, udeležili Festivala veteranskih godb, sodelovali v oddaji TV Slovenija Zlata leta in igrali na drugih prireditvah. Citrarke Marjanke so zelo dejavne. Sodelovale so na prireditvi Poletje na Grilovi domačiji, na festivalu citrarskih skupin v Domžalah in drugje.

Slovenija, te poznam?

Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje je prepoznavna v okolju in veliko naših članov z znanji, ki so jih pridobili v teh letih delovanja univerze, deluje v drugih društvih. Ponosni smo, da smo vsa leta prepoznavni

Tako se sprašuje eden od krožkov Univerze za 3. življenjsko obdobje Velenje – 44 udeleženk je novo šolsko leto začelo na Dolenjskem – Pred nedavnim so obiskale Mislinjo

soorganizatorji Festivala vezenja in da so naši člani spoštovani organizatorji razstav in prireditev.

V začetku decembra je v prostorih Knjižnice Velenje članica upravnega odbora Nevenka Hvalec priredila

večer Kajuhova poezija. Ob koncu prireditve je zapisala: »Kajuhova poezija je ob 100. obletnici pesnikovega rojstva izzvenela v lep kulturni dogodek – recitatorsko-glasbeni večer ob zvokih citer Citrark Marjank, Jožice Klanfer in Anice Sešel, ogledu kratkega dokumentarnega filma o Kajuhu ter recitalu Kajuhovih pesmi članov Dramatičnega krožka DU Velenje pod mentorstvom Karlija Čretnika. Hvala vsem nastopajočim, da so Kajuhove pesmi zopet zaživele, in hvala obiskovalcem, ljubiteljem poezije, da so si vzeli čas za poklon Kajuhovi poeziji, ki bo odmevala tudi v naslednjem letu, kajti na pobudo Ministrstva za kulturo je vlada leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika - Kajuha.«

Za december imamo v načrtu še nekaj krožkov, po praznikih in v novem letu pa nadaljujemo z izobraževanjem.

Vabimo vas, da nas spremljate. �� Marija Skrt

Najbolj so veseli druženja

Društvo Sožitje je letos poskrbelo za pestro družabno življenje in rekreacijo – V lokalnem okolju jih dobro poznajo

Diana Janežič

Velenje – Z novim šolskim

letom Univerze za tretje življenjsko obdobje (UNI 3) je v 20. leto delovanja vstopil krožek 'Slovenija, te poznam?'. Že od začetka ga vodi mentorica

Branka Mestnik. Novo sezono je krožek začel z obiskom

Dolenjske (Višnja gora, Žužemberk, Trebnje, Zaplaz), Prlekije in Prekmurja (Veržej, Lendava), Žičke kartuzije v Občini

Slovenske Konjice, nedolgo nazaj pa je zvedavi avtobus odpeljal v sosednjo Občino Mislinjo.

»Velenje je mesto priseljencev. Zato smo se na prve oglede podali tja, kjer so bile doma naše udeleženke, ali tja, kjer so dobile prvo zaposlitev. V vseh teh letih pa smo spoznale že 209 slovenskih krajev in v vsakem od njih ugotavljale, kako čudovita je Slovenija,« pravi mentorica.

V prvem šolskem letu je za en razred zadostoval kombi. V krožek je bilo vpisanih osem udeleženk. Potem pa je njihovo število (moško čast sta doslej reševala le dva) iz leta v leto raslo. Danes jih je v krožku 44, kar je maksimum. Zanimanja je veliko, a žal novih

udeleženk, zaradi omejenega števila mest v avtobusu, ki je zdaj postal njihov razred, ne morejo sprejeti. »Zadnjih petnajst let jedro krožka ostaja enako. Vseskozi, od začetka, pa je z nami gospa Darinka iz Topolšice.«

Ne samo, da je Slovenija čudovita, njeni prebivalci so tudi zelo gostoljubni. »To se še posebno vidi in čuti na podeželju, ki se je v zadnjem desetletju začelo turistično razvijati. Turistična društva, ki za to skrbijo, so neverjetna. Ne samo, da nam z veseljem razkažejo svoje kraje, tudi sprejmejo nas tako, tudi s pogostitvijo.« Tako je bilo tudi na zadnjem izletu, ko so udeleženke krožka obiskale Mislinjo. Ja, Mislinjo! Presenečene so bile nad tem, kaj vse ima Mislinja obiskovalcu pokazati. Zanje si je vzel čas neumorni predsednik Turističnega društva Mislinja Drago Pogorevc, ki jih je najprej popeljal po Zoisovem parku. Ste vedeli, da je podjetni

železar Michelangelo Zois leta 1753 v Mislinji kupil obrate fužinarstva in sedemnajst let za tem posest izročil sinu Žigi Zoisu, fužinarju, naravoslovcu

in mecenu slovenskih razsvetljencev? Park z velikimi drevesi, danes starimi 250 let, ki sodijo med najdebelejša v Sloveniji, je zavarovan kot naravna vrednota.

Navdušil jih je ogled in sprejem v rojstni hiši slikarja Jožeta Tisnikarja (1928 - 1998), v kateri je Kulturno društvo Jože Tisnikar uredilo galerijo Kavka. Kljub temu, da je umetnik kasneje živel in deloval v Slovenj Gradcu, je bila njegova povezanost z Mislinjo ves čas zelo tesna in še danes je. Zelo so veseli, če hišo obiščejo gostje. Prijazno jim predstavijo umetnike, ki trenutno razstavljajo v njej, in povedo veliko zanimivega o slikarju.

Zanimivost predstavlja tudi cerkev sv. Ahaca, postavljena leta 1470 v gotskem slogu in prekrita s skodlami. Zvon iz leta 1478 pa sodi med najstarejše v Sloveniji. Obisk Mislinje so zaključile v kulturnem hramu Mislinja, z ogledom novih prostorov knjižnice Ksaverja Meška in ogledom filma z naslovom Košnja pohorskih planj. �� Milena Krstič Planinc

Velenje, 7. decembra –Društvo Sožitje Velenje, društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, je v Kolodvorski restavraciji pripravilo Miklavževanje za svoje člane. Udeležilo se ga je 125 članov društva. Otroke in starše je Miklavž razveselil z obiskom in darili, še veliko več pa so jim pomenili druženje, glasba, ples in petje. Kot je povedala Zdenka Berlot, ki je od marca letos predsednica, so vsi druženje zelo pogrešali in zato so letos z bogatim dru-

nas je že obiskal Miklavž, 14. decembra pa smo organizirali ogled praznično okrašene Ljubljane in vožnjo z ladjico po Ljubljanici. Izvajali smo tudi državne programe. Eden od njih je Vseživljenjsko učenje (VŽU), potem vikend seminar, starši se lahko celo leto izobražujejo na Zoomu v organizaciji Zveze Sožitje, v katero smo društva regijsko povezana,« našteva Zdenka Berlot, ki je ob tem vesela, da se vseh naštetih aktivnosti udeležuje zelo veliko članov – otrok, staršev ali celih družin.

z informacijami od ust do ust, sicer pa ocenjujem, da smo dobro prepoznavni v lokalnem okolju. Za to skrbimo tudi z udeležbo na sejmih pod pokroviteljstvom VDC Saša. V naše društvo se včlanijo praviloma družine z otrokom z motnjami v duševnem razvoju, tudi strokovni sodelavci, zelo pomembni pa so prostovoljci. To so ljudje, ki spremljajo naše otroke v programu VŽU. Zdaj imamo štiri.« Poleg družabnega življenja skrbijo tudi za opolnomočenje staršev ali skrbnikov in v januarju načrtujejo aktiviranje

žabnim programom poskrbeli prav za to.

»Odločili smo se, da našim otrokom omogočimo druženje ali rekreacijo tudi v popoldanskem času. Organizirali smo plavanje oziroma hidroterapijo v Laškem in Topolšici, terapijo s konji, v poletnih mesecih smo imeli bovling, prvič smo imeli tudi piknik, naredili smo izlet na Goričko, šli so v kino –in to na njihovo željo v Celje, ker je to vključevalo tudi vožnjo z avtobusom. V decembru

Želijo biti še bolj prepoznavni

V društvo Sožitje je včlanjenih 212 otrok, staršev in družin. Starostna sestava je pestra – od 15 do 60 let – od otrok, odraslih na invalidskih vozičkih do gibalno sposobnih, od tistih, ki obiskujejo šolo v CVIU ali so varovanci VDS Saša, do tistih, ki zanje skrbijo družinski člani doma. Kako so prepoznavni?

Zdenka Berlot: »Včlanjevanje v naše društvo se dogaja

kluba staršev, v okviru katerega bodo organizirali strokovna predavanja in pogovore. Finančno društvu pomagajo izvajati program vse tri občine Šaleške doline – MO Velenje, Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki – veliko socialnih in rehabilitacijskih programov pa financirajo iz sredstev FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji). ��

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 6 15. decembra 2022 6 IZOBRAŽEVANJE
V Zoisovem parku ob nekdanji Zoisovi graščini. Klekljam in vezem, se jezike učim, telovadim pa plavam, v muzeju ne spim. V hribe jaz hodim, kondicijo imam, računalnik obvladam, s telefonom ne znam. So krožki različni, različni smo mi, veselje do učenja nas skupaj drži. Miklavževanja se je udeležilo 125 članov društva Sožitje.

Bo vodstvu uspelo odpraviti težave?

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec znova v rdečih številkah – Nekateri člani sveta zavoda izrazili dvom o učinkovitosti predstavljenih dopolnilnih ukrepov

Tatjana Podgoršek

Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre najbrž vse od seje sveta zavoda konec prejšnjega meseca nima časa za nič drugega kot le za iskanje rešitev, s katerimi bi bolnišnica izboljšala poslovanje oziroma da bi izpolnil pričakovanja tistih članov sveta, ki od njega pričakujejo več aktivnosti v zvezi s tem.

Kljub sprejetim ukrepom poslovanje ne more biti pozitivno

Na seji je namreč vodstvo bolnišnice predstavilo dopolnjen program odprave izgube za leto 2022, po katerem bo bolnišnica konec leta imela za 2,5 milijona evrov primanjkljaja. Če ukrepov ne bi izvedli, bi ta znašal skoraj 6,4 milijona evrov.

K manjšemu primanjkljaju ob koncu leta naj bi pripomogel boljši trend akutne bolnišnične obravnave, ki kaže, da jo bodo do konca leta izvedli 100-odstotno. To jih – pravi

Lavre – navdaja z optimizmom. Spomnil je, da je bila realizacija operativnega programa zaradi epidemije v prvih treh letošnjih mesecih samo 60-odstotna, poleti je bilo več dopustov, trenutno pa zaposleni te storitve izvajajo

pospešeno, prav tako posebne programe. Vse to bo vplivalo na boljše poslovanje. Ambulantni program v bolnišnici presegajo za 3 odstotke. Kot je še dejal direktor, dopolnjeni program odprave izgube lahko vodi do uravnoteženega

poslovanja, »ne more pa biti poslovanje konec leta kljub vsem sprejetim ukrepom pozitivno, ker je razkorak med prihodki in odhodki bistveno prevelik, sploh na področju zagotavljanja ustrezno povečanih stroškov, kjer pa

se sprememba v ceni zdravstvenih storitev ni zgodila. To so predvsem energenti, povečana cena zdravil in ostalega materiala, pa tudi povečani stroški plač, ki v ceni zdravstvene storitve niso pokriti v celoti.«

Člani sveta zavoda iz vrst ustanovitelja so ob predstavljenih podatkih izrazili dvom, da bo vodstvu bolnišnice uspelo odpraviti težave in – po njegovih trenutnih ocenah – do maja prihodnje leto doseči uravnoteženo poslovanje. Skrb vzbujajoč naj bi bil tudi dolg do dobaviteljev, do katerih ima bolnišnica v tem trenutku za 5,6 milijona evrov zapadlih obveznosti. Po Lavretovih zagotovilih je to 200 tisoč manj, kot jih je bilo septembra. Pričakuje, da se bo takšen trend nadaljeval do konca leta, dolg do dobaviteljev pa naj bi poplačali v prvih šestih mesecih prihodnje leto.

Radodaren Miklavž

Bil pa je prvi od dobrih mož – sv. Miklavž letos za bolnišnico zelo radodaren. Dobila je namreč novega robota. Donirali sta ga podjetji Viptronik iz SIovenije in Sumetzberger iz Avstrije. Nov avtonomni mobilni robot je po videzu in funkcionalnosti povsem takšen, kot

je njegov predhodnik Devžej. Omogoča obremenitve do 250 kilogramov tovora. Opravljal bo enake naloge kot Devžej. Ta trenutno prevaža farmacevtski material iz bolnišnične lekarne do določenih oddelkov (celotna kirurška stavba – B blok). V bližnji prihodnosti nameravajo v bolnišnici robotsko logistiko razširiti še v novi del – v C blok.

Predstavniki donatorjev so ob tej priložnosti povedali, da želijo z donacijo zaposlenim procese dela prilagoditi tako, da jim za neposredno delo s pacienti ne bo zmanjkovalo časa. Obenem bodo razbremenjeni težkih fizičnih del (transport medicinskega materiala, hrane, perila in odpadkov) in bodo lahko svoje delo opravljali na drugih primernih deloviščih.

Po besedah vodstva bolnišnice je donacija korak več v prizadevanjih za bolnišnično digitalizacijo oziroma robotizacijo. Tehnološki trendi (digitalizacija, robotizacija, avtomatizacija) in inovacije predstavljajo gonilo razvoja, konkurenčnosti ter nove izzive, ki bodo izboljšali delovne razmere in varnost na delovnih mestih. Vse s ciljem še boljše zdravstvene oskrbe pacientov. ��

Zdravljenje motenj srčnega ritma zdaj tudi v SB Celje

V SB Celje naredili prvi korak v elektrofiziološko vejo kardiologije – Nov program za bolnišnico pomeni strokovni izziv in napredek, za paciente pa možnost zdravljenja v domači bolnišnici in krajšanje čakalnih dob

Celje, 21. novembra – V SB Celje so izvedli prvo elektrofiziološko preiskavo in radiofrekvenčno ablacijo atrijske fibrilacije. Poseg, s katerim zdravijo motnje srčnega ritma, predstavlja prvi korak v elektrofiziološko vejo kardiologije, ki je v Celju do zdaj še nikoli niso izvajali. Poseg so izvedli pod mentorstvom prof. dr. Andreja Pernata, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Izvedbo je organiziral prim. Rafael Skale, dr. med., pri posegu pa so s prof. dr. Pernatom sodelovali Peter Benedičič, dr. med., in ekipa katetrskega laboratorija. Poseg je bil uspešen in bolnik je dan po njem zapustil bolnišnico.

Poleg pomembnega strokovnega napredka dejavnosti je izvajanje teh posegov dobrodošlo tudi za skrajševanje zelo dolgih čakalnih dob na področju invazivne obravnave motenj srčnega ritma. Zaradi tega in ker je bilo kar nekaj bolnikov napotenih na zdravljenje v tujino, kjer so posegi dražji, so pridobili tudi program ZZZS za 50 posegov letno.

Z uvedbo programa je celjska bolnišnica postala četrta v državi, ki izvaja te posege, ob

obeh kliničnih centrih in SB Izola. Nov program za bolnišnico pomeni velik strokovni izziv in pomemben strokovni napredek, za paciente pa možnost zdravljenja v domači bolnišnici in krajšanje čakalnih dob.

v preddvorih ali prekatih, sprožajo dodatne utripe. Dodatni utripi povzročijo motnje srčnega ritma, ki jih pacienti občutijo kot počasen ali hiter utrip z bolečino v prsnem košu ali vratu, kot omotičnost, utrujenost, težko sapo… Lahko se

srčnega ritma. Prek ožilja napeljejo na določena mesta v srcu posebne katetre, s katerimi spoznajo vzrok motnje ritma ter ugotovijo in označijo mesta njenega nastanka. Nato izvedejo katetrsko ablacijo. Poseg izvajajo v lokalni anesteziji. Pod nadzorom rentgena in znotraj-srčnega ultrazvoka na označena mesta vstavijo elektrode. S pomočjo radiofrekvenčnih tokov na teh mestih prekinejo poti, po

katerih so se širili dražljaji, ki so povzročali aritmijo. Ablacijski posegi so v večini primerov uspešni in pacientom prinesejo dolgoročno ozdravitev.

Velik strokovni izziv »Gre za rojstvo nove subspecializacije in velik korak v smeri skrajševanja odločno predolgih čakalnih dob na področju invazivne obravnave motenj srčnega ritma. Obenem gre tudi za uresničitev dolgoletne vizije treh generacij kardiologov v naši bolnišnici, ki je bila v slovenskem prostoru vedno nekaj posebnega, saj nikoli ni in tudi v bodoče ne bo pristajala na kakršnokoli obliko

strokovne cenzure ali samocenzure pri razvoju stroke in sodobne medicine,« je ob tem dogodku dejal dr. Dragan Kovačić, dr. med., v. d. direktorja bolnišnice in dosedanji predstojnik Kardiološkega oddelka. Dodal je, da gre tudi za potrditev multicentričnega razvoja medicine v Republiki Sloveniji in širjenja sodobnih oblik zdravljenja izven okvirjev vrhunskih terciarnih ustanov ter za močan signal volje in želje razvoja kardiologije v regiji v smeri terciarnih dejavnosti in kliničnosti, kar je ob eksplozivnem razvoju kardiološke stroke edina možna smer. ��

Krčenja mreže nujne medicinske pomoči ne bo

Dodatni utripi povzročijo motnje srčnega ritma Za normalno delovanje srca skrbijo električni dražljaji, ki na določenih mestih srčne mišice prožijo srčne utripe oz. poskrbijo za ritmično krčenje in sproščanje srčne mišice, ki potiska kri v velike žile. Kadar električni dražljaji nastajajo tudi na drugih mestih

pojavijo v popolnoma zdravem srcu ali pa spremljajo nekatere srčne bolezni. Motnje srčnega ritma so v sodobnem svetu pomemben epidemiološki problem, ki vpliva na kakovost življenja in umrljivost. S staranjem populacije se njihovo število povečuje. Elektrofiziološka preiskava je invazivna preiskava, ki omogoča natančen pregled motnje

Ljubljana, 13. decembra - Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zavrnil očitke, da naj bi ministrstvo z reorganizacijo krčilo mrežo nujne medicinske pomoči. Poudaril je, da je predlog, ki je zaokrožil v javnosti, zgolj delovni dokument, o katerem se mora stroka še uskladiti. Cilj prenove mreže je med drugim razmejiti delo specialistov družinske in urgentne medicine.

Po predlogu, ki ga je pripravila delovna skupina, bi na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov v mreži nujne medicinske pomoči. V vseh zdravstvenih domovih bi bile od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih

urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči in čez vikende torej ukinjene.

Predlog je v minulih dneh naletel na številne kritike, predvsem v nekaterih občinah in zdravstvenih domovih. V Skupnosti občin Slovenije na primer navajajo, da bi po predlogu urgentne ambulante izgubili v skoraj 30 občinah. Napovedali so tudi uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, da to preprečijo.

A minister za zdravje miri. Kot je poudaril na novinarski konferenci, gre za delovni dokument, ki so ga konec novembra predstavili strokovnim deležnikom in »ni bil mišljen za širšo javnost«. �� STA

Naš čas, 15. 12. 2022 barve: CMYK, stran 7 7 15. decembra 2022 ZDRAVSTVO
Prvega robota je bolnišnica kupila, drugega je dobila za darilo

Že več kot 100 let kvalitetne glasbe

Pihalni orkester Premogovnika Velenje je na novoletnem koncertu požel stoječe ovacije – Gostje Šaleški študentski oktet

Lara Oprešnik

Velenje, 3. decembra – Na 2. abonmajskem koncertu Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (POPV), ki je bil novoletno obarvan, je v Marinovi

dvorani Glasbene šole Frana

Koruna Koželjskega Velenje

zaigral domači Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod taktirko dirigenta Antona

Vrzelaka. Kot gost celovečernega koncerta se je predstavil Šaleški študentski oktet.

Več kot 100 let dobre

glasbe

Pihalni orkester Premogovnika Velenje ima v Šaleški dolini posebno mesto. Kljub

težkim začetkom pred več kot 100 leti je orkester danes z vztrajnostjo, s predanostjo in kvaliteto eden vidnejših pihalnih orkestrov slovenskega prostora, za velenjsko publiko pa vsekakor nenadomestljiv vir glasbe. To dejstvo lahko potrdi zgovoren podatek, da je bil 2. abonmajski koncert sobotnega večera razprodan.

Orkester je skozi leta razvil pomembno tradicijo, ki neguje rudarske vrednote, s svojimi rednimi nastopi na tekmovanjih, festivalih in gostovanjih pa svojo vrednost vedno znova potrjuje. Je eden redkih, če ne edini v slovenskem prostoru, ki ima svoj lasten, več kot odlično obiskan abonma. Velenjčani so ponosni na svoje

korenine, na svojo pripadnost in vsekakor na izvrstne glasbenike, ki igrajo v POPV. »Člani POPV so tako profesionalni kot amaterski glasbeniki, ki jih druži ljubezen do glasbe. POPV je sodeloval in sodeluje

profesionalnosti govorijo številne nagrade na domačih in mednarodnih odrih ter mnogi solistični nastopi z orkestri (Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Beograjska filharmonija).

zahtevnejše glasbe ter veliko mero sproščenosti ob zabavni in tematsko obarvani glasbi. Koncert je s pripovedovanjem svojih šal, ki so bile vedno v kontekstu z napovedjo programa, povezoval Uroš Kuzman,

S svojim igranjem se je kot solistka predstavila flavtistka Lara Govek. Njen nastop je bil izredno samozavesten ter tehnično in muzikalno dovršen. V znanih melodijah Bizeta jo je orkester odlično dopolnjeval ter v ključnih delih lepo tonsko podprl. Lara je dijakinja Umetniške gimnazije Velenje in je v razredu prof. Špele Zamrnik. Njeno odlično igranje je bilo že večkrat nagrajeno na državnem in mednarodnem nivoju, tokrat pa se je z

Strupeha in Tilna Slakana Poslušalci so bili vidno navdušeni, prav tako po orkestrski izvedbi skladbe A Home Alone Christmas skladatelja Paula Lavenderja in po ponovnem združenem nastopu okteta in orkestra v skladbi Ubrano jamranje Ambroža Kvartiča in Uroša Kuzmana, v priredbi Tilna Slakana. Vzdušje v dvorani se je med koncertom stopnjevalo, občinstvo je bilo nad igranjem orkestra in izbiro programa vidno navdušeno. Tako so nekateri ob skladbah Can't take my eyes off you in Igra rokenkrol cela Jugoslavija sproščeno zapeli.

Sledila je senzacija večera – nastop okteta in orkestra s skladbo Samo ljubezen Roberta in Barbare Pešut v priredbi Tilna Slakana. Občinstvo se je vidno zabavalo, ko so pevci okteta in dirigent prišli na oder z lasuljami ter ovekovečili performans skupine Sestre.

na vseh večjih prireditvah Mestne občine Velenje. Pomembno sooblikuje kulturo v Šaleški dolini in širše. Zelo pomembno se mi zdi tudi sodelovanje z glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje, saj so mladi glasbeniki, ki prihajajo v orkester, znanje pridobili prav tam,« pripoveduje dirigent Anton Vrzelak, ki orkester vodi od leta 2016. Kot samostojni solist je zaposlen v Pihalnem orkestru Slovenske Policije. Študij je zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer se je kot solist in profesor specializiral na dveh inštrumentih – pozavni in tubi. O njegovi

Dirigent Anton Vrzelak: »Vizija za prihodnost je seveda ustvarjati in izvajati dobre koncerte ter se udeleževati tekmovanj, saj tako orkester kakovstno zelo raste. Kar se mi zdi pa še bolj pomembno, je ohranjanje medgeneracijskega sodelovanja, saj naši mladi godbeniki dajejo mladostno energijo bolj izkušenim članom, oni pa njim prepotrebne izkušnje za njihovo nadaljnjo glasbeno in življenjsko pot.«

Dobro ravnovesje resne in zabavne glasbe

Orkester je programsko shemo koncerta odlično zasnoval, s tem pa poslušalca ves čas ohranjal v pričakovanju. Dober preplet resne in zabavne glasbe je poslušalcem omogočal koncentracijo med izvajanjem interpretacijsko

član Šaleškega študentskega okteta.

Orkester je koncert začel z odločno izvedbo skladbe Where Never Lark or Eagle Flew skladatelja James Curnowa Sledila je skladba Fantasy on Bizet's Carmen skladatelja Francoisa Bornea, v priredbi Johna Gleneska Mortimerja

Razgledovanje po preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Šaleške doline

Izšel je 19. zbornik Šaleških razgledov –Osrednja domoznanska publikacija naše doline letos najobsežnejša

Velenje, 7. decembra – Domoznanske knjižne police je obogatila nova številka Šaleških razgledov. Tudi ta, že 19. po vrsti, na 700 straneh razgrinja številna nova spoznanja in razgledovanja po Šaleški dolini. Ozre se v preteklost in obuja zgodovinski spomin, oriše aktualne tematike in problematike sedanjosti, hkrati pa spodbudi tudi kritičen razmislek o prihodnosti.

Za naše okolje osrednjo domoznansko in humanistično intelektualno publikacijo je v Knjižnici Velenje prestavil David Vidmar Čeru. Zgodovinar in novi sodelavec velenjske knjižnice, ki je letos prvič stopil v čevlje urednika, je obiskovalce popeljal med platnice do zdaj najobsežnejše številke razgledov. »Kvantiteta ni vedno

pokazatelj kvalitete, ampak upam si zatrditi, da je pred nami ena boljših številk, podprta z odličnimi prispevki, na katere smo lahko kot skupnost izjemno ponosni,« je v nagovoru dejal novopečeni urednik in dodal, da tokratna obsežna številka dokazuje dvoje. »Prvič, da v Šaleški dolini obstaja potreba po nekakšni humanistično družboslovni refleksiji ne le naše preteklosti in sedanjosti, temveč tudi naše prihodnosti. Drugič, da obstaja pripravljenost Šalečanov na odpiranje tega diskurza.«

Premisleki o prihodnosti naše doline

Prvi tematski sklop – Šaleška dolina na razpotju – nadaljuje že v preteklih številkah načeto tematiko prehoda

Predstavitvi Šaleških razgledov so sledili Šaleški razgledi v živo – pogovor z Damirjem Cavnikom, ki je predstavil pretresljivo zgodbo svojega starega očeta Emilijana Cavnika, preživelega taboriščnika in partizana XIV. divizije.

naše doline novi podobi naproti in težavam, ki bližajočo se gospodarsko in družbeno tranzicijo spremljajo. »Sklop v svojem esejističnem in prodornem prispevku Na križišču odpira Jure Trampuš. Najbolj perečo tematiko Šaleške

doline nadaljujeta članek Salahudina Halilovića Širjenje jezer v Šaleški dolini zaradi premogovniške dejavnosti in prispevek Geomorfološka analiza pridobivalnega območja Premogovnika Velenje avtorja Jošta Kodriča,« poglavje

zahtevno skladbo predstavila domačemu občinstvu, ki jo je nagradilo z bučnim aplavzom.

V skladbi Thomasa Dossa Wings to Fly je orkester pokazal izredno muzikalnost ter smisel za celostno gradacijo. V skladbi so poleg dobrega prikaza posameznih sekcij celo pevski vložki orkestra, kar naredi skladbo za pihalni orkester unikatno in poslušalcem zanimivo.

Zapel je tudi ŠŠO

Sledil je nastop Šaleškega študentskega okteta in orkestra s skladbo Ko te ni skupine Sound Attack in Uroša Kuzmana, v priredbi Domna

opisuje David Vidmar Čeru ter dodaja, da negotova prihodnost Šalečanov zahteva tudi nadaljnjo razpravo in premislek. »Upam, da bomo v prihodnjih številkah tega zvezka lahko objavili nove, še bolj pronicljive članke ter spodbudili tako stroko in oblast kot laično publiko v nadaljevanje in poglobitev diskurza o prihodnosti naše doline.«

Drugi tematski sklop – Zgodbe Šalečanov – bralca popelje v življenja, delo in spomine ljudi iz Šaleške doline, začenši s prispevkom Damirja Cavnika. Ta bralcu predaja zgodbo svojega starega očeta, Emilijana Cavnika, ki je prestajal sistem nacističnih koncentracijskih taborišč. Sklop ponuja tudi intervju z Vladom Vrbičem, v katerem s Silvom Grmovškom odkrivata »uspehe in neuspehe letošnjega praznovanja stote obletnice rojstva Karla Destovnika - Kajuha.« David Vidmar Čeru v svojem prispevku obuja spomine na letos preminulega zbiratelja Zvoneta Antona Čebula, drugi sklop zvezka pa zaključuje Dušan Brešar, ki »orisuje življenje v 80. in 90. letih in nakazuje, kako je mlad človek gledal na in razumel

Z zaključno skladbo Christmas fantasy skladatelja Satoshija Yagisawe je orkester prikazal razsežnosti, ki jih zmore, željo po skupnemu muziciranju, in s tem občinstvo popeljal v začetek prazničnih dni. Dvorana jim je namenila stoječe ovacije, zato so za zaključek odigrali še dodatka, med drugim tudi Koračnico rudarjev. Orkester je domačemu občinstvu pričaral izjemen koncert, z dobro premišljenim in zastavljenim programom. S takšnim orkestrom in dirigentom ter podporo in občudovanjem domačega občinstva ni treba skrbeti za prihodnost kvalitetne glasbe in posledično kulture v Šaleški dolini in tudi Sloveniji. Iskrene čestitke in srečno! ��

razpad nekdanje skupne države Jugoslavije.«

Tretji in najobsežnejši sklop – O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Šaleške doline –vsebuje »poljudnoznanstvene, strokovne in znanstvene prispevke različnih avtorjev, ki obravnavajo Šaleško dolino v historično-kronološko vzpenjajočem se loku vse do sedanjosti, z izhodišči, s predlogi in z zahtevami za prihodnost,« opisuje Vidmar Čeru. Med 12 prispevki se bralec v tretjem poglavju med drugim poda v zgodovino kopališča v Topolšici, raziskuje šoštanjski trg in kip Marije, spoznava bogato tradicijo ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti v Šmartnem ob Paki, literarno ustvarjanje šoštanjskega literata Karla Klančnika in tri partizanske ustvarjalce, povezane s Šaleško dolino in Karlom Destovnikom - Kajuhom. Četrti tematski sklop – Ostali paberki iz Šaleške doline – ponudi pregled knjižnih novosti Šaleške doline, 19. zvezek Šaleških razgledov pa se zaključi s povzetkom vseh 19 prispevkov. �� tr

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 8
8 KULTURA
15. decembra 2022

Sodobna raziskovalna umetnost ključen deležnik družbenih procesov

Zaključil se je 2. konS modul – festival, ki odpira nove poglede na sodobno umetnost

Lara Oprešnik

Velenje, 25. novembra – 10. decembra – Leta 2019 je Mladinski center Velenje pristopil k projektu konS in postal konzorcijiski partner platforme sodobne raziskovalne umetnosti, v sklopu katere izvajajo koncerte, delavnice, simpozije in okrogle mize, da bi vzpostavili redno prakso raziskovanja in povezovanja umetnosti, tehnologije in družbe. Letos je med 25. novembrom in 10. decembrom potekal 2. konS modul, ki je domačim pa tudi tujim obiskovalcem ponudil nova spoznanja, znanja in orise raziskovalne umetnosti, ki se močno prepleta z znanostjo in družbo. Poslanstvo platforme je ustvariti pogoje, v katerih bodo dejavnosti sodobne raziskovalne umetnosti imele odlične razmere za delovanje v ekosistemu deležnikov iz izobraževanja, znanosti, podjetništva in industrije, ki ga prepoznavajo in podpirajo državne in mednarodne politike.

Od predstav, razstav in inštalacij ...

V Mladinskem centru Velenje je bila predstavljena avdio-vizualna razstava Biodukt – gozdna kopel za ušesa avtorjev Martine Testen in Simona Šerca. Pri ideji Biodukta je šlo za povezovanje in uglaševanje nas samih z okolico in svetom. Posnetki gozdov in obale nas spominjajo na dejstvo, da smo podobno prevodni kot

drevesa. Špela Petrič je v Knjižnici Velenje postavila inštalacijo Branje ustnic (Institut za neopazne jezike). Opazovalci so si lahko ogledali nazorno prikazano raziskavo o pomensko smiselnih izmenjavah med fikusom in človekom.

V Knjižnici Velenje je umetnik Boštjan Čadež - Fšk predstavil nadgradnjo spletne igre Line Rider, ki jo je razvijal zadnja tri leta. Line Rider, ki jo je ustvaril sicer leta 2006, je klasična igra v peskovniku, v katerem narišeš stezo, po kateri se spušča sankač.

V izložbi Voila Beauty je umetnik Nejc Trampuž razstavljal kreacijo z naslovom Pustite mi vsaj sanjati. Ustvaril je digitalne kolaže v svetlobnih škatlah, skozi katere sanjari o idealni prihodnosti naše družbe. Na tem prizorišču je bila na ogled tudi interaktivna inštalacija Gallus Gallus Roboticus Mirande Moss in Daniela Brownella, ki izpostavljata problematiko selektivne reje, udomačitve, pravic živali, praks kmetovanja itd.

V Novi pekarni je bila do 10. decembra, kot vse ostale razstave in inštalacije, na ogled interaktivna inštalacija Traces of Extincion Celeste Sanje Smareglia, Jureta Suliča in Urške Paradiž. Študija raziskuje človeške sledi v času in jih v prostoru preslikuje v digitalni svet, obenem pa prevprašuje nesmrtnost človeštva v zmanjšujočem se ekosistemu. V sklopu festivala

se je odvila tudi okrogla miza – tradicionalna konSferenca, na kateri sta kot gosta o najnovejših smernicah iz sveta techno podzemlja govorila Tilen Ločniškar in Žiga Petrič Okroglo mizo je povezoval Antonio Križnič

... preko filmskih večerov in pogovorov...

Del festivala je bilo tudi nekaj odličnih večerov filmskega udejstvovanja skozi prizmo raziskovalne umetnosti in družbe. 1. decembra je bil predstavljen projekt Jaz sem Janez Janša, ki si prizadeva za kritično razumevanje strukture sodobne družbe. V prostorih SAŠA Inkubatorja so trije umetniki, preimenovani v ime Janez Janša, predstavili dokumentarni film Jaz sem Janez Janša. Sledil je pogovor z režiserjem in koscenaristom Janezom Janšo ter producentko Marcelo Okretič. V klubu eMCe plac so predvajali dokumentarni film o hibridni umetnosti z naslovom Celica namesto kamna. Avtorica Saša Šavel Burkart skozi film raziskuje hibridno umetnost in njene ustvarjalce. V filmu z naslovom Flow (Tok) v režiji Ane Čigon, Saše Spačal, Ide Hiršenfelder in v produkciji RTV Slovenija je osem sogovornic, ki delujejo v širokem spektru znanstvenih in tehničnih poklicev, predstavljalo pogoje, v katerih so se začele zanimati za tehnologijo, na katere ovire so pri tem naletele in kako so se z njimi spopadale.

Vojko Gašperut - Gašper je kot tetraplegik svojo življenjsko pot našel v slikanju z usti – Njegova osrednja pozornost je namenjena okoljem, s katerimi je življenjsko povezan

Diana Janežič

Šoštanj, 7. decembra – V Galeriji Šoštanj so odprli razstavo likovnih del slikarja tetraplegika, ki slika z usti, Vojka Gašperuta - Gašperja. Kulturni program je izvedla vokalna skupina Anima Vita, odprtja se je udeležilo veliko njegovih prijateljev, članov Društva šaleških likovnikov Velenje, o likovnih delih umetnika pa je spregovorila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. »Njegova osrednja pozornost je namenjena krajini, okoljem, s katerimi je življenjsko povezan: Primorski v najširšem pomenu besede s poudarki na arhitekturnih posebnostih rodnega Breginjskega kota, specifični obarvanosti Soče, Krasu z jesensko žarečim

rujem in slovenski Istri. Tu najde slikovite motive, posebne atmosfere in oživljajoče svetlobe,« je poudarila.

V nesreči mu je na pot prišlo slikarstvo

Vojko Gašperut si pri 17 letih pri skoku v vodo poškodoval hrbtenjačo in postal tetraplegik. Kako tako mlad človek najde moč, da se pobere in najde smisel življenja? Gašperut odgovori z dobršno mero samoironije: »Danes, z distanco, lahko rečem: Ko se ti posreči tak skok, da si potem za vse življenje neodvisen od šefa in si sam sebi šef … Prideš na voziček, od tega trenutka dalje ne hodiš, ne voziš kolesa, ne plezaš, ne delaš nič od tega, kar delajo zdravi ljudje. Podre se ti svet in je od začetka zelo hudo.

… do predavanj in delavnic

5. decembra je v Knjižnici Velenje predavala večkrat nagrajena in mednarodno uveljavljena umetnica dr. Špela Petrič Osrednji del je temeljil na razumevanju in samoizpraševanju, zakaj so rastline vedno v

ogledali predstavo brez igralca z naslovom Apofenija Nine Ramšak Marković in Varje Hrvatin. V uprizoritvi, v kateri edini živi element v dvorani ostaja gledalec, obsojen na iskanje življenja v inherentno tujem, se vzpostavlja nova oblika življenjskosti, dialog med so-

predstavila funkcijo analognega zapisa zvoka ter kasneje predstavila konkretno izrezovanje izbranih skladb v vinilne plošče. Na delavnici PiksLBroška si je lahko vsak izdelal broško z besedilom ali sprogramirano piksel sliko. 8. decembra sta umetnika Martina Testen in Simon Šerc v Mladinskem centru izvedla workshop predavanje Gozdna kopel za ušesa, ki govori o izhodiščih in konceptu projekta. Obiskovalce sta tako povabila, da z očmi slišijo in z ušesi vidijo. To workshop predavanje je bilo poleg koncertov, ki so festival zaključili, tudi zadnji osrednji dogodek konS modula v Velenju.

Zvok, glasba, umetnost Poglavitni člen umetnosti je vsekakor glasba. Da nastane, pa je treba proizvesti zvok, ki je pravzaprav karkoli, kar povzroča šum oz. je v nasprotju s tišino. Glasba je v tem pogledu za življenje nujna. Tako se je tudi konS modul festival odprl in zaključil s koncerti, z glasbo, ki je ponovno prinesla nove poglede in razširitev glasbenega obzorja v raziskovalni umetnosti. Na velenjskih tleh so nastopili dolenjski duo Darla Smoking, glasbena skupina

ozadju, če imajo v našem ekosistemu tako pomemben del, brez njih namreč ne bi dihali in posledično živeli. Skozi predavanje in s predstavitvijo raznih eksperimentov nam predavateljica poskuša predstaviti spoznanja neizgovorljivega.

6. decembra so si navdušenci raziskovalne umetnosti lahko

govornikoma, ki ne govorita istega simbolnega jezika. Uprizoritev je vsekakor edinstvena izkušnja, ki si jo vsak gledalec lahko razlaga in občuti po svoje.

Na festivalu ste si lahko izdelali tudi svojo vinilko, saj je ekipa mariborske Vinyl fabrike na delavnici podrobno

The Stroj z Markom Lukom Shakuza in člani skupine PureH s projektom Cadlag, trio Etceteral ter Groove Bear. Velenjčani smo lahko izredno veseli, da lahko tako tehten in z znanjem prepojen projekt gostimo na domačih tleh ter imamo možnost brezplačno poslušati umetnike svetovnega formata. ��

Se tudi vprašaš, zakaj me ni pobralo? Ampak potem nastopi kotarska trma, izviram iz Breginjskega kota, in stvari se začnejo odvijati drugače. Ugotoviš, da ni vse izgubljeno, da se da še kaj sestaviti. Zelo v redu je bilo, da mi je na pot prišlo slikarstvo …« Danes je priznan in uspešen slikar. Med slovenskimi umetniki je najdlje polnopravni član Mednarodnega združenja umetnikov invalidov, ki ustvarjajo z usti ali nogami (VDMFK) in jih je okoli 900 iz 74 držav. Je član Društva paraplegikov Istre in Krasa. Do zdaj je imel že več kot 120 samostojnih in 350 skupinskih razstav v Sloveniji in po svetu. Na Ex temporih je prejel številne nagrade in priznanja, prav tako na izboru za Zlato

paleto Zveze likovnih društev Slovenije.

Ali res slikajo z usti?

Gašper je trenutno najbolj ustvarjalen slikar med slikarji paraplegiki in tetraplegiki. »Namesto krvi imam barvo v žilah, prežet sem s slikarstvom, samo to se mi dogaja in kaj drugega tudi nočem. Zadovoljen sem, da imam ta dar, ki pa ga je, seveda, treba razvijati,« razlaga Vojko Gašperut. Sodeluje na številnih likovnih delavnicah, dobrodelnih likovnih prireditvah, demonstrira

slikanje v osnovnih šolah in vrtcih ter domovih za starejše.

Eno od poslanstev VDMFK-ja je tudi, da likovna dela svojih članov na različne načine publicira ter jih med ljudi pošilja v času božično-novoletnih praznikov. Če ste v novembru v nabiralnik prejeli kuverto s ponudbo koledarja in novoletnih voščilnic, ki so jih narisali umetniki, ki slikajo z usti ali nogami, ste na kateri od njih gotovo prebrali tudi ime Vojka Gašperuta. Voščilnice lahko kupite ali pač ne, zato je bil tokratni obisk umetnika v

Šoštanju tudi priložnost, da ga vprašamo, kako ljudje sprejemajo in kupujejo takšno ponudbo voščilnic.

»Ta projekt ali akcija teče že vrsto let in od začetka je bila naša založnica deležna veliko kritik, tudi groženj, češ da nas izkorišča, našo invalidnost, in z nami služi denar. A ni res. Naša dejavnost se financira tudi s temi sredstvi. Nekateri so tudi menili, da ne slikamo z usti … Naj me pridejo pogledat, bom zelo zadovoljen,« je sklenil v svojem slogu.

Naš čas, 15. 12. 2022 barve: CMYK, stran 9 9 15. decembra 2022 KULTURA
Apofenija, predstava brez igralca. Avtorja: Nina Ramšak Markovič in Varja Hrvatin Predavanje dr. Špele Petrič
»Po mojih žilah tečejo barve«
��
Na razstavi so glasbeni program izvedle članice Anima Vita, umetnika in njegova dela pa je predstavila Anamarija Stibilj Šajn – prva levo od Vojka Gašperuta - Gašperja.

Kajuh bi užival v tej predstavi

Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj ob 100-letnici Kajuhovega rojstva pripravil koncert z gledališkimi vložki – Upajo, da ga bodo še kdaj ponovili

Diana Janežič

Šoštanj, 10. decembra – Ob povabilu mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj na Kajuhovo večerno impresijo, koncert, posvečen stoti obletnici rojstva Karla DestovnikaKajuha, so ljubitelji zborovske pesmi pričakovali večer partizanskih, Kajuhovih pesmi A tokratni večer je bil veliko več kot le glasbeni nastop.

Bil je svojevrstna gledališka predstava, ki so jo odlično izvedli člani MPZ Svoboda pod vodstvom Anke Jazbec v sodelovanju z delom Pihalnega orkestra Zarja, pianistke Klementine Rednak Mežnar in harmonikarja Amadeja Kolenca. Scenarij je napisala

članica zbora Nataša Lebar

Brvar, režiser je bil Aleš Podrižnik. Bil je preplet pogovora med babico in vnukinjo o časih prve svetovne vojne, medvojnega časa, ki ga je že doživel mladi Karel, prihoda nemške vojske v Šoštanj in Šaleško dolino, pa skozi vojne čase do nove Jugoslavije in na koncu vse do osamosvojitve

Slovenije, z glasbo – s Kajuhovimi, partizanskimi in sodobnimi domoljubnimi pesmimi.

»Na koncert smo se pripravljali dlje časa in želeli obeležiti obletnico na način, kakršnega si poet zasluži. Vodilo nas je tudi to, da Šoštanjčanom

Kajuh veliko pomeni. Ideja je bila predstaviti Kajuhovo življenje in njegovo delo v času

vojne, nato pa povojne čase in čase svobode. V repertoar sem uvrstila zborovske pesmi, ki so najbolj ustrezale obdobju, kljub temu da je tematika težka in huda za tiste, ki so jo morali doživljati,« je povedala Anka Jazbec. »Ko je naša zborovodkinja povedala, kaj želi predstaviti, smo zavihali rokave in pričeli z zbiranjem gradiva o Kajuhu v knjigah in po spletu,«

pa je povedala Nataša Lebar Brvar in pojasnila: »Impresija je nastajala leto in pol, tako da upam, da koncert ne bo en sam, temveč ga bomo lahko ponovili še kdaj in kje gostovali. Vesela sem, da smo uspeli predstaviti naše delo, trud vseh članov zbora, ki je bil poleg pevskih vaj vložen tudi v predstavo, nastop kot v gledališču. Predvsem pa sem vesela, da je predstava naletela na

Neobremenjeno branje

Že nekaj časa nisem prebrala nič zase, »za dušo.« Jasno, brala sem strokovne članke, zahtevano literaturo za faks, prebrala in pregledala sem informativno animacijo o uporabi še ne poznanega računalniškega programa, proti svoji volji sem brala oglase, pregledala sem tudi recepte, ko je bilo to potrebno.

Vedno pa je to branje imelo nek cilj zunaj sebe, namen pa je bil vezan bodisi na izpolnjevanje študijskih obveznosti bodisi na nekaj čisto pragmatičnega. Brala sem na primer za to, da sem lahko skuhala dokaj užiten kari. Že dolgo pa nisem brala za zabavo, zaradi branja samega.

tako dober odziv občinstva. To je res dober občutek in zahvala za enoletno delo.«

Koncert je nastal s finančno pomočjo Občine Šoštanj in tehnično podporo Zavoda za kulturo Šoštanj. Pevci so se ob koncu za pomoč, podporo in omogočanje dobrih vadbenih razmer zahvalili dolgoletnemu županu Občine Šoštanj Darku Menihu ter se priporočili za tako dobro sodelovanju tudi novemu županu Borisu Goličniku

Prav tako pa je bil dogodek tudi priložnost za čestitke in zahvalo pevcev zborovodkinji Anki Jazbec, ki zbor z vztrajnostjo in mladostnim žarom uspešno vodi od leta 1982 in je pod njenim vodstvom v 40 letih dosegel zavidljive uspehe, na kar so zelo ponosni. Zbor je sicer kot cerkveni mladinski zbor nastal leta 1969. ��

Iz zgodovine se ne naučimo ničesar

V zbirki Kajuh 100

je izšla že peta

knjiga – Pesnik

končno postavljen med klasike

slovenske poezije

Velenje, 9. decembra – V zbirki Kajuh 100, ki nastaja ob stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha, je izšla že peta knjiga – Kajuh Podobe. Med platnicami se razgrinjajo fotografije in dokumenti, ki nas popeljejo skozi posamične postaje pesnikove kratke, a sledi polne življenjske poti. Knjigo sta v Knjižnici Velenje v pogovoru z Davidom Vidmarjem

Čerujem predstavila avtorja

Andreja Jurkovnik in Vlado

Vrbič, program pa je z nagrajeno kamišibaj predstavo o Kajuhu obogatila Vanja Iva Kretič Kot je povedal Vlado Vrbič, je bila knjiga sprva mišljena kot fotomonografija. Ker bi bilo škoda, da avtentični in

dragoceni dokumenti, kot sta na primer krstni list in spričevalo, ostanejo v predalu, so jo oplemenitili tudi s tovrstnim gradivom, vse skupaj pa opremili še s tekstom, ki poskuša loviti te podobe. »Cilj je bil zbrati vse podobe v eno knjigo. Navezali smo stik z različnimi institucijami, ki te fotografije in dokumente hranijo. NUK hrani recimo fotografije iz Ljubljane, Muzej novejše zgodovine iz njegovega partizanskega obdobja, veliko fotografij pa je v zapuščini družine Mešič. Poleg fotografij iz otroštva in vseh ostalih

obdobij je v arhivih tudi vrsta ostalih dokumentov, ki smo jih vključili,« pa je povedala Andreja Jurkovnik, sodelavka domoznanskega oddelka velenjske knjižnice. Podobe tako združujejo fotografije, povezane s Kajuhom in Kajuha samega vse od njegovih otroških, dijaških let do partizanskih let, dopolnjene z ostalim gradivom, ki dodatno osvetljuje pesnikovo življenjsko pot.

Zbirka se bo povečala

še za dve knjigi

Podobe nadaljujejo in dopolnjujejo sklop del, ki nastajajo z

Tudi prijatelji so poročali o podobnem fenomenu: zdi se, da je v tem času, ki terja kar nekaj kognitivnega napora, torej čas študija, branje rezervirano za uporabne reči. To je dokaj smiselno: če čez dan poslušaš dve triurni predavanji, zvečer pa za seminarsko nalogo prebereš še štiri strokovne članke, dobi medij branja konotacijo napora.

»Mladi nič več ne berejo, samo na telefonih še visijo,« je stavek, za katerega z lahkoto stavim, da ga je vsak mlad človek slišal že najmanj trikrat. Pri slednjih besedah pa se mi ne zdi, da je problem v tem, da smo opustili star medij in ga zamenjali z novim, digitalnim, to se je vedno dogajalo s starimi mediji, uporaba vsakega pa ima na svojo obliko vezane pasti. Problem tiči prav v konotaciji, ki smo jo jaz in moji vrstniki vezali na branje: branje je »rezervirano« za učenje in za napor, namen videa, televizije in interneta pa je zabava.

To seveda ni nujno tako in niti približno ne trdim, da je konotacija za vse mlade ista. Brez dvoma pa, če že pri na vseh vrstnikih, pri sebi opažam, da me takšno nezaželeno pripisovanje pomena ob koncu dneva odvrača od branja le za zabavo, odvrača me od branja nestrokovnih knjig, tudi »šunda,« odvrača me od početja, ki mi je bilo včasih zelo ljubo. Od početja, ki mi je nekoč predstavljalo vir zabave in sprostitve, zdaj pa se ga poslužujem iz izključno pragmatičnih namenov. Za reševanje tega problema je bila torej potrebna redefinicija konotacije, predvsem pa opustitev ideje, da si je treba vse prebrano kar se da natančno zapomniti, reflektirati in uporabiti kot odskočno desko za pridobivanje novega znanja.

Rešitev je bila pravzaprav izjemno preprosta: povsem neobremenjeno branje mi je omogočilo zavedanje, da si bom prebrano že sama pasivno zapomnila, če bo to dovolj pomembno in zanimivo. Pomnjenje mi bo omogočilo že popolno presenečenje nad na novo usvojeno informacijo. Še vedno pa obstaja možnost, da me nič ne bo presenetilo do te mere, da se mi bo vtisnilo v spomin. Kaj pa potem? V tem primeru pa se bom ob branju le zabavala, to pa je bil prvoten namen reševanja problema. ��

bo,« pove Vlado Vrbič, pobudnik projekta, ki se s Kajuhom ukvarja in na njegovo zapostavljenost na državni ravni opozarja že desetletja.

namenom, da čim bolj celovito predstavijo Kajuha, njegovo življenje, dela in misli. Na knjižnih policah poleg podob že najdemo Kajuha v glasbi, prevode njegovih pesmi, Kajuha v prozi in pesnikova dopisovanja, kmalu pa se bo zbirka povečala še za vsaj dve knjigi – Kajuh Objave in strip. Glasno razmišljajo tudi o osmem delu, v katerem bi ponovno zbrali vso Kajuhovo poezijo in s tem zaokrožili zbirko Kajuh 100.

»Ko smo zastavljali to zbirko, smo bili veliki optimisti. Sanjali smo o tem, da bo nekoč v zbirki osem knjig. In res jih

»Že po 90. letu smo občutili, da je zapostavljen. Nekateri smo se temu uprli in leta 1994 obeležili obletnico Kajuhove smrti. Stvari so se potem počasi stopnjevale in stoletnica je bila dobra priložnost, da ga za večno ustoličimo med slovenske klasike in da ga kot takšnega prizna tudi država.«

In prav letos, ko smo se v Šaleški dolini pripravljali na vrhunec praznovanja Kajuhove stoletnice rojstva, je njegovo ustvarjalnost in vlogo v širšem prostoru, nekoliko zakasnjeno, prepoznala tudi država.

»Mislim, da Kajuh ne sme biti odvisen od političnega sistema in vzdušja. Je pesnik upora, socialni pesnik, slovenski klasik,

in to mora ostati ne glede na to, kaj se okoli njega v zgodovinskem času dogaja. Sedanja oblast – ne, da je popravila krivico – popravila je neumnost države. Državi, ki ne spoštuje svoje kulture, svoje zgodovine, so tudi vrata v prihodnost zaprta,« je jasen Vrbič. Šoštanjskega pesnika so z razglasitvijo Kajuhovega leta končno postavili na mesto, ki mu pripada – med klasike, vredne poklona, med pesnike, katerih beseda ostaja globoko občutena in še kako aktualna tudi danes. »Vedno bolj aktualna. Kapitalizem še bolj steguje kremplje, bogati so vedno bogatejši, vojne so povsod po svetu … Skratka, iz zgodovine se ne naučimo ničesar, in tega je bilo Kajuha najbolj sram.« �� Tea Rednak

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 10 15. decembra 2022 10 KULTURA
ODPIH
Tokratni koncert MPZ Svoboda je bil tudi gledališka predstava. Zahvala Anki Jazbec, ki MPZ Svoboda uspešno vodi že 40 let. Taja Oblišar

Radijski in časopisni MOZAIK

Naredimo si praznike!

Stari ljudje so rekli, da je delo pri tleh. Tudi danes ga še vedno najdemo tam, če ga le hočemo videti, a v našem uredništvu Radia Velenje in Našega časa največ dela najdemo za mizami, v računalnikih, za mikrofoni in fotoaparati. No, ker pa je december in ker vemo, da je delo prijetnejše in učinkovitejše v lepo urejenem delovnem okolju, sva tokrat Janja Špegel Košuta in Diana Janežič poiskali in našli delo pri tleh.

Tako so tudi naši prostori v uredništvu Našega časa spremenili podobo in opozorili, da prihajajo prazniki. Pravzaprav to še predobro vemo, saj beležimo vse dogodke, ki nosijo oznake »praznično«, »veselo«, »čarobno«, »božično« in kar je še decembru primernega. Prostih prazničnih

GLASBENE novice

EME letos ne bo! Na Evrovizijo gre JOKER OUT!

Še preden se je polegel prah po koncertu presenečenja v ljubljanskem Kinu Bežigrad in še preden so spakirali kovčke pred sobotnim odhodom v Hamburg, kjer bodo posneli angleški album, je RTV Slovenija oznanila, da nas bodo Joker Out zastopali na naslednjem izboru Pesem Evrovizije: „Odločitev ni bila težka. Izbrali smo skupino, ki zadnja leta prevladuje na slovenski glasbeni sceni.“ Čeprav so Jokerji mlada skupina, zadnja leta nizajo uspehe. Njihove skladbe kar po vrsti zmagujejo na domačih glasbenih lestvicah, koncerti so razprodani in okoli njih vlada prava evforija, priznanja pa jim daje tudi strokovna javnost. V Hamburgu bodo posneli album za mednarodno tržišče in ustvarili tudi skladbo v slovenščini, ki bo predstavljala našo državo na Pesmi Evrovizije 2023. Skladba bo slovenski in tuji javnosti predstavljena v posebni 4. februarja. Zakaj so se na RTV-ju odločili tako? Odgovorni urednik Razvedrilnega programa

Vanja Vardjan pojasnjuje: »Odločili smo se za preverjeno in uspešno obliko izbora nacionalnega predstavnika na Pesmi Evrovizije, interni izbor. Letos so tak izbor uporabili v kar 12-tih državah, med drugim v Avstriji, Azerbajdžanu, Belgiji, Cipru, Grčiji, na Nizozemskem, Švici, Veliki Britaniji. Izbrali smo skupino Joker Out, ki so po Magnificu ter skupinah Siddharta in Big Foot Mama, ponovno združili Slovenijo na področju kakovostne popularne glasbe in to glasbo približali najširšemu

dni bo do konca leta za novinarje malo, zato si praznike skušamo narediti v delovnih prostorih z okraski, lučkami in čokolado, ker pa smo postavili smrečice, upamo tudi na kakšna darila dobrih mož …

Smrečice pa so tudi zato, da se tudi vi, naši bralci in poslušalci, ki nas kdaj obiščete na delovnih mestih, počutite prijetneje.

�� dj

ČETRTEK, 15. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 16. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 17. decembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 18. decembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00

GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00

AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

občinstvu. Kakovost in priljubljenost je tisto kar smo iskali in našli. Skratka, odločili smo se, da za Pesem Evrovizije potegnemo Jokerja iz rokava.« Ali bo res temu tako bomo videli prihodnje leto v Liverpoolu.

Kaj se kuha med Laro in sanjskim Blažem?

Skuhala se je ena res pravljična, video zgodba. Člani ansambla Šepet iz Šaleške doline so v veseli december skočili z novo polko z naslovom Le pridi k meni, avtorjev Martina Juharta in Vere Šolinc Skladba je dobila še video podobo, ki jo je začinil letošnji Sanjski moški Blaž Kričej Režek Lara Voler, Aljaž Goličnik, Rok Sedovnik, Nace Grudnik in Robert

Goličnik so celotno zgodbo zapakirali nekoliko drugače.

V Olimljah so na Jelenovem grebenu, Samostanu, Deželi čarovnic, vinotoču Jožefa Klička in Termah Olimlje ujeli čudovite jesenske kadre. »Glavno vlogo sta prevzela naša Lara in sanjski Blaž, ki je po nepozabni noči skrivnostno zapustil posteljo. Na hudomušen način smo vsi člani prispevali, da je njegovo iskanje Laro kar malo jezilo. Konec dober vse dobro… Našla ga je na romantični lokaciji, kjer ji je dal vrtnico in ona jo je sprejela« pravijo Šepetovci, ki bodo prihodnje leto obeležili 10 let delovanja. Kaj pa poljub? Je bil na res pravi? Tega nam ni uspelo izvedeti. A to je bilo v pravljici. Kaj pa realnost? Po celodnevnem snemanju se je v Deželi čarovnic v Podčetrtku zares zgodila snubitev. Basist Aljaž Goličnik, sicer tudi Larin partner s katero imata hči Kim, je pokleknil in Laro prosil za roko. Mlada dama je pritrdila, torej se v prihodnjem letu obeta še ena glasbena poroka. Sicer pa člani Šepeta tudi v tem času veliko nastopajo ter ustvarjajo nove pesmi. »Kljub temu, da nas je korona precej ustavila, smo bili optimistični, delovni in vztrajni. Izplačalo se je« pravijo Lara, Aljaž, Nace, Rok in Robert. ��

PONEDELJEK, 19. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA

MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 20. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;

13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 21. decembra 6:00 – 10:00

JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05

VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš čas, 15. 12. 2022 barve: CMYK, stran 11 11 15. decembra 2022 107,8 MHz

VRTILJAK

Vija vaja ven

Zadetek

⏫ Ko se je pred dnevi na odprtju Prazničnega dvorca Gutenbuchel v Ravnah mudil veleposlanik Kraljevine Nizozemske

Njegova Ekscelenca Johan Verboom s soprogo, mu je zgodovino in vzpone ter padce dinastije Woschnagg zelo plastično razložila arhitektka interpretka kulturne dediščine mag. ing. Mateja Kumer. Ob vnetem klepetu v angleščini sta skoraj pozabila na … Pa je vskočila »ekscelenčeva Lady dama« in spomnila: »Kaj pa Simonove instalacije in Ogrizkova floristika na dalmatinski način?!« »Oooo, yes, yes,« je javknil Čvek, ki je bil kar v zadregi, ker je vlekel na ušesa.

Kdaj in zakaj praznujemo božič?

Božič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Praznik

zaključuje

čas adventa in začenja

božični čas, ki se v liturgičnem letu konča na nedeljo po

Gospodovem razgla-

šenju. V večini

V Šaleški dolini že celo leto zaznamujemo 100. obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha, posebej pa seveda v Občini Šoštanj in posebej v decembru. Tudi svetniki in svetnice novim županom Borisom Goličnikom na čelu, ki so se mu na fotografiji pridružili Urša Kurnik, Boris Lambizer in Maša Stropnik (od leve). Celo tako, da so si nadeli majice s Kajuhovim simbolom. Čvek jih lahko le pohvali in jim daje na znanje: leto 2023 je slovensko leto Kajuha! Garderoba torej zagotovljena …

»Krogla in medalja vedno zadeneta napačne prsi,« pravi ljudski rek. »In če ne zadeneš prvič, lahko poskusiš drugič,« pa je očitno rek (še teden dni) predsednika republike Boruta Pahorja, ki nas je s svojimi ravnanji že tako velikokrat presenetil. Zakaj smo presenečeni znova?

Črne kocke

vele »zahvalnem« srečanju veterank in veteranov Gasilske zveze Velenje so v dodobra napolnjeni dvorani gasilke in gasilci s plačano članarino za leto 2022 le na kratko prisluhnili čestitkam in pozdravom, predvsem tudi zahvalam za plemenito delo. Izrazil jih je predsednik zveze Boris Lambizer, ob njem še nekateri drugi, še posebej pa je nagovorila tovarišice gasilske veteranke njihova »komisionarka« Milena Hriberšek. Da bi bil večji poudarek na veteranih, je podal temeljito poročilo o delu v zadnjih treh letih predsednik zveznih gasilskih veteranov Franc Pečečnik, ki je razvil obsežno teorijo o praksi delovanja gasilcev na suhem in toplem. Nekateri so ugibali, če gre za magisterij iz šaleškega gasilstva, čudil se je tudi naščasni Čvek!

⏩Na

ALI VESTE? Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela.

Od kod izvira

Božiček?

Božiček ima v različnih državah različna imena. Na Norveškem mu pravijo Nisse, na Švedskem Tomte, na Islandiji Jula Sveinar, Italijani ga poznajo pod imenom Babbo Natale, v Franciji pa pere Noel.

pravoslavnih Cerkva božič praznujejo s

6. na 7. januar zaradi uporabe

julijanskega koledarja. V številnih državah je božič državni praznik ali dela prost dan. Praznujejo ga tudi mnogi

nekristjani in neverni, predvsem kot družinski praznik in del novoletnih počitnic. Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, ki je opisan v Novi zavezi kot izpol nitev mesijanskih prerokb. Kristjani verjamejo, da številni starozavezni odlomki napovedujejo prihod Me sije in da so se te napovedi ure sničile v Jezusu. Po zgodbi sta se Jožef in Marija odpravila v Betle hem v času, ko je bila Marija že vi soko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato

Božiček je novodobna mitološka osebnost, ki obdaruje (pridne) otroke na sveti večer (24. december) ali pa na božično jutro (25. december). Božička poznajo v številnih kulturah, ki so tega dobrega moža sooblikovale. Lik Bo-

žička pa se je pravzaprav razvil iz legende o dobrem svetniku Niko-

laju, menihu, ki je živel med letoma 280 in 350 našega

štetja v sedanji Turčiji in ki je vse svoje imetje razdelil med revne in bolne

ljudi. Znan je bil tudi kot

dobrotniku se je širila po svetu in leta 1863 prišla do ameriškega karikaturista Thomasa Nasta, ki je nato začel razvijati svojo podobo Božička, takšnega, kot ga poznamo danes. Tri leta kasneje so dobremu možu določili »poklic«, torej izdelovanje igrač, še tri leta kasneje pa je dobil svoj dom na severnem polu.

Kje je doma Božiček?

Božiček prihaja s Finske, natančneje z Laponske. Menda živi na vrhu gore Korvatunturi, ki je visoka 486 metrov. Tja so ga »naselili« napovedovalci na nekem finskem radiu, ki so leta 1927 oznanili, da Božiček prebiva tam. S tem podatkom so povzročili val navdušenja med otroki z vsega sveta. Ti Božičku vse od takrat vsako leto pišejo na milijone pisem. Da bi

Čeprav je Božiček v preteklosti nosil modro-belo-zeleno opravo, je njegova tradicionalna rdeča obleka prišla iz oglasa za kokakolo leta 1930.

mir in seveda skrivno lokacijo svojega doma, se je odločil, da se bo s svojim spremstvom preselil v dolino, natančneje v kraj Rovaniemi, ki je postal tudi uradni kraj njegovega bivanja. Božička so odlično izkoristili tudi Američani, ki so svojega Santa Clausa »preselili« na svoj kontinent ter mu našli celo ženo. Božiček je namreč poročen z gospo Božičkovo, kar si je domislila pesnica Katherine Lee Bates, ki je Božička »poročila« v zgodbi z naslovom Božiček na vožnji s sanmi.

Okraševanje drevesca

Božiček ohranil svoj

Hrvaška se je po torkovem porazu v polfinalu mundiala ovila v črnino. Še vedno so lahko tretji … Kaj bi marsikdo dal za tretje (ali tudi četrto) mesto na svetu?!

Na pomoč!

Bodo nujno medicinsko pomoč krčili ali je ne bodo krčili? Kdo je kaj narobe razumel, kdo je kaj prehitro dal v javnost? Kaj piše v delovnih dokumentih, ki niso za javnost? Očitno nujne medicinske pomoči ne potrebujejo le pacienti – državljani, ampak največji pacient v državi – ministrstvo za zdravje.

Če želite pisati Božičku, mu lahko na njegov pravi naslov: Santa Claus Village, 96930 Rovaniemi, Finska.

Prva božična drevesca so se v 17. stoletju pojavila v Strasbourgu, nato pa se okoli leta 1820 s prihodom prvih nemških priseljencev preselila še v Pennsylvanijo. Ko se je kraljica Viktorija poročila z nemškim princem Albertom, je on to tradicijo leta 1840 odnesel v Veliko Britanijo. Osem let kasneje je prvi ameriški časopis objavil fotografijo kraljevega božičnega drevesca, s čimer se je tradicija preselila tudi izven Pennsylvanije.

Žive jaslice segajo v 13. stoletje

Nemci so že pred prihodom krščanstva zelene jelke okraševali, da so se svetile v temi in tako malo popestrile dolgočasne, zimske večere.

Žive jaslice s kravami, osli in ovcami poznamo tudi v Sloveniji. Najbolj poznane so morda ravno tiste v Postojnski jami. Prve žive jaslice pa segajo vse v leto 1224, ko je Frančišek Asiški prikazal Jezusovo rojstvo, s čimer je ljudem veliko jasneje in enostavneje razložil, za kaj sploh gre pri prazniku.

Poljub pod omelo

Po keltski legendi je omela čudežna – lahko celi rane, poveča plodnost, prinaša srečo in odganja zle duhove. Tradicija poljubljanja pod omelo se je pričela šele v viktorijanski dobi, kar je sicer dokaj presenetljivo glede na zadrto in spolno zavrto obnašanje tistega časa. Ali pa potemtakem sploh ni tako presenetljivo! �� Lara O.

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 12
12
15. decembra 2022
----
-
gasil pozdra plemeni po

15. decembra 2022

Velenje, 22. novembra – Med nami živi veliko ljudi, ki (mislimo, da) jih poznamo, ker se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je vsem na očeh, pa vendar velikokrat ne vemo za njihove osebne zgodbe in razmišljanja. In tako jih pravzaprav ne poznamo. Eni takih ljudi so glasbeniki in eden takih ljudi je Franc Žerdoner. Na novembrskem Klepetu pod arkadami je bil gost kustosa Muzeja Velenje

Damijana Kljajiča

Neumoren,

glasbenik

Glasba in šport sta mu dala lepo življenje

Franc Žerdoner o sebi in glasbi – Prišel je kamorkoli, čeprav se mu je pri tem zgodila kakšna neumnost

ustvarjalen

Najprej o tem, kako poznamo Franca Žerdonerja. V svoji bogati glasbeni karieri je vodil mnoge ansamble

Šaleške doline in napisal več kot 230 skladb pretežno narodno-zabavne, pop in zborovske glasbe. 40 let je vodil ansambla Franc Žerdoner in Šaleški fantje, več kot 20 let je igral z ansamblom Sredenšek, prepeval pri Rudarskem oktetu in 10 let z oktetom

Luiss Braille Slepih Slovenije, 11 let je vodil zbor upokojencev Vinske Gore, 15 let kvintet Flamingo, zdaj vodi ansambel Vingosi iz Vinske Gore.

Prejel je številna priznanja z različnimi izvajalci na raznih festivalih narodnozabavnih ansamblov, pa leta 2006 županovo priznanje MO Velenje, priznanje OF Občine Žalec in MO Velenje ter leta 2020 priznanje za posebne zasluge za delo v glasbi pri Zvezi slepih Slovenije.

Vsega se navadiš in s tem živiš

Na Klepetu pod arkadami je najprej spregovoril o otroštvu. Rodil se je slaboviden, kar naj bi bila posledica nekaj težkih stresov, ki jih je doživela mama med nosečnostjo. Pravega vzroka niso nikoli ugotovili. Franc je to svojo pomanjkljivost sprejel kot dejstvo in danes pravi: »Vsak ima kak primanjkljaj, tudi zdravi. Vsega se navadiš in s tem živiš.«

Njegova slabovidnost, ki je do danes pripeljala že skoraj do slepote, ga ni tako močno ovirala, da ne bi živel normalnega otroštva. Kot otrok

Velenjčan Teodor Šlehta je DJ z več kot 30 leti izkušenj. Glasbo je vrtel v vseh večjih in boljših diskotekah v Sloveniji. Vzporedno se je ukvarjal tudi z radijskim delom, saj je imel več kot 20 let avtorsko oddajo o klubski glasbi. Že 12 let je uradni DJ največjega športnega dogodka v Sloveniji, Ljubljanskega maratona. Z veteranom te scene, ki ima izkušnje iz domala vseh glavnih slovenskih diskotek, smo se pogovarjali o časih nekoč in danes.

Ljudje danes potrebujejo več časa, da se sprostijo

Začetki izkušenega didžeja segajo v osnovnošolsko obdobje, ko je obiskoval glasbeno šolo in mu je oče kupil prve zvočnike in ojačevalec. Konec 8. razreda je organiziral že prvi ples na svoji osnovni šoli. Zdi se mu, da so danes na prireditvah in zabavah poleg glasbe pomembni tudi dober posluh, občutek za ljudi, sodobna DJ oprema, saj pričarajo čudovito vzdušje.

je igral nogomet, se sankal, a v šoli ni mogel slediti pouku. Zato je že v drugi razred osnovne šole šel v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano, kjer se je moral najprej naučiti brajlice, pisave za slepe in slabovidne.

Kasneje se je šolal v Škofji Loki in iz tega časa je povedal zanimivo anekdoto o tem, kako je sam prišel na športno tekmovanje v Svetozarevo v Srbiji. Z več kolegi so bili dogovorjeni v Zidanem mostu, saj so se pripeljali do postaje iz različnih krajev, nato pa bi pot z vlakom skupaj nadaljevali v Srbijo. Franc je v Zidani most prispel prepozno, ko je vlak že odpeljal. Nič ni paničaril, z vlakom se je odpeljal v Zagreb, kjer je živela njegova teta, tam počakal na vlak za Svetozarevo in prispel na atletski stadion pravočasno, da je bil takoj na vrsti za tekmovanje.

»Tudi v kasnejših časih, ko sem vodil ansambel Šaleški fantje, ko smo

igrali v tujini, sem se vedno pripravil na vsako pot. Vedel sem, kam grem, kje je to, kako se pride tja. Vedno sem se znašel,« je dejal smehu, v slogu, da lahko slep tudi videče vodi, če ima prave informacije.

Šport ali glasba?

Ko je bil še otrok, je v njegov svet vstopila glasba. »Bili smo glasbena družina in užival sem v poslušanju harmonikarjev, ki so se zbirali v naši hiši. Všeč mi je bilo, kako so prihajali in odhajali – igraje harmoniko. Potem so bili tukaj kosci. Zapeli so ob delu, po delu.« Prvo harmoniko je igral v internatu in že leta 1963 z njo v gostilni Jovan v Vinski Gori igral za silvestrovo. Leta 1964 pa mu je stric in boter kupil staro harmoniko in ima jo še danes. »Hohnerca, narejena verjetno leta 1945, takšno je imel tudi Slavko Avsenik, leta 1953,« je povedal o njej. Skupaj s pokojnim, prav tako slepim

Rudijem Pustinekom in Markom Lesjakom je leta 1966 ustanovil prvi trio.

Druga dejavnost je bil šport; ko je bil v zavodu, je še sam kolesaril, leta 1965, ko je živel v Celju, se je pri Kladivarju ukvarjal z atletiko, tekal je na srednjih progah. »Počasi je bilo vsega preveč, glasba, šport, služba … Slabovidnost predstavlja oviro in se moraš odločiti,« je razlagal.

V glavi 3.000 telefonskih številk

Ko je odrasel in je bil čas za službo, seveda veliko izbire ni imel. Takrat so se slepi in slabovidni največkrat zaposlili kot telefonisti. Franc je bil najprej receptor v Zdravstvenem domu v Žalcu, potem je delal kot telefonist v Gorenju in takrat je prišla do veljave njegova pomembna lastnost – spomin. »V tistih časih je imelo Velenje že okoli 15.000 prebivalcev in vedel sem telefonske številke vseh gostiln, trgovin, vseh na-

ših direktorjev in interne številke v Gorenju. Teh je bilo 400, pa 800 in potem 1.000. Računam, da sem, ko sem bil mlad, na pamet vedel kar okoli 3.000 telefonskih številk.« Ob tem je poslušalcem dovolil tudi vpogled v svet slepih in slabovidnih. »Nikoli nisem spoznal ljudi tako, da bi jih videl. Spoznaval pa sem jih po njihovih dejanjih in obnašanju,« je začel in povedal zgodbi o tem, kako je oče nekoč izrabil njegovo slabovidnost in ga pretental, pa tudi, kako je prišel v Ljubljano z umazanimi hlačami do kolen, ker se pač ni videl. »Včasih smatrajo ljudje slepega še tudi za kaj drugega, ne samo za slepega. Kar je nepošteno. Slepota je pač hendikep, s katerim se da 'komot' živeti in lahko ustvariš marsikaj. Še zdaj pa se mi dogajajo stvari, da pridem h komu in ta bi raje mojo ženo kaj vprašal kot pa mene. Temu se moramo izogniti in vsakega vzeti za takšnega, kot je,« nam je nastavil ogledalo.

Najbolje zveni ljudsko petje Franc Žerdoner je z vsemi ansambli in drugimi glasbenimi sestavi doživel veliko lepih, zanimivih prigod, prepotoval veliko držav po Evropi, bil z Rudarskim oktetom tudi v Kanadi, sodeloval na veliko festivalih, veselicah in drugih vsakovrstnih pevskih in glasbenih srečanjih. »Zame je najbolj fascinantna stvar, če poje več sto ljudi. Nič nimam proti velikim šovom, ki jih prirejajo danes, kot je na primer Noč Modrijanov, ko cela dvorana poje. Ni pa pri tem tistega notranjega občutka, ki ga imaš pri pristni ljudski pesmi, da živiš v tistem trenutku za ta trenutek. Imam občutek za ljudsko pesem in znam ljudi popeljati v to, da zapojejo. Zato je bila na vseh zabavah najboljša zabava po njej, ko smo spontano zapeli,« je razmišljal. In sklenil: »Meni je muzika veliko dala. Če se ukvarjaš z eno tako stvarjo, ki ti daje, s katero ti daješ in tudi sprejemaš, moraš biti srečen. Če nisi srečen, si pa nehvaležen.« �� Diana Janežič

Glasbena scena precej drugačna kot nekoč

Delo imajo tisti, ki ogromno denarja vložijo v opremo – Danes več želja po slovenski glasbi – Za dobro vzdušje je treba poskrbeti s pravo mešanico glasbe in osvetlitve

Kakšna pa je danes glasbena scena? »Precej drugačna kot nekoč, ljudje so se spremenili. Potrebujejo več časa, da se sprostijo. Bojim se, da so pozabili na to, kaj je zabava. Starejši nimajo toliko težav kot mlajši. Konec 80. letih so ljudje še vedno plesali v parih ali skupinah in se družili, posvečali drug drugemu, medtem ko je danes povsem drugače.

tako premalo, pa je sploh ne vrtijo,« odgovarja Šlehta.

Stranke so vedno

zahtevnejše

disco kroglo in reflektor, ki je svetil v njo,« razlaga Šlehta in doda, da je v lokalnem okolju še nekaj didžejev njegovih let. Tudi njegov dober prijatelj Mrki, ki se nekaj časa več kot on ukvarja z vrtenjem glasbe. »Več jih je v Ljubljani in okolici, tudi mlajših fantov. Zdi se mi, da je zanimanja mladih za tovrstno delo malo, saj vse gledajo skozi denar.«

Največ šteje reklama od ust do ust

Opažam, da je danes več želja po slovenski glasbi, kar me veseli, čeprav glasba zame nima meja. Osebno nisem ravno pristaš jugo in Balkan glasbe, jo pa na željo naročnika tudi vrtim. Res je tudi, da so naši južni sosedje promocijsko zelo močni, tudi več denarja vlagajo in vedo, kako glasbo promovirati in ustvar-

Konec 80. let so ljudje še vedno plesali v parih ali skupinah. Vedeli so, kaj je druženje. Bolj so se posvečali drug drugemu, medtem ko je ples danes bolj individualen.

jati všečno glasbo. Slovenci jo radi poslušamo, mogoče tudi zato, ker vlada pomanjkanje dobre slovenske glasbe, ki je tudi radijske postaje premalo vrtijo. V klubih, ki jih je prav

Vsi, ki radi poplesujejo ob ritmih različnih glasbenih zvrsti, vedo, da je za dobro vzdušje treba poskrbeti s pravo mešanico glasbe in osvetlitve. Kaj se je skozi čas spremenilo? »Marsikaj. Že teža moje opreme, ki je zdaj tona in pol, je bila nekoč 30 kilogramov. Stranke, ki naročajo storitve, so vedno zahtevnejše, trg je neizprosen, delo imamo tisti, ki ogromno denarja vložimo v opremo. Ne gre samo za ozvočenje, tudi glasba in svetlobni efekti so zelo pomembni, na tem področju je bil narejen velik korak naprej. Ne moremo primerjati današnjih časov s tistimi, ko smo imeli eno

Teodor Šlehta je menda edini Štajerec, ki je kdaj vrtel glasbo v ljubljanskem Eldoradu, nekoč je bil tudi didžej v mariborskem klubu Masai in še kje. Kaj pa danes? »Danes se pojavljam na praznovanjih okroglih obletnic in športnih prireditvah. Nimam kakšne posebne promocije, največ šteje reklama od ust do ust. Tudi največ dela dobim na zabavah, kjer me ljudje vidijo in slišijo. Tako se odprejo nove priložnosti za nastope.« �� Jasmina Škarja

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 13 13
POGOVOR
Ko je bil Franc Žerdoner še otrok, je v njegov svet vstopila glasba in ta ga spremlja že skoraj 70 let. Zelo lepe čase je doživel z Rudarskim oktetom, s katerim je leta 2002 tudi drugič osvojil Triglav. Domen Frankovič, Franc Verko, Franc Žerdoner in Dani Gregorc (od leve) so na vrhu pripravili pravo veselico.
Moje poslanstvo je samo eno – zabavati ljudi. (Foto: Uroš Acman)

Katera bo Slovenka leta 2022?

spoznal tudi svet, bo to le še nekaj časa – kateri bo pripadel letošnji naslov? To je od tega trenutka naprej izključno v vaših rokah! Naše delo je opravljeno, pretresli smo goro predlogov in na situ je

SUZANA ANŽUR

je poklicna gasilka v Gasilski brigadi Ljubljana, ena izmed dveh poklicnih gasilk v državi in že 30 let tudi predana prostovoljna gasilka PGD Bizovik, kjer je bila sedem let poveljnica, zdaj pa je podpoveljnica. Vodi usposabljanja za gasilce bolničarje in je mentorica mladim tako v lokalnem društvu kot v okviru gasilske zveze. Odločna, srčna, neutrudna in usmerjena k nenehnim izboljšavam je bila za svoje prizadevno delo že večkrat odlikovana in je gotovo navdih za mnoge mlade gasilke. Te v gasilskih društvih po državi še zdaleč niso samo za okras, kar smo dokončno spoznali v uničujočem kraškem požaru. Suzana je največji požar v slovenski zgodovini pomagala gasiti tri dni. Take preizkušnje jo krepijo in ji spreminjajo pogled na življenje. Ve, kaj je v resnici pomembno, in zanjo ni druge možnosti kot gasilstvo. To delo, pravi, ti daje občutek, da si res koristen za družbo.

KATJA BAŠIČ

je nekdanja kriminalistka, legendarna v očeh številnih žensk in otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, ki jim je pomagala, pa v očeh javnosti, ki jo ozavešča o zlorabah, ki se vsak dan dogajajo čisto blizu nas, a se o njih ne govori. Ona je o teh grdih, bolečih, nepriljubljenih temah javno spregovorila med prvimi. In še vedno govori – z upokojitvijo leta 2000 se je poslovila od službe, ne pa tudi od svojega dela. Bila je soustanoviteljica prvega SOS telefona za žrtve nasilja, pozneje je ustanovila telefon za pomoč ZATE in nevladno organizacijo Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Nenehno se izobražuje in prireja izobraževanja za druge, predvsem pa je žrtvam nasilja velikodušno na voljo za osebno pomoč – zanje vlaga prijave na tožilstvo, je njihova tolažnica in neomajna podpora, ker ve, da topla beseda včasih pomaga bolj kot deset prijav.

MATEA BENEDETTI

je modna oblikovalka, predavateljica in ustanoviteljica Benedetti Life, ene najbolj ekoloških modnih znamk na svetu, pionirka trajnostne mode v Sloveniji ter z mednarodnimi priznanji in nagradami ovenčana vizionarka, ki želi živeti v čisto drugačnem svetu. Pri svojem delu postavlja na prvo mesto skrb za planet, zato so njena oblačila iz tekstila, za čigar proizvo-

ostalo 11 imen. Zelo različnih, a tudi podobnih; vse namreč premorejo skrivnostni faktor izjemnosti, zaradi katerega bržkone dosegajo nedosegljivo, ostajajo neomajne na svoji poti, vsega občudovanja vredne. Za svojo izbranko lahko glasujete s kuponom iz revije Jana in drugih medijev naše skupine. Nalepite ga na dopisnico ali dajte v kuverto

dnjo niso onesnaževali tal in voda, živali pa ne trpele. Vrhunec prepoznavnosti je dosegla, ko se je v njeni kreaciji iz svile, narejene iz lesne kaše, po rdeči preprogi na Oskarjih sprehodila mama globalne zvezde. Njen cilj ni imeti najuspešnejše blagovne znamke na svetu, temveč kazati pot drugim. Če nam uspe z ekološko, trajnostno, etično in luksuzno modo preživeti v tako nepoštenem svetu, smo lahko svetla luč drugim, pravi. Prepričana je, da do sprememb vodi sočutje.

je biologinja, eksperimentalna onkologinja, univerzitetna predavateljica ter vodja raziskovanja in izobraževanja na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Njeno življenjsko delo je razvoj genskega zdravila proti raku. Leta 2002 je izšel prvi članek o raziskavah, ki so jo pripeljale do sodelovanja v projektu SmartGene. si. Projektu, zaradi katerega je Slovenija danes druga država na svetu, ki v klinični študiji preizkuša gensko zdravilo z interlevkinom 12 na bolnikih s kožnim rakom. Zdravilo okrepi imunski sistem ter s tem uničuje in preprečuje tumorje, celice pa spodbudi, da ga začnejo proizvajati same. Ta preboj pa ni omejen le na eno vrsto raka in eno zdravilo. Z njim je ekipa vzpostavila okolje za razvoj drugih genskih zdravil za bolezni, ki pestijo človeštvo. Kot pravi sama – cilj raziskovanja v medicini niso le nove terapije, temveč da bodo imeli dostop do njih vsi, ki jih potrebujejo.

GLORIA KOTNIK

je deskarka na snegu, ki je z bronasto kolajno na letošnjih olimpijskih igrah poskrbela za eno največjih senzacij in navdihujočih zgodb. To ni bil le največji športni uspeh kariere, nagrada za življenjsko delo, kot sama pravi. Od letošnjega leta je končno tudi profesionalna športnica. Ogromno ovir je bilo na njeni športni poti; dvakrat je izgorela, drugič je bilo celo tako hudo, da brez protibolečinskih tablet ni več mogla zaspati, zato je za nekaj časa prekinila kariero. Vmes je postala mamica, spremenila razmišljanje, življenjski slog in pričakovanja ter se neobremenjena vrnila. Kot zmagovalka. Njena zgodba je vzor mnogim, ne samo v športu. Njeno sporočilo pa je, da če se

boriš, vztrajaš, ne obupaš in si resnično želiš, je trud enkrat poplačan. Dokler si želiš, pravi, ni nikoli prepozno!

ERIKA OBLAK je zagrizena okoljevarstvenica. Odpadki so odraz vsega, kar je danes narobe s človeštvom, je prepričana. Zato v življenju sledi motu, da mora opozarjanju na probleme slediti tudi rešitev. Pri Ekologih brez meja je vzpostavila program zero waste za slovenske občine in prvi tak hotel pri nas. Skupaj z ekipo Eko kroga – že nekaj let je njihova gonilna sila iz ozadja – je s svojim znanjem podprla prebivalce v okolici cementarne Salonit Anhovo, nenehno opozarja na neučinkovitost okoljskega nadzora, bila je del ekipe lanskega referenduma za vodo. Od lanske jeseni vodi kampanjo Eko kroga, katere cilj je vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač tudi v Sloveniji. Politika je pobudo skoraj enotno podprla, podpirajo jo proizvajalci pijač, v treh letih bi lahko začela delovati. Tako to gre, pravi Erika, počasi in vztrajno, s sodelovanjem in povezovanjem pridejo zmage!

TATJANA PIRC

je prekaljena radijska novinarka in zadnja leta tudi predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Radiu je zvesta že skoraj 40 let. Vmes je o njem predavala mnogim študentom, napisala učbenik Radio, zakaj te imamo radi, zasnovala

in nam ga vrnite na naslov Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Med kuponi bomo ob zaključku akcije (točen datum bomo objavili v eni naslednjih številk) izžrebali 50 dobitnikov Janinih majic. Glasove pa boste lahko oddali tudi na spletu, in sicer na spletni strani Jane ter nekaterih drugih portalov naše hiše, a le en glas na dan.

številne uspešne medijske projekte, izmislila si je tudi odmevno Petkovo centrifugo na Valu 202. V obdobju, ko je bila odgovorna urednica Prvega programa, ga je s svojo ekipo prenovila in poslušanost je dobesedno poskočila. Ker pa ve, kako pomembno poslanstvo ima javni RTV, so jo poskusi uvajanja enoumja, politični pritiski, nespodobno lomastenje po programih in sodelavcih tako razkurili, da je vsakič, ko je bilo to mogoče, dvignila glas za javno, kakovostno, profesionalno in neodvisno radiotelevizijo, ki mora biti v službi ljudi, ne politike!

ŽIVA PLOJ PERŠUH

je muzikologinja, ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra ter ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk, ki se je odločila, da bo mladim ukrajinskim glasbenikom pomagala iz vojnega pekla. Le nekaj tednov po začetku napada je v Slovenijo pripeljala 142 mladih glasbenikov in njihovih družinskih članov, starih med pet in 82 let. Med njimi je bilo tudi 14 mladoletnih otrok brez spremljevalcev, zato sta njihova začasna skrbnika, tako rekoč nadomestna starša, postala kar Živa in njen mož Tomo. Še vedno skrbi, da se ti mladi ljudje in njihovi spremljevalci pri nas počutijo kot enakopravni člani naše družbe, ne kot begunci. Živa Ploj Peršuh, pobudnica, motor in duša te reševalne akcijo, rada reče: »Nočem pomagati z

Naj se glasovanje začne! Čakamo novo Slovenko leta!

Tekst: M. Š., N. Z., S. G., J. S., K. B., T. N. S.

Foto: Mateja J. Potočnik

Stiliranje: Brigita Potočki/MJZ Fashion

Ličenje: Manca Maselj

Oblačila: Trgovina Maks in San Fashion&Jewelry

Lokacija: Svetila Strle

orožjem, lahko pa pomagam z glasbo.« In to tudi počne.

URŠKA SRŠEN

je kiparka, ki ni imela časa diplomirati, svet tehnologije jo je potegnil vase, ampak naša kandidatka ni postala, ker je uspela v svetu, ali ker njen pametni nakit nosijo velika hollywoodska imena, ali ker je bila pri šestindvajsetih na Forbesovi lestvici tridesetih perspektivnih Evropejcev pod trideset. Tudi ne zato, ker je letos revija Time pametno zapestnico njenega podjetja Bellabeat uvrstila med dvesto najboljših inovacij leta. Uspehov ni dosegla prek hrbtov drugih in svojim vrednotam je vedno dajala prednost pred zaslužkom. Osebnih podatkov uporabnic ne prodaja prav nikomur, čeprav v lastno škodo. Predvsem pa podpira ženske: v njenem podjetju jih je več kot polovica, omogoča jim delo od doma, in čeprav ne uporablja izraza »menstruacijski dopust«, si lahko brez težav vzamejo bolniško, če potrebujejo dan ali dva zase. Podjetnica s srcem za ženske.

DUŠANKA ZABUKOVEC

je prevajalka, šepetalka besedam, junakinja literature v senci. V mojstrskih prevodih iz angleščine in drugih jezikov nam je približala tuje svetove tako, da so postali naši. Najbolj slovi po televizijskih prevodih Muppet Showa, Fračjega dola in Smrkcev, ki so male besedne umetnine, razigrani vrtinci ustvarjalnosti, ki doka-

zujejo, da je slovenščina enako gibka, nagajiva in duhovita kot katerikoli od »velikih« jezikov – ali pa še bolj. Krepko več kot 2.000 je njenih televizijskih, filmskih, knjižnih, gledaliških in opernih prevodov. »Svoje čase smo računali, da nekdo, ki razmeroma redno gleda televizijo, prebere v enem letu zajeten, blizu tisoč strani dolg roman,« je nekoč rekla. Prevajalci še kako vplivajo na raven jezika vse dežele – in je prav, da končno stopijo iz sence.

MILENA ZUPANČIČ je ena najpomembnejših igralk dvajsetega stoletja, vsaj tako piše v Wikipediji, a se spletna enciklopedija moti. Naša eminentna gledališka in filmska ustvarjalka je dobila pred meseci v Beogradu nagrado za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd, pred kratkim je kot prva ženska dobila Badjurovo nagrado za dosežke v filmu in ne tako daleč nazaj je prejela veliko priznanje za igralske dosežke v Franciji. Milena Zupančič torej krepko posega tudi v enaindvajseto stoletje, prav do današnjih dni. Radijski poslušalci lahko teden za tednom poslušajo njeno biografijo, ki jo bere sama in s katero razgrinja svojo krhkost, pa tudi trdoživost in radoživost, tako kot smo to lahko spremljali v njenem umetniškem ustvarjanju. Ni vloge, ki je Milena ne bi odigrala večplastno in najbolje. Ni besed, ki bi lahko opisale njeno velikansko vlogo v slovenski kulturi. In gotovo še ni rekla zadnje besede.

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 14
Prof. dr. MAJA ČEMAŽAR
�� Ime in priimek Naslov Glasujem za Slovenko leta 2022: (Vpišite ime in priimek kandidatke – samo ene!) Vsi kuponi bodo ostali v uredništvu. Ne bomo jih uporabili za noben drug namen. Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si.
GLASOVNICA
11 kandidatk
je minilo kot blisk in spet je tu naša največja akcija.
Kovač, ki jo je
Predstavljamo vam
Leto
Aktualna Slovenka leta Nika
SUZANA ANŽUR TATJANA PIRC ERIKA OBLAK KATJA BAŠIČ ŽIVA PLOJ PERŠUH MATEA BENEDETTI URŠKA SRŠEN Prof. dr. MAJA ČEMAŽAR DUŠANKA ZABUKOVEC GLORIA KOTNIK MILENA ZUPANČIČ

RAZVEDRILO

Velika nagradna križanka »Center Interspar Velenje«

Center Interspar Velenje v Šaleku (112) je svoja vrata odprl pred več kot dvajsetimi leti. Veliko in lahko dostopno parkirišče obogati vašo nakupovalno izkušnjo. Številne poslovalnice Vas prijazno vabijo, da jih obiščete.

TRGOVINA INTERSPAR - največja prodajalna v centru, ki se ponaša z najboljšim razmerjem med kakovostjo in ceno HERVIS - vse za šport in rekreacijo

LOTERIJA SLOVENIJE - vse za lov na srečo JYSK - skandinavski dizajn, nizke cene, super kakovost, odlična izbira

MOBTEL – storitve Telekoma Slovenije, vse za mobilno telefonijo, servis in svetovanje

MIX - pričesko vam uredijo v frizerskem salonu TRAFIKA – bogata izbira revij in dnevnih časopisov SPAR TO GO – restavracija vam nudi vedno sveže obroke za s seboj

Izrezano rešeno križanko pošljite najkasneje do 26. 12. 2022 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Center Interspar Velenje«. Izžrebali bomo 3 nagrajence, ki bodo prejeli bogate nagrade. Potrdila bodo poslana priporočeno po pošti.

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 15 15. decembra 2022 15

Velenjčani nadaljujejo evropsko

pot

Partizan ni ogrozil prednosti iz Šaleške doline – Ose se bodo v osmini finala pomerile s Ciprčani

Beograd, 11. decembra – Po zanesljivi zmagi na domačih tleh so rokometaši Gorenja Velenja odigrali še povratni obračun v Beogradu, kjer so kljub porazu slavili napredovanje med najboljših 16 ekip v evropskem pokalu. Levji delež so opravili že v Velenju, ko so bili za razred boljši od

prednosti. Domačini so svoj zaostanek sicer nekajkrat uspešno stopili, a priložnosti za vodstvo niso izkoristili in se v drugi del podali z dvema goloma zaostanka (14 : 16).

V nadaljevanju srečanja so Beograjčani zaigrali odločneje in v izenačenem drugem delu uspešno ulovili slovensko eki-

Smučanje na Golteh napovedano 23. decembra

Odprtje nove zimske sezone na Golteh se je zamaknilo –Naravni in umetni sneg pripravljena – Sanacija vodovoda

še ni končana

srbskih nasprotnikov in si priigrali prednost osmih zadetkov, ki je tekmeci niso uspeli stopiti niti ob manj prepričljivi predstavi Velenjčanov na beograjskem parketu.

Velik del prvega polčasa so niti v svojih rokah držali velenjski rokometaši, ki so večkrat povedli s tremi zadetki

Peter Šiško: »Najbolj pomembno je, da smo kljub porazu izpolnili cilj in napredovali v naslednji del tekmovanja.

Tekmo v Beogradu smo odigrali slabo, predvsem v obrambi, saj smo prejeli preveč zadetkov. Ostaja grenak priokus, a veseli smo napredovanja med najboljših 16 ekip evropskega pokala.«

po. Deset minut pred koncem drugega polčasa so z minimalno prednostjo prvič na tekmi povedli (23 : 22), nato pa si v

Velik del prvega polčasa so niti v svojih rokah držali velenjski rokometaši.

končnici obračuna z dvema zadetkoma prednosti priigrali zmago (27 : 25). Ta ni ogrozi-

la slovenske ekipe, ki se je s skupnim rezultatom 55 : 49 uvrstila v osmino finala in bo svojo evropsko pot nadaljevala tudi v novem letu.

Najboljši strelec Velenjčanov je bil s petimi goli Tilen Sokolič Domen Tajnik, Urban Pipp, Matic Verdinek in Peter Šiško so bili uspešni po

Golte, 12. decembra – Iz Zimsko-letnega turističnega centra (ZLTC) Golte so že pred časom sporočili, da se bo zimska sezona z obratovanjem nihalke pričela 4. decembra, a se je tik pred tem rokom pojavilo novo sporočilo za javnost, ki je prestavilo pričetek smučarske sezone na petek, 23. decembra. Ker kaže, da bodo nizke nočne temperature omogočile izdelavo umetnega snega, smučišča pa je tudi že pobelil sneg, je obet o letošnjem pričetku smučarske sezone za zdaj realen.

štirikrat. Za Partizan je bil z osmimi zadetki strelsko najbolj razpoložen kapetan Nikola Zečević.

Varovanci Zorana Jovičića bodo pred zimskim premorom odigrali še dve gostujoči tekmi. Jutri se bodo v domačem prvenstvu pomerili z RK Sviš Ivančna Gorica, v sredo, 21. decembra, pa jih v osmini finala pokala Slovenije čaka še obračun s Slovenj Gradcem.

�� tr, foto Stane Vovk

Ples kroglic je določil, da se bodo ose v osmini finala pomerile s ciprsko ekipo Sabbianco Anorthosis Famagusta. »Žreb nam je dodelil ekipo iz Cipra, o kateri vemo malo. Tudi na njih se bomo pripravljali tako, kot se na ostale ekipe. Želimo si zmage na obeh tekmah in napredovanja med najboljših osem. Če želimo doseči zastavljeni cilj, pa bomo morali prikazati boljšo igro kot na zadnjih dveh tekmah v Evropskem pokalu,« je po žrebu dejal Martin Hebar

Naj bo leto

2023

V številkah, sreči, ljubezni, uspehu, sreči veselju in domačih sladkih dobrotah.

Medtem pa na cesti oz. večinoma ob trasi ceste med Planinsko Ravno in Moravo ter hotelskim kompleksom Golte, ki je po navedbah Hotela Golte večinoma prevozna, z delnimi ali občasno popolnimi zaporami še izvajajo zadnja gradbena dela s sanacijo vodovoda. Prepričali smo se, da gre za temeljito obnovo vodovodnega sistema, ki bo omo-

gočal nemoteno obratovanje celotnega centra in hotela na Golteh ter zadostne količine vode za umetno zasneževanje. Gradbinci ves čas omogočajo dostop do gradbišča nove Mozirske koče in ostalih objektov na Mozirski planini, občasne zapore zaradi prekopavanja, polaganja vodov in zasipanja, pa so razumljive in trajajo le krajši čas.

V spletni objavi je tako navedeni datum odprtja hotela in smučišča na Golteh 23. december zelo verjeten, ob tem pa naj bi ne bila moteča nova, višja cena smučarskih kart in prevoza z gondolo, saj bi naj bila višja le za »realno povišanje življenjskih stroškov v tem letu«.

Sprejem za evropskega prvaka v kikboksu

Velenje, 9. decembra – Mestna občina Velenje je pripravila sprejem za evropskega prvaka v kikboksu Luko Krelja in tretjeuvrščeno Stašo Lipnik ter predsednika Taekwon-do & Kickboks klub Skala Velenje Petra Landekerja, ki je hkrati tudi trener slovenske reprezentance. Velenjska kikbokserja sta konec novembra na evropskem prvenstvu v Turčiji dosegla odlične rezultate. 22-letni Luka Krel je v lahkem kontaktu postal evropski prvak, 29-letna Staša Lipnik, ki je bila zaradi bolezni na tokratnem sprejemu odsotna, pa je prav tako v lahkem kontaktu osvojila tretje mesto. Športnike je sprejela podžupanja Aleksandra Vasiljević s sodelavci. Čestitala jim je za izjemne športne dosežke in se zahvalila za prispevek k prepoznavnosti Velenja v svetu športa. Predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik je poudaril vlogo izjemne podpore lokalne skupnosti pri delovanju športnih klubov in prizadevanja za nemoteno izvedbo športnih programov. Vse to se odraža v dobrih razmerah za vzgojo mladih generacij špor-

tnikov. Velenjska kikboksarja sta konec novembra blestela na evropskem prvenstvu združenja WAKO v Antalyji v Turčiji, kjer je moči pomerilo kar 864 tekmovalk in tekmo-

in Velenjčana Petra Landekerja so slovenski borci skupaj osvojili kar 17 kolajn, od tega šest zlatih, pet srebrnih in šest bronastih.

Kikboks disciplina se na-

valcev iz 39 držav. Pod vodstvom predsednika krovne zveze Vladimirja Sitarja, selektorja Bojana Korošca ter trenerjev Sanela Ljutića, Srečka Rozmana, Andreja Sandeta, Uroša Bernarda

Evropski pokal, 3. krog

Partizan – Gorenje Velenje

29:27 (14:16)

Partizan: Beloševac, Trnavac, Jović 2, Cvijetić 3, Vešković, Baćanović 2, Varga, Kojadinović 5, Zečević

haja na prelomni točki, saj obstaja veliko priložnost, da ga pristojni prvič uvrstijo v spored olimpijskih iger leta 2028 v Los Angelesu. ��

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 16 16 15. decembra 2022 ŠPORT
APO TORTICA iz naše pirine polnozrnate moke
v PLUSU.
��
Jože Miklavc
Velenjčani so si odločilno prednost priigrali na domačih tleh 8, Isaković, Mićić 4, Gudurić, Prastalo, Lazić, Petrić 5. Gorenje: Skok, Verboten, Taletović, Tajnik 4, Pipp 4, Hebar, Drobež 2, Sokolič 5, Verdinek 4, Šiško 4, Grmšek 1, Slatinek Jovičić 1, Mlivić, Predović 1, Hriberšek.
TAKO so igrali

Plavalni troboj pripadel domačim

Potepanje po Bizeljskem

V 2. krogu troboja člani

PK Velenje potrdili skupno vodstvo in popravili tri kadetske državne rekorde

Slovenija je pravi biser, veliko je predelov, ki jih še ne poznamo, čeprav so prava zakladnica naravne in kulturne dediščine. Prav gotovo je Bizeljsko pokrajina, ki ji do zdaj nismo posvečali prevelike pozornosti, vredna našega ogleda. Zaradi njene malce odmaknjene lege je bilo nekoč življenje tu zelo težko. Na to spominjajo številne stare, nenaseljene kmetije, ki so ostale brez naslednikov, saj so »mladi« odšli v svet za

delček te zares zelo lepe pokrajine. Sicer pa je bilo območje Bizeljskega naseljeno že v času kamene dobe, kar dokazujejo arheološka najdišča v vasi Orešje. Ob reki Sotli je bilo že v času rimskega imperija pomembno stičišče poti. Sotla je tudi razmejevala takratno Panonijo od Norika. Izkopanine in najdbe na območju Bizeljskega pričajo o tem, da naj bi tu stal v času Rimljanov obsežen rimski kompleks.

smo obiskali, smo pa z začudenjem in občudovanjem opazovali njegovo zunanjo podobo.

Iz Orešja, ki je bilo zjutraj še zavito v meglo, smo se povzpeli med vinograde, kjer je že sijalo sonce in dajalo pokrajini čaroben pridih. Pot nas je vodila proti »Vlki pečini« in na križišče ob Babi, kjer so se nekoč menda zbirale čarovnice. Malo višje se je odpiral prelep pogled na Kumrovec in v ozadju na venec slovenskih hribov in gora.

Velenje, 11. decembra – Na domačem bazenu je potekal

2. krog troboja med plavalnimi klubi Branik Maribor, Fužinar z Raven na Koroškem in velenjskim plavalnim klubom. Tekmovanje, namenjeno mlajšim kategorijam, poteka po sistemu točkovanj po posameznih disciplinah, kjer se lahko točkuje največ 5 posameznikov iz enega kluba.

V točkavanju vseh disciplin in obeh kategorij skupaj so velenjski plavalci ponovno zmagali in osvojili 695 točk. Po dveh krogih je njihovo vodstvo tako še občutnejše.

V kategoriji dečkov (letnika

2009 in 2010) in deklic (letnika 2010 in 2011) je za zmago poskrbela Tia Mrkonjič (100 m hrbtno). Drugi mesti je dosegel Omar Mustafić (100 m hrbtno in 400 m prosto). Tretje mesto sta v svoji kategoriji osvojila Grega Navodnik (100 m hrbtno, 200 m mešano in 400 m prosto) in Lana Lamešić (50 m prsno).

V kategoriji mlajših dečkov (letniki 2011 in mlajši) in mlajših deklic (letniki 2012 in mlajše) sta za zmagi poskrbela Edin Ajšić (200 m mešano) in Ria Rebec (400 m prosto). Edin je bil poleg tega tudi 3-krat drugi (50 m prsno, 100 m hrbtno, 400 m prosto).

Drugo mesto so osvojili tudi

Adna Hadžiaganović (100 m hrbtno in 200 m mešano), Jošt Lesnjak (200 m mešano) in Zarja Petrič (50 m prsno).

Balinanje

Zimska liga v balinanju za upokojence

S pridobitvijo pokritega in ogrevanega balinišča v Sončnem parku se je odprla možnost balinanja tudi v zimskem času. Na osnovi predlogov in pobud igralcev in vodje igralcev ekipe Premogovnika Velenje, ki tekmujejo v super ligi Slovenije, ter vodje Štajerske lige, je bila ustanovljena zimska liga za prvo sezono.

Za to idejo se je takoj prijavilo sedem ekip in sicer: BŠDU Premogovnik, KU Gorenje, DU Šoštanj, BK Polzela, BK Žalec,

Uvrstitev na tretje mesto so zabeležili Maja Crevar (100 m hrbtno), Marcel Josić (200 m mešano), Ian Sevčnikar (50 m prsno) in Neža Šterk (50 m prosto in 200 m mešano).

Na tekmovanju so plavale tudi različne štafete, v katerih so blesteli velenjski kadeti in kadetinje. Popravili so kar 3 kadetske državne rekorde. V disciplini 4 x 50 m mešano so kadeti v postavi Matic Bizjak Jambrović Val Goličnik

Anže Guštin in Dane Šibanc popravili več kot 10 let star rekord plavalcev PK Branik iz Maribora. Ura se je ustavila v času 1:47,92.

Še dva rekorda sta popravili mešani štafeti (2 kadeta, 2 kadetinji). V disciplini 4 x 50 m prosto mešano so domači pla-

valci popravili prejšnji rekord plavalcev iz Triglava Kranj za več kot 2 sekundi in ta je zdaj 1:40,72. Plavali so Špela Pohorec, Najya Hana Jukić, Matic Bizjak Jambrović in Dane Šibanc. V disciplini 4 x 50 m mešano pa so v postavi Najya Hana Jukić, Val Goličnik, Matic Bizjak Jambrović in Špela Pohorec popravili rekord, ki so ga prej imeli plavalci PK Fužinar Ravne za več kot 3 sekunde. Ura se je ustavila v času 1:51,53. Pri tem je kot prva v štafeti Najya Hana popravila tudi kadetski klubski rekord v disciplini 50 m hrbtno.

Miha Princl je v disciplini 100 m hrbtno popravil klubski rekord za dečke (1:01,40).

Mozirska koča pod streho

boljšim kruhom. Planinci Univerze za tretje življenjsko obdobje smo Bizeljsko obiskali sredi novembra. Preživeli smo lep sončen dan v neokrnjeni naravi, med vinogradi, v pristnem podeželskem okolju in med prijaznimi domačini. Na krožni Grajski poti smo se naužili svežega zraka, bili deležni čudovitih razgledov, obogatili smo svoje znanje in spoznali

Mozirje, 7. decembra – Po požaru na Mozirski planini, ko je 24. februarja 2021 zgorela Mozirska koča, so vrli ljudje in zavedni planinci PD Mozirje in širše, s podporo župana Občine Mozirje ter številnih donatorjev priskočili na pomoč in odločno zakopali v temelje novega planinskega doma. Naporen projekt je bil osmišljen že nekaj dni po katastrofi, ki je prizadela številne planince v Savinjsko-Šaleški dolini in druge. Hkrati je nastala še ena velika rana ob že dveh gorskih pogoriščih na Okrešlju in Korošici. Dom na Paškem Kozjaku pa je zaprl »neprizanesljivi zob časa«. Nov planinski objekt so začeli graditi takoj, ko je bilo mogoče, jeseni letos pa so nov, moderen objekt pokrili in zaprli s stavbnim pohištvom. V takšnem stanju, ko so obrtniki izvedli nujna instalaterska dela in so v teku zaključna obrtna dela, pa je za finalizacijo, fasado in opremo objekta zmanjkalo denarja. Zato so se zagnani obnovitelji domislili zbiranja sredstev še z dobrodelnim koncertom Povežimo se, ki so ga v organizaciji TIC Mozirje in sodelavcev pripravili v Kulturnem domu v Mozirju 7. decembra. Miklavžev dobrodelni glasbeni koncert so izvedli domačinka Alya kot Alya Music, Velenjčan Matjaž Jelen, član Šank Rocka, vsestranska mozirska glasbenica Veronika Steiner Paravani, Vokalni bend MPZ Tona Vokala, pevka Sara Lamprečnik, Godba Zgornje Savinjske doline, Rečiški pobi in Matej Zidarn ter nekateri drugi. Obiskovalci so z zbrano vstopnino in dodatnimi sponzorskimi sredstvi dvignili letvico solidarnosti še za klin višje. Na vrsti smo še drugi, ki bi po svojih močeh pomagali k odprtju planinske lepotice v Moravi že prihodnje poletje. �� Jože Miklavc

DU Škale in PDU Gorica.

Tekmovanje bo vsak ponedeljek ob 9. uri za štiri ekipe in ob 16. uri za tri ekipe. Tekmuje se tako kot v Štajerski ligi: prvo enojka in trojka, nato pa še dve dvojki in na koncu natančno bližanje v kroge.Liga je odprta za vse generacije z minimalnim številom štirih igralcev. V tekmovalni ekipi so lahko samo ženske, v moški ekipi pa lahko sodelujejo tudi ženske.

Vodja tekmovanja bo Mitja

Ocepek, za izračun lestvice pa skrbi Leo Kočevar

Na koncu tekmovanja bomo pripravili podelitev pokalov za prva tri mesta in prehodnega pokala za zmagovalca. �� T.F.

Namizni tenis

Poraz Tempa

9. kroga prvenstva v 1. namiznoteniški ligi Slovenije proti ekipi SU iz Novega mesta (za ekipo igrata nekdanja člana Tempa in Velenjčana Uroš in Jure Slatinšek). Rezultat je bil 4:0 za igralce z Dolenjske. Za Velenjčane so tokrat odigrali Tadej Vodušek, Andrej Godec, Patrik Videc in Miha Kljajič. Z osvojenimi štiri točkami so igralci Tempa Velenje še vedno na osmem mestu prvenstvene razpredelnice. �� Dak

Bizeljsko se je nekoč imenovalo Wissell, po vitezih rodbine Wissel, po katerih se je imenoval tudi Bizeljski grad.

Le ta je v pisnih virih bil prvič omenjen v začetku 15. stoletja. Grad se nahaja na gričku nad Bizeljsko vasjo. Gre za mogočen srednjeveški grad s pravokotnim arkadnim dvoriščem in dvema stolpoma na zahodni strani. Mi gradu ni-

Ena od značilnosti Bizeljskega so vinske kleti, ki so jih včasih gradili iz gline in lesa ter krili s slamo ali šibjem, danes pa so hrami grajeni iz opeke in so posejani po vsem Bizeljskem. Tudi mi smo se ustavili pred vinskim hramom, kamor sta nas povabila prijazna domačina in nam postregla z okusnimi domačimi dobrotami. Ob kozarcu modre frankinje z imenom Jožek (ali morda Požek) smo zapeli ponarodelo pesem En hribček bom kupil. Spesnil jo je Anton Martin Slomšek, ki je svojo duhovniško pot začel ravno tu, v vasi Hrib na Bizeljskem. Na poti proti domu smo se ustavili še v Bistrici ob Sotli in si v prijetni domači gostilni Šempeter privoščili okusno obaro.

Tako smo spoznali še en del naše lepe domovine, preživeli nepozaben dan v neokrnjeni naravi, med prijaznimi domačini, ob dobri hrani in odlični kapljici. Hvala vsem, ki so pripomogli, da je bil ta dan nepozaben.

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 17 17 15. decembra 2022 ŠPORT, REKREACIJA
6. decembra so igralci namiznoteniškega kluba Tempo predčasno odigrali tekmo
BREZPLAČNA MERITEV DIOPTRIJE OB NAKUPU OČAL www.optikairman.si 051 288 019 OPAZITE RAZLIKO nas cas 138x100 20102022.indd 2 14. 11. 2022 11:32:04
��
Po hribih

Ljubezen živali je čista in preprosta

Kmetje, odvisni od živine, skrbijo zanjo, s tistimi, ki jim to predstavlja postranski zaslužek, je drugače – Spremeniti je treba kazensko pravo, kazni za mučitelje živali so nizke, na terenu potrebnega več nadzora

Jasmina Škarja

Mogoče tudi zato, ker je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič velika ljubiteljica živali, januarja 2023 načrtujejo posvet na temo varstva in zaščite živali. Nanj bodo povabljeni predstavniki društev skupaj s predstavniki nevladnih organizacij, reprezentativnih ministrstev, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalnega centra za dobrobit živali ter drugi pomembni sogovorniki. Kaj si društva za zaščito živali obetajo od obiska?

Natalija Nedeljko iz Društva za zaščito konj: »Podobno kot zavetišča smo edino društvo, kjer poskušamo najti domove za številne živali. Ne obetamo si preveč, da ne bomo preveč razočarani. V nekaj minutah bo težko predstaviti vso problematiko. Stanje na terenu bo predstavil tudi veterinar, ki se vsakodnevno sooča z razmerami, v katerih živijo živali,« odgovori predsednica društva, ki je bilo ustanovljeno z name-

nom ozaveščanja in izobraževanja lastnikov in rejcev živali. Zdaj že vrsto let pomagajo zanemarjenim in trpinčenim živalim v Orlovi vasi pri Polzeli, ki je edino zavetišče za velike živali pri nas.

Razočarana nad slabim sodelovanjem z inšpektoratom in odnosom do živali Ves čas so odvisni od donacij dobrih ljudi in podjetij.

V obeh centrih imajo v oskrbi več kot 600 živali. Ljudje lahko pomagajo na najrazličnejše načine. Davčni zavezanci lahko namenijo odstotek dohodnine, sodelujejo lahko s SMS donacijami, licitacijami bonov, s pomočjo botrstva živalim ... Tudi prostovoljci, ki želijo pomagati, so zaželeni, vendar takšni, ki lahko prihajajo redno in na katere se lahko zanesemo.

Kljub zahtevnim časom bodo v društvu leto 2022 zaključili pozitivno. »Ugotavljam, da so ljudje danes bolj ozavešče-

ni, kot so bili nekoč. Pošiljajo fotografije živali, pokličejo ... Kar se tiče lastnikov vzrejnih živali, je drugače. Kmetje, ki

so odvisni od živine, poskrbijo zanje, s tistimi, ki jim to predstavlja postranski zaslužek, je drugače. Letos je bilo zelo malo odvzemov, eno kobilo z žrebetom in ovco smo sprejeli v center, čeprav sem napisala več kot 150 prijav. Kam so šle živali, ki so bile pri teh lastnikih in niso bile v dobrem stanju, si lahko samo mislimo. Še posebej, ker je direktor inšpekcije za varno hrano dejal, da so še vedno ekonomsko upravičene. Verjetno v zakol, evtanazijo, kljub temu da bi jih lahko spravili v dobro stanje. Razočarana sem nad slabim sodelovanjem z inšpektoratom in odnosom do živali, zato so na tem področju potrebne zakonske spremembe, na katere opozarjamo že dlje časa. Spremeniti je treba kazensko pravo. Kazni za mučitelje živali so nizke, na terenu je treba opraviti več nadzora, posebej tam, kjer za živali slabo skrbijo. Koncesije veterinarskih ambulant in letne preglede bi bilo dobro opravljati navzkrižno, da veterinarji na svojem območju ne bi opravljali pregledov, ker so soodvisni od ljudi in lahko kaj spregledajo. Problematika pri vzrejnih živalih je velika, treba jo je reševati postopno,« razmišlja Natalija Nedeljko.

Naš klicaj –odgovor

V številki Našega časa, ki je izšla 14. novembra, smo v rubriki Naš klicaj objavili odlaganje gradbenih in drugih odpadkov na območju, ki mu lokalni prebivalci rečejo “paint ball”. Prejeli smo odgovor MO Velenje, in sicer, da je “zemljišče na območju nekdanjega paintballa v lasti Republike Slovenije ter v upravljanju DARSA. Z odloženimi odpadki, omenjenimi v vašem članku, smo seznanili Inšpektorat za okolje Republike Slovenije, ki je pristojen za gradbene odpadke in druge vrste odpadkov, odloženih na zemljiščih v državni lasti. Občanke in občane prosimo, da ob morebitni ugotovitvi onesnaženja takoj obvestijo Službo medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja na telefonsko številko 03 8961 740 ali dežurno številko redarstva 051 311 880.”

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 18 18 15. decembra 2022
25.
MODUL POGLED NA SODOBNO RAZISKOVALNO UMETNOST MLADINSKI CENTER VELENJE www.kons-platforma.org
VELENJE
11.–10. 12. 2022
Če bi se ljudje zavedali, koliko lepe in čiste ljubezni nam živali lahko nudijo, bi bilo življenje veliko lepše in čistejše.

POLICIJSKA kronika

Poskus zlorabe kreditne kartice

Velenje, 8. december – Občanka je na policijski postaji prijavila izgubo denarnice, kasneje pa ugotovila, da je nekdo poskušal zlorabiti njeno kreditno kartico. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa velike tatvine bodo na okrožno državno tožilstvo poslali kazensko ovadbo.

Udaril ga je sosed

Šmartno ob Paki, 8. december -– Občana je udaril sosed in ga lažje telesno poškodoval. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe bodo s kazensko ovadbo obvestili državnega tožilca.

Ni se hotel identificirati

Šoštanj, 8. december – Občan, ki je kršil določila zakona o varstvu javnega reda in miru, mestnemu redarju ni hotel pokazati osebne izkaznice, da bi lahko redar ugotovil njegovo identiteto. Še pred prihodom policistov si je vendarle premislil in redarju pokazal osebni dokument, ta pa je izvedel postopek o prekršku. Pridržali so ga do streznitve

Vozil pijan

Velenje, 8. december – Policisti so v četrtek obravnavali štiri prometne nesreče, v katerih je nastala gmotna škoda. V enem primeru bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje na tožilstvo poslali kazensko ovadbo. Povzročitelja so zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali do streznitve.

Kolesarska izsilila prednost

Velenje, 9. december –

Pred podjetjem Gorenje je voznik osebnega avtomobila zbil kolesarko, ki mu je izsilila prednost. Višino kazni za povzročiteljico nesreče bo določil prekrškovni organ.

Tovornjak zbil peško

Velenje, 9. december –

Pred podjetjem Gorenje je voznik tovornega vozila pri vzvratni vožnji zbil peško in jo huje telesno poškodoval.

Ovadili ga bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti.

Ljudem vsiljeval vrtnice

Velenje, 9. december – Občan je obvestil policiste, da neznanec na Kidričevi cesti ljudem vsiljuje vrtnice, za katere je hotel denar, prispevki naj bi bili za bolnega otroka.

Policisti ga sicer niso izsledili, občanom pa ob tem svetujejo, da naj bodo v takih primerih pazljivi, saj gre velikokrat za goljufijo.

Naleteli na ponarejen

bankovec

Velenje, 9. december – V trezorja banke so pri štetju denarja naleteli na bankovec, ki je najverjetneje ponarejen. Bankovec za 50 evrov so policisti zasegli in ga poslali na analizo.

Ni hotel pokazati dokumenta

Velenje, 9. december – Policisti so morali nuditi pomoč mestnemu redarju, ki se mu občan ni hotel izkazati z osebnim dokumentom, da bi lahko ugotovil njegovo identiteto. Ko so policisti prišli na kraj, je občan le pokazal osebni dokument. Občanom policisti ob tem svetujejo, da so pri postopkih z mestnimi redarji spoštljivi in upoštevajo njihove ukaze, ki so v skladu z veljavno zakonodajo. Zoper občana bodo policisti izvedli ukrep zaradi kršitve zakona o osebni izkaznici.

Na prehodu za pešce zbil deklico

Šoštanj, 9. december – V Šoštanju je voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti na prehodu za pešce zbil deklico, ki je skupaj s sošolko prečkala cesto. Deklica je utrpela hujšo telesno poškodbo. Voznika bodo kazensko ovadili.

Ogoljufal ga je pri nakupu avtomobila

Velenje, 10. december – V soboto so policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Občan je pri znancu pred pol leta naročil osebni avtomobil iz Nemčije in mu izročil 600 evrov gotovine. Ker avtomobila še ni dobil in mu znanec denarja ni vrnil, se je odločil, da bo dejanje prijavil policiji.

V zvezi s kaznivim dejanjem bodo zbrali obvestila in na državno tožilstvo poslali kazensko ovadbo.

Trčil v avtobusno postajo

Paka pri Velenju, 11. december – Voznik je zapeljal s ceste, trčil v avtobusno postajo in se lažje telesno poškodoval. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Za avtobusno postajo so poskrbeli delavci cestnega podjetja, ker je obstajala nevarnost, da se bo podrla.

Eno leto od uvedbe elektronskih vinjet

DARS ugotavlja, da sistem deluje stabilno in zanesljivo – Pri nakupu vinjete je pomembna natančnost vnosa podatkov – Cene so od decembra 2013 nespremenjene

Ljubljana, 1. decembra –Minilo je eno leto od uvedbe elektronskih vinjet, ki so nadomestile klasične vinjete v obliki nalepke. V družbi DARS ugotavljajo, da je bila uvedba uspešna in da sistem deluje stabilno in zanesljivo. Ker je pred nami obdobje, ko se bo iztekla veljavnost prvih prodanih letnih elektronskih vinjet, DARS poziva uporabnike, naj preverijo, kdaj se jim izteče trenutno veljavna vinjeta, in si za nadaljnjo uporabo avtocestnega omrežja pravočasno priskrbijo novo. Decembra lani je bilo prodanih skupno skoraj 73.000 letnih e-vinjet, od tega prvi dan decembra nekaj več kot 6.000. Za razliko od letne vinjete v obliki nalepke, ki se ji je veljavnost iztekla 31. januarja naslednjega leta, se namreč veljavnost nove elektronske vinjete izteče eno leto po datumu začetka veljavnosti, ki ga je uporabnik določil ob njenem nakupu.

Preverjanje informacije o veljavnosti vinjete

Uporabniki, ki so e-vinjeto kupili na fizičnem prodajnem mestu (na prodajnem mestu DARS, bencinski črpalki ali v drugi fizični trgovini), lahko informacijo o veljavnosti e-vinjete poiščejo na potrdilu, ki so ga prejeli ob nakupu. Uporabniki, ki so e-vinjeto kupili v uradni spletni trgovini, pa so potrdilo o nakupu prejeli na elektronski naslov, ki so ga navedli v postopku spletnega

Ko na sodišču zmagata laž in grožnja

O dogodku, ki se mi je zgodil na Sodišču Velenje, sem obvestil odgovorne osebe in medije. Naj še za lokalni časopis zapišem, kaj se je dogajalo na Sodišču Velenje po sodni obravnavi št. P 81/2016 in Kt/10173/2018JJ.

1. maja 2015 smo se šestčlanska družina vračali iz Ljubljane. Na avtocesti je v avtu nekaj močno počilo pri hitrosti 130 km/h. Družino sem komaj rešil tragedije. Avto mi je uspelo obvladati in brez delujočih motorja, zavor in volana sem zapeljal na rob cestišča. Avto ni bil več vozen. Z vlečno službo sem ga dostavil mehaniku, ki opravlja servise več let in ki je zagotovil, da bo avto po menjavi motorja ponovno uporaben. Diagnoza: počeni bati in okvara na hladilni črpalki. Avto je bil sicer mesec dni pred nesrečo na tehničnem pregledu brezhiben. Ker je bil avto star že 12 let, sem želel biti seznanjen s tem, kolikšni bodo stroški popravila. Mehanik tega ni želel povedati, le rekel je, naj dobim drug motor in ga bo zamenjal. Na predlog mehanika sem motor iskal pri posredniku za VW avto dele, a prvi motor, ki sem ga dobil, ni bil uporaben za montažo in sem ga vrnil. Prodajalec mi ni kupnine 500 € ni vrnil, ampak je dal drugega, ki ga je nato mehanik vgradil. Po mesecu dni sem do-

nakupa. Če so nakup opravili kot registrirani uporabniki, so ga prejeli neposredno na svoj e-vinjetni račun. Registracijo v spletni trgovini in odprtje e-vinjetnega računa sicer svetujejo vsem uporabnikom. Račun lahko odprejo tudi, če so e-vinjeto kupili na fizičnem prodajnem mestu. V tem primeru bodo lahko e-vinjeto naložili na svoj račun na podlagi serijske številke e-vinjete, ki je zapisana na potrdilu o nakupu. Registracija je koristna predvsem zato, ker si lahko v e-vinjetnem računu nastavijo opomnike o poteku veljavnosti e-vinjete, ki jih lahko prejmejo na elektronski naslov ali v SMS-sporočilu.

Preverjanje veljavnosti brez potrdila o nakupu Če uporabniki potrdila s fizičnega prodajnega mesta ne hranijo, če so informacije na potrdilu zbledele ali če so potrdilo izgubili oziroma založili, jim svetujejo, naj ob prihodnjih nakupih poskrbijo za rezervno hrambo potrdila v fizični obliki (fotokopiji) ali elektronski obliki (na primer kot fotografijo na mobilni napravi).

Veljavnost elektronske vinjete lahko uporabniki sami

preverijo tudi tako, da v uradni spletni trgovini https://evinjeta.dars.si začnejo s postopkom nakupa nove e-vinjete. Ko bodo vnesli vse potrebne podatke (vrsto e-vinjete in njen cestninski razred, državo registracije in registrsko označbo vozila), jih bo sistem še pred vnosom podatkov o

plačilni kartici (in nakupom) opozoril, če je na registrsko označbo vezana veljavna e-vinjeta, ter jim prikazal podatke o tej e-vinjeti in datum poteka njene veljavnosti. Za pomoč in odgovore na dodatna vprašanja so uporabnikom 24 ur na dan na voljo sodelavci DARS v klicnem centru za cestninjenje na telefonski številki 01/518 8 350 ali elektronskem naslovu evinjeta@dars.si.

Uporabniki naj bodo pozorni na pravilnost podatkov

Če kupujejo e-vinjeto na fizičnem prodajnem mestu, morajo uporabniki prodajalcu sporočiti cestninski razred, vrsto e-vinjete, ki jo želijo kupiti, državo registracije in registrsko označbo vozila ter datum začetka veljavnosti e-vinjete. Zelo pomembno je, da prodajalcu sporočijo pravilne podatke, ki jih morajo

Mnenja in odmevi

bil SMS-sporočilo, da je avto gotov. Cena servisa je bila 500 €. Ko pa sem naslednjo jutro prišel na servis po avto, ta še ni bil dokončan, a sem ga moral gotovinsko plačati s sposojenim denarjem. Gospa, ki je prejela denar, mi ni dala računa in ne garancije, čeprav sem ga do zdaj vedno dobil.

Ko sem dobil avto in ga peljal na preizkus, se je cel avto med vožnjo močno tresel, zato sem ga peljal nazaj. Mehanik je rekel, naj ga kar odpeljem in se ga čimprej znebim, ker ga ne bo več popravljal. Avto sem peljal na informativni tehnični pregled. Uslužbenec je dejal, da avto ni izpraven in je vožnja lahko smrtno nevarna.

O tem je bil obveščen mehanik, ki ni želel več sodelovati. Za njegovo delo tudi ni bil izdan račun, zato sem o tem obvestil tržni inšpektorat, ki pa je v odgovoru zapisal, da nepravilnosti ni. Nato sem primer dal na Sodišče Velenje, kjer so ga zavrnili, ker ni bil oddan preko advokata. Novo vlogo je nato podala pravnica, jaz pa sem primer sam zastopal in zagovarjal. Po prvi razsodbi je sodišče dalo primer cenilcu, ker se podatki niso ujemali z zagovorom tožene stranke – mehanika. Naslednja obravnava je bila s pričami in cenilnim zapisom in priče mehanika so zagovarjale račun 255 €, ki ga je s poneverbo izdal mehanik in ga naknadno priložil sodišču. V cenilnem zapisu je strokovno zapisano, da je vrednost storitve menjava motorja na enoprostorcu Sharan višja od 500 € in v Evropski uniji

pred zaključkom nakupa pregledati in potrditi s podpisom. S podpisom uporabnik jamči, da so vneseni podatki pravilni, in prevzame vso odgovornost za morebitne posledice nepravilnosti podatkov. Na pravilnost podatkov morajo biti pozorni tudi uporabniki, ki vinjeto kupijo po spletu. Če se namreč registrska označba v sistemu elektronske vinjete ne ujema z registrsko označbo vozila, to pomeni, da cestnina ni plačana.

Cene, vrste in ročnosti e-vinjet ostajajo nespremenjene

Cene e-vinjet ostajajo nespremenjene – tako je že vse od 1. decembra 2013. Za letno e-vinjeto 2A (osebna in bivalna vozila) bo tako treba še naprej odštevati 110 evrov. Nespremenjene ostajajo tudi ročnosti vinjet: letna, mesečna in tedenska e-vinjeta (oziroma za motorna kolesa letna, polletna in tedenska e-vinjeta). Prav tako ni sprememb pri cestninskih razredih. Do konca oktobra 2022 so prodali skupno 7.647.406 elektronskih vinjet. Vrednost prodanih vinjet v obdobju od

1. 12. 2021 do 31. 10. 2022 znaša 210,4 mio EUR in je za 37,3 mio EUR višja kot v primerljivem obdobju preteklega leta. V primerjavi s prodajo vinjet v obdobju od 1. 12. 2018 do 31. 10. 2019 (pred epidemijo covida) pa je višja za 19,2 mio EUR. ��

ni niti teoretično možna cena, kot jo je s poneverbo računa uporabil mehanik pri tej storitvi.

Kljub vsem dokazom za zlorabo na sodišču je sodišče v Velenju odločilo v prid mehaniku in mene bremenilo s pravnimi stroški še za 1.500 €, kar sem moral poravnati do sodišča in mehaniku. Tako so stroški servisa, cenitve in pravne zadeve narasli na 4.650 €, kar presega dvakratno vrednost avtomobila, poleg tega, da je s servisa prišel tehnično neizpraven.

O tem primeru sem obvestil predsednika države, ministrstvo za pravosodje, predsednika vlade, varuha človekovih pravic, Porsche Ljubljana, VW Nemčija, Varuha človekovih pravic, sodišče v Strassburgu in medije v Sloveniji. Zaradi tega je mehanik mene prijavil na policijo Velenje. Ta je svoj zapis korektno predala na Sodišče Velenje, ki pa je primer predalo sodišču Slovenj Gradec. To sodišče je primer korektno obravnavalo in mehanik je moral odstopiti zaradi lastnih laži. Zato javno prosim za pomoč, da se ta primer ponovno da v obravnavo z dokazi za zlorabo ponarejenih dokumentov in laži na Sodišču Velenje in kaznuje za to odgovorne osebe – mehanika in njegovega pravnega zastopnika, ki me je javno sramotil, da sem nor in sem za Vojnik, ker sem ta primer dal v medije. Sodišču Velenje pa se poda opomin, ker ni upoštevalo vseh dokazov za poneverbo dokumentov in laži.

Velenjsko sodišče pa bremeni še drugi primer, ko sem kot podjetnik po naročilu naredil izdelke, ki jih je naročnik osebno

prevzel z računom, a nato ni želel plačati ali izdelkov vrniti. Ko je bil primer dan v izterjavo na sodišče, je del dolga naročnik poravnal z vračilom izdelkov, 1/3 pa ni ne vrnil ne plačal. Na mojo zahtevo, da mora plačati ali vrniti, mi je zagrozil s smrtjo. O tem sem obvestil Policijsko postajo Velenje, ki je primer podala na Sodišče Velenje. Sodišče je primer ustavilo z obrazložitvijo, da neplačnik še ni storil kaznivega dejanja, ker “še ni ubil obrtnika”, zato se primer ustavi. Je pa Sodišče Velenje ves čas postopka uporabljalo zapisnik z napačnim zapisom mojega priimka, kar je dokaz, da v Velenju kot slovenski državljan nimam nobene pravice do resnice, življenja in pravilno zapisanega priimka na sodni obravnavi na Sodišču Velenje. V obeh primerih je Sodišče Velenje zlorabilo pravo in pravico zoper slovenskega državljana, zato sem o tem obvestil tudi letos izvoljeno predsednico države in jo prosil za rešitev. Na volitvah je obljubila, da bo pomagala vsem, ki so občutili zlorabo prava na sodiščih. Prosim za pomoč, da se ta dva primera obnovita in se s pravnim postopkom obsodi ravnanje sodišča. Odgovorni pa naj odgovarjajo za nepravilne odločitve in naj se od njih izterja poravnava nastalih stroškov, v prvem primeru 4.650 € in v drugem 300 €. Hvala vsem za pomoč in pozitivno rešitev teh primerov, da bosta sodišče in pravo spet normalno delovala za pravice vseh državljanov, ki tu živimo.

�� AJ (ime je znano uredništvu)

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 19 19 15. decembra 2022 KRONIKA

15. decembra 2022

KAGGE ERLING: Tišina

od – Odrasli

1 – Filozofija

Vir: https://zalozbavida.si

V sodobnem svetu je odločitev za tišino tista, ki je bistveno težja, saj hrup nekako pomeni, da živiš in se udejanjaš tudi prek drugih ljudi, tudi prek naprav, ki so zdaj vseprisotne in nas prejkone oddaljujejo od samih sebe.

Erling Kagge je v svojem življenju osvojil južni pol, severni pol in Mount Everest.

Njegov naslednji korak je bil pisanje knjige, v kateri bo zajel vse izkušnje, ki se jih je naučil na svojih odpravah.

Ugotovil je, da je

Antarktika najtišji kraj, kjer je kadarkoli bil, hkrati pa tudi najglasnejši –vanj je odmevala tista globoka praznina, v katero je zrl. Ko je hodil po južnem polu in v okolici ni bilo nobenega drugega človeškega hrup, samo njegovi zvoki, je v mrazu in ledu slišal in videl tišino.

Naj vas naslov ne zavede. Tišine ne dojema le kot nasprotje zvoka. Obstajata namreč dve tišini – tista okoli nas in še pomembnejša, tista v nas. Ta pojem ima veliko opraviti z nami samimi, našo notranjostjo, raziskovanjem in s spoznavanjem samih sebe. Sposobnost, da si lahko ustvarimo svojo notranjo tišino, nas bogati. Je ključ za odklepanje novih načinov mišljenja.

Nenehni vzgib, da se človek z nečim enostavno mora ukvarjati, je v človeški naravi že stoletja. V tem svetu hitenja in tehnologije vsi iščemo načine za nekakšno zaposlitev, četudi kratko, bežno in nepomembno, saj se bojimo biti sami s sabo. Raziskave so pokazale, da je za večino ljudi že 15

KINO spored

KUNG FU TAČKE

Paws of Fury: The legend of Hank, sinhronizirana animirana pustolovščina, 97 min (ZDA). Režija: Rob Minkoff, Mark Koetsier, Chris Bailey Petek, 16. 12., ob 17. uri, velika

dvorana

TRIKOTNIK ŽALOSTI

Triangle of Sadness, drama, 147 min (Švedska, Danska, Nemčija, Francija)

Režija: Ruben Östlund

Igrajo: Harris Dickinson, Charlbi Dean, Woody Harrelson, Vicki Berlin, Henrik Dorsin, Zlatko Burić, Jean-Christophe

Folly, Iris Berben, Dolly De Leon, Sun-

nyi Melles, Amanda Walker, Oliver Ford Davies Petek, 16. 12., ob 19. uri, mala dvor.

AVATAR: POT VODE

Avatar: The Way of Water, akcijska

znanstvenofantastična pustolovščina, 190min, ZDA, Režija: James Cameron

Igrajo: Michelle Yeoh, Zoe Saldana, Sam Worthington, Sigourney Weaver, Stephen Lang, Kate Winslet, Vin Diesel, Cliff Curtis Petek, 16. 12., ob 20. uri, vel. dvor.

Nedelja, 18. 12., ob 19. uri, velika

dvorana

OBUTI MAČEK:

ŽELJA

minut brezdelja v popolni tišini zelo težka naloga. Bi vi zmogli? Sredi tega hrupnega sveta z nenehnimi

šumi in zvoki je vrnitev k prvobitnosti in notranji tišini nekaj osvobajajočega. Če znamo najti svojo tišino, jo kot vrednoto tudi lažje umestimo v medsebojna razmerja.

LINDEBLAD BJÖRN: Morda se motim

od – Odrasli

821-94 – Spomini Vir: https://zalozbavida.si

»Potrpežljivost, velikodušnost, uslužnost, iskrenost, navzočnost, sposobnost odpuščanja, sposobnost za nekaj časa postaviti se v kožo drugega, empatija, poslušanje, sočutje, razumevanje, skrbnost. Teh vrlin ni težko prepoznati. Vendar imam občutek, da nas naša kultura ne spodbuja vedno, naj jih razkrijemo. Zato jih želim izpostaviti. Kot opomnik, da moramo živeti s pokončno držo, iz sebe potegniti tisto, kar je najlepše, dokler lahko. Ne morem se domisliti ničesar, kar bi svet zdaj bolj potreboval.« Kako se odzvati, ko življenje ubere svojo pot? Kako še naprej živeti svobodno, ostati skromni in najti tolažbo v težkih časih?

Svojih misli in dvomov ne moremo nadzorovati. Toda lahko se odločimo, kako se bomo nanje odzvali. S knjigo Morda se motim vam želi Björn Natthiko Lindeblad predati modrost, kako se soočiti z negotovostjo, hkrati pa vam želi pomagati na poti v srečnejše življenje.

ZAPUŠČINA

The Estate, komedija, 95 min (ZDA)

Režija: Dean Craig. Igrajo: Toni Collette, Anna Faris, David Duchovny, Kathleen Turner, Rosemarie Dewitt, Ron Livingston

Ponedeljek, 19. 12., ob 18. uri, mala dvorana

KORZET

Corsage, biografska drama, 133 min (Avstrija, Luksemburg, Nemčija, Francija). Režija: Marie Kreutzer. Igrajo: Vicky Krieps, Florian Teichtmeister, Katharina Lorenz, Jeanne Werner, Alma Hasun, Manuel Rubey, Finnegan Oldfield, Aaron Friesz, Rosa Hajjaj, Lilly Marie Tschörtner, Colin Morgan Ponedeljek, 19. 12., ob 19. uri, velika dvorana

Noč kratkih filmov, sreda, 21. 12. 2022, ob 17. uri (za otroke) in ob 19. uri (za odrasle)

KRATKI ZA NAJMLAJŠE

• Prava pepelka, Sara Božanić, animirani, 2022, 17’

• Bimberli, Rok Predin, anim., 2022, 15'

• Spacapufi: Žiže, Jaka Ivanc, animirani, 2022, 11'

ZADNJA

Puss in Boots: The Last Wish, sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 98 min (ZDA)

Režija: Joel Crawford

Nedelja, 18. 12., ob 16. uri, vel. dvor.

MOJA VESNA

Drama, 80 min (Slovenija, Avstralija)

Režija: Sara Kern

Igrajo: Loti Kovačič, Mackenzie Mazur, Gregor Baković, Claudia Karvan Nedelja, 18. 12., ob 18. uri, mala dvorana

VELENJE

Četrtek, 15. 12.

10.00 Knjižnica Velenje, študijska

čitalnica

Moč branja: bralni klub za odrasle

19.00 Galerija Velenje

Drugačna krajina, odprtje razstave treh slikarjev Anje Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik

Stupar

19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica

Rodos, potopisno predavanje

19.30 Glasbena šola Velenje, Marinova soba

Božično-novoletni koncert oddelka za harmoniko Glasbene šole Velenje

Petek, 16. 12.

17.00 Vila Bianca

Pisano slovo od leta 2022, odprtje likovne razstave DŠL

18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana

Koncert Orkestra saksofonov

Akademije za glasbo v Ljubljani

18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica

Gregor Kraljić: Zlate pesmi in Zlatko

Kraljić: Tam pri Muri dej voda žlaburi, predstavitev knjig

22.00 eMCe plac

Universe Fantazma, BlackEqualizer, DJ večer

22.00 Max klub

KAOZ in Cowboys From Hell, koncert Sobota, 17. 12.

8.00-13.00 Titov trg

Praznični sejem drobnih daril in dobrot

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Čarobne sobotnice: Muca Copatarica, plesna predstava Plesnega teatra Velenje

PRIREDITVE

Nedelja, 18. 12.

10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi

16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

Elfi v New Yorku, zimska plesna produkcija plesne šole Spin

16.00 eMCe plac Turnir v ročnem nogometu

Ponedeljek, 19. 12.

10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Muzejski odmevi: Zlata doba Plečnikove arhitekture, muzejski podkast

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center

Lado Planko: Odraščanje v Velenju, pogovorna delavnica

17.00 Titov trg

Čarobna promenada: Škrata in zimska vila na hoduljah, ulična predstava gledališča Čupakabra

18.00 Titov trg

Čarobna promenada: The Moonlighting Orcestra, koncert ob odprtju Čarobne promenade

19.00 Kino Velenje, velika dvorana Korzet, biografska drama, Filmsko gledališče Torek, 20. 12.

16.00 Titov trg

Čarobna promenada: Juhuhu, mi smo tu!, praznični glasbeni pozdrav velenjskih šol in mini bazar

18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana

Božično-novoletni koncert

najmlajših

18.00 Vila Rožle, splet - ZOOM

Šola za starše: „Otroci so naše največje bogastvo», prijave: mzpm.velenje@vilarozle.si

19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Rodoslovno srečanje

Sreda, 21. 12.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center

Povem vam zgodbo - potepanje

po Velenju

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba

Pravljična meditacija za otroke z

Janjo in medvedkom Tapkom

17.00 Kino Velenje, mala dvorana Noč kratkih filmov 2022 za otroke

17.00 Titov trg

Čarobna promenada: Otroška

zabava s 2-party

18.00 Titov trg Čarobna promenada: The Hišn‘ band, koncert

18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana Praznični koncert godalcev Glasbene šole Velenje

19.00 Kino Velenje, velika dvorana Noč kratkih filmov 2022 za otroke

ŠOŠTANJ

Petek, 16.12.

18.00 Kulturi dom Šoštanj Koncert ob 10. obletnici Mešanega pevskega zbora Skorno

Nedelja, 18. 12.

15.00 Športna dvorana OŠ KDK Šoštanj

Božično-novoletni koncert PO Zarja z gosti

Sreda, 21. 12.

19.00 Kulturni dom Šoštanj Abonma – Denar z neba

ŠMARTNO OB PAKI

Nedelja, 18. 12.

17:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka igra SMO AL' NISMO, KD

Šmartno ob Paki

Skozi tančice ženskega pogleda

Srce ti kaže pot

»Mirno in skromno življenje prinaša več radosti od stalnega nemira v dirki za uspehom.« »Kjer je volja, tam je pot«. (A. Einstein)

Zate imam nalogo. Iz papirja izreži tri srca različnih velikosti. Lahko so barvno različna. Razmišljaj tako, da jih lahko kam pritrdiš z magnetom, selotejpom ali kljukico.

Na največje srce zapiši tri stvari, ki si jih zase naredil/a v letošnjem letu. Ne za druge, samo zase. Ali je to čas zase (ples, pohodništvo, meditacija, izobraževanje, masaža, pedikura, manikura,

potovanje, ...), nakup torbice, nakita, oblačila. Karkoli pomisliš in je vzradostilo tvoja srce in dušo.

Na drugo srce, srednje velikosti, zapiši eno stvar, ki jo boš zase naredil/a v prihodnjem letu. Ob najmanjšem pa razmišljaj tako: vemo, da so v življenju vzponi in padci, veseli in žalostni trenutki in taki z veliko ali popolnoma nič motivacije. Zato nanj zapiši eno 'brco v tazadnjo', po domače. Besedo ali več, stavek, misel, naslov pesmi, karkoli bi potreboval/a v tistih manj lepih trenutkih, da te motivira, da vzdigneš glavo in si povrneš zaupanje, da bo vse ok.

Zna se zgoditi, da boš imel/a težave z iskanjem

tistih treh stvari, ko boš razmišljal/a, kaj si res letos storil/a zase, lahko pa tudi, da ne. A spodbujam te, da res pomisliš na vsako stvar in jim daš vrednost. Nekdo rad peče pecivo, ker ga ima zelo rad, a se mu zdi to samoumevno in ne pripiše nobene vrednosti temu, da mu ob temn zapoje srce. Pogosti sprehodi niso samo za zdravje, ampak navsezadnje prinašajo zadovoljstvo in ob

Lunine mene decembra, ob 9:56, zadnji krajec 16.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA

TRŽNICA

• Nagradna igra na Facebook strani nakupovalnega središča – Citycentrov adventni koledar do 25. decembra

• Božiček obdari vse otroke, 21. decembra med 16. in 19. uro (otroci se bodo lahko z Božičkom tudi fotografirali)

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Božični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

tem pozitivno razmišljanje. Zato, zapomni si, vse šteje. In ko razmišljaš vnaprej, si dovoli tudi malo sanjati, fantazirati, razmišljati izven okvirjev. Naj te trenutno stanje ne ovira pri drugačnih, vznemirljivih idejah. Kot pravi A. Einstein: »Kjer je volja, tam je pot«. Naj te tvoja volja vodi po pravi, tvoji poti. Vse dobro. �� Renata P. Knez

Mesnica v Starem Velenju Mesnica v Starem Velenju

KRATKI FILMI ZA ODRASLE

• Pentola, Leo Černic, animirani, 2022, 7'

• Sutherland v okvirju, Matjaž Jamnik, Gaja Naja Rojec, dokumentarni, 2021, 20'

• Pesem kitov, Žoel Kastelic, anim., 2021, 3’

• Tako se je končalo poletje, Matjaž Ivanišin, igrani, 2022, 12'

• Obzornik 670 – Rdeči gozdovi, Nika Autor, eksperimentalno dokumentarni, 2022, 16'

• Musical, Žiga Krajnc, animirani, 2021, 8'

• x1 – ESCHATON, Juš Premrov, eksperimentalni, 2022, 7'

Z vašo darovano krvjo življenja tečejo dalje. Želimo vam lepe praznike ter sr(e)čno in zdravo 2023!

Hvala, velika družina srčnih ljudi!

www.daruj-kri.si

Podporniki:

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 21 21
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl. Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 PE Energetika PE Komunala Pogrebna služba Reklamacije Modre cone BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Meso slovenskega porekla Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. Tel.: 03 5875 630 Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Galeb«

Prodajalna Galeb - svet perila

Galeb-trade, d. o. o.

Tekstilna hiša Velenje

Kidričeva 12 (v stari Nami)

Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb.si Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice pižame bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov. Galeb * Triumph * Lisca * Snelly Prijazno vabljeni!

SREČNO 2023!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 26. decembra 2022 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vaše razpoloženje bo v naslednjih dneh nihalo iz ene skrajnosti v drugo. Slabo in dobro počutje se bosta izmenjevala v tempu, ki mu ne boste mogli slediti, kar bo prineslo obilico zmede in negotovosti. Tudi v partnerskem odnosu boste pluli po razburkanem morju, a na srečo bodo na koncu prevladale predvsem pozitivne plati. Pomembno je, da partnerju pokažete, da ste pripravljeni sprejemati kompromise in priznati svoje napake. To bo v vaš odnos prineslo več miru, hkrati pa bo dober dokaz vaš zrelosti.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Morda je čas, da se prenehate zanašati na ljudi, ki so vas že večkrat pustili na cedilu. Prav tako jim ne dajajte obljub, ki jih ne želite izpolniti. Osvobodite se bremen starih poznanstev, ki vam prinašajo zgolj probleme in otežujejo vašo pot na skoraj vsakem vašem koraku. Naučite se zanesti predvsem nase, zaupajte si in ne dvomite v svoje odločitve in sposobnosti. Ko boste sprejeli odgovornost zase in se povezali s svojo intuicijo, se bodo odprle tudi nove priložnosti za drugačen, bolj pozitiven preobrat.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

V naslednjih dneh boste razčistili nekatere dileme, ki se vam že dlje časa motajo po glavi. Zaradi tega boste tudi veliko lažje zadihali in se sprostili. Ponovno pa boste ugotovili, da morate na prvo mesto večkrat postaviti sebe. Če se sami ne počutite dobro, težje pomagate tudi svojim domačim. Ne odlašajte s skrbjo zase in poskrbite za regeneracijo telesa in duha. Tako boste delovali najbolj optimalno, predvsem pa boste na ta način krepili svoje zdravje in splošno počutje, ki sta se v zadnjih mesecih opazno skrhala.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Predpraznično vzdušje vas po eni strani razveseljuje, po drugi strani pa obuja spomine na preteklost, zaradi katere ste na trenutke nekoliko brezvoljni. Obkrožite se z ljudmi, ki vam izkazujejo ljubezen, in se predajte lepim trenutkom, ki jih prinaša skupno druženje. Najdite nekaj časa tudi zase. Najpomembnejša oseba, na katero decembra pogosto pozabite, ste namreč vi sami. Lotite se aktivnosti, ki vas napolnijo z energijo in vas sproščajo.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Občutek, da morate spremeniti svoje prioritete, je vedno bolj prisoten. Najbrž tudi zato, ker se bliža novo leto, ki za mnoge prinaša tudi postavitev novih ciljev. Če želite stopiti na drugačno pot, se morate najprej lotiti korenitih sprememb pri sebi in predelati vse tisto, kar vas je v preteklosti omejevalo. Ključno je, da ste pri tem popolnoma iskreni do sebe in odprete tudi kakšna vrata, ki jih ne želite. Spoznanja o sebi niso najbolj prijetna, a so edina prava iztočnica za nov začetek.

- 16. decembra 1955 se je rodil kipar Marjan Drev. Osnovno šolo je končal v Šmartnem ob Paki, leta 1982 je zaključil študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Najbolj prepoznaven je po javnem spomeniku Antona Martina Slomška v Mariboru;

- 16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki;

- 16. decembra 1971 je umrl pravnik in funkcionar dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva.

Rojen je bil 4. marca 1875 na Konovem pri Velenju;

- 16. decembra 2007 je v Topolšici umrl gasilec in dolgoletni voditelj pustnih karnevalov v Velenju Miha Valenci (»Toni Hercfeler«).

Rojen je bil 18. avgusta 1923 v Velenju;

- 17. decembra 1836 se je v Sv. Martinu pri Šaleku rodil publicist, pedagog in duhovnik Tomaž Lempl. Po končanem mariborskem bogoslovnem učiteljišču se je pridružil jezuitom, kjer je v Bosni v jezuitskem kolegiju v Travniku deloval kot predstojnik in profesor. Umrl je 20. marca 1908 v Št. Andražu v Labotski dolini;

- 17. decembra 1906 se je v Tržiču rodil direktor Tovarne usnja v Šoštanju Andrej Stegnar, ki je med drugim najbolj zaslužen za leta 1951 zgrajen planinski dom v Šentvidu nad Šoštanjem oziroma na Slemenu, ki se po njem tudi imenuje. Umrl je v Ljubljani 28. oktobra 1981;

- 17. decembra 1990 je velenjska VTV prvič poslala »živo« sliko v televizijski medijski prostor Slovenije;

- 18. decembra 1939 se je v Spodnjem Doliču pri Mislinji rodil glasbenik Franc Delčnjak. V Škalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Franca Delčnjaka. Najbolj znan je po skladbi Čreda v galopu. Umrl je 15. novembra 1969 v Škalah; - decembra leta 1979 se je prvič predstavil Rudarski oktet Velenje;

- 20. decembra 1839 se je v Šoštanju rodil poklicni vojak Ivan Samonigg. Končal je vojno akademijo in bil leta 1893 na Dunaju

imenovan za generalnega inšpektorja vseh vojnih šol. 1898 se je upokojil, živel v Gradcu, se ukvarjal z zgodovino in se nato 1909 preselil v Baden pri Dunaju, kjer je tudi umrl 12. januarja 1915;

- 20. decembra 1899 je bila tehnično pregledana železniška proga Velenje – Dravograd; slavnostne otvoritve ni bilo, le člani tehniške komisije so si po končanem opravilu v gostilni Rak v Velenju naročili skupno kosilo;

- 22. decembra 1868 je bil v Šaleku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun Koželjski. Obiskoval je osnovno šolo v Velenju in končal trgovsko šolo v Trstu. Bil je pevovodja pri raznih pevskih društvih in kapelnik pri novoustanovljeni Narodni godbi v Celju. Zbiral je ljudske pesmi, napisal prvi slovenski citrarski učbenik, več citrarskih skladb in prvo slovensko violinsko šolo;

- 22. avgusta 1890 se je v Skornem rodil dirigent Mihael Miško Letonja. Na začetku leta 1922 je za Franom Korunom Koželjskim prevzel vodstvo velenjske rudarske godbe, zapustil pa jo je l. 1942. Rudarska godba je bila v času, ko je bil kapelnik, znana v Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini, hkrati pa se je dvigala tudi raven glasbenega ustvarjanja. Umrl je 22. decembra 1963;

Fran Korun Koželjski (Arhiv Muzeja Velenje)

- v noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje šoštanjske graščine in ga popolnoma uničil. Brez strehe nad glavo je začasno ostalo 39 družin;

- 21. decembra 1971 so v središču Velenja odprli veleblagovnico Nama, ki je leta 2004 zaprla svoja vrata. Od leta 2005 naprej v tej stavbi domuje Knjižnica Velenje;

- 22. decembra 1969 se je rodila nekdanja slovenska ministrica za pravosodje in nekdanja ministrica za obrambo Andreja Katič;

- 22. decembra 1951 je bil rojen nekdanji direktor podjetja Naš čas in Radia Velenje Boris Zakošek. �� Damijan Kljajič

Devica, 23. 8. – 22. 9. Že dlje časa se trudite, da bi rešili nekaj, kar počasi ugaša. Vse bolj se vam zdi, da je vaše početje neplodno. Z vsakim poskusom iskanja rešitve se namreč pojavijo nove težave. Morda je razlog tudi v tem, da se na vse pretege trudite spremeniti nekaj, na kar sami niti nimate vpliva. Raje se osredotočite na tisto, kar lahko naredite in rešite pri sebi. Šele nato lahko računate na to, da se bo drugače odzvala tudi oseba na drugi strani.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Končno boste pozabili na čase negotovosti in notranjega iskanja. V naslednjih dneh boste namreč veliko bolj prepričani vase in v to, kar hočete. Vaši cilji bodo jasni, z nekaj truda in pripravljenostjo na kompromise pa jih boste tudi z lahkoto dosegli. Znali boste razbrati tudi pričakovanja vašega partnerja in jih veliko lažje izpolnjevali, kar bo krepilo vajin odnos in vas razbremenilo preteklih skrbi.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Kako se boste počutili v naslednjih dneh, bo odvisno predvsem od vas samih. Sami boste odločali, čemu boste namenjali pozornost. Pomembno je, da ne dopustite, da vas malenkosti vržejo iz tira. Če se ne boste predajali zgolj slabim stvarem in boste pustili, da vas preplavi dobra energija, bodo to občutili tudi vaši najbližji. V nasprotnem primeru ne boste najboljša družba, zato lahko hitro pride tudi do večjih konfliktov.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Pred vami je končno malce bolj sproščeno obdobje, v katerem boste uspeli priti do nekaterih spoznanj, ki bodo razprla pogled na vašo trenutno situacijo. Tudi na čustvenem področju boste doživeli premik v pozitivno smer, če se boste prepustili toku dogodkov in sledili svoji sproščenosti. Ker boste polni energije, boste pritegnili mnoge nove priložnosti. Malce bolj pozorni pa morate biti na področju zdravja, ki mu zadnje čase ne namenjate dovolj pozornosti.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1. Še nekaj dni, pa boste mirni. Skrbi, ki vam zadnje čase rojijo po glavi, bodo namreč kmalu usahnile. Energije sicer ne boste imeli toliko, kot si želite, vseeno pa se boste počutili znatno bolje. Kot strela z jasnega bo prišlo tudi spoznanje, kako izboljšati svoj položaj. Zavedli se boste, da se, če ne boste naredili nič konkretnega, pač nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč resnično izvedljivih.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

V teh dneh boste precej radoživi. Praznično vzdušje bo pripomoglo k temu, da boste v sebi ponovno odkrivali otroško dušo in se znali veseliti tudi najmanjših stvari, kar bo znatno izboljšalo vaše splošno razpoloženje in počutje. Usoda se je v preteklih dneh malce poigrala z vami, a v naslednjem tednu vam bo naklonjena, zato se ne bojte prisluhniti svojim željam in poiščite načine, da jih uresničite.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Te dni se nič ne odvija v skladu z vašimi željami, a naj vas to ne spravi iz tira. Če se ne boste predali utrujenosti in nejevoljnosti, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto. Pomembno je, da kljub preprekam vztrajate in ostanete potrpežljivi. Nekoliko več previdnosti ne bo odveč na finančnem področju. Ostanite preudarni in ne sprejemajte naglih odločitev, saj vas bo to v prihodnosti stalo veliko več, kot si trenutno predstavljate.

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 22 22 15. decembra
2022
od 16. 12. do 22. 12.

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

RAZNO

KRMNO PESO za prašiče in tehtnico LIBELA, 300 kg, ležeča, prodam.

Gsm: 041 261 676.

PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, prodam. Gsm: 041 881 218

JABOLČNIK , prodam.

Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

ODOJKE za zakol ali nadaljnjo rejo, mesni tip pasme, krmljeni z domačo krmo, prodam. Gsm: 041 577 305.

BIKCA, pasme Limuzin, težkega 160 kg in teličko pasme Limuzin, težko 300 kg, pašno, prodam.

Gsm: 031 640 369.

VOZILA

FIAT 500 Sport, 1.4 16V, letnik 2008, 167000 km, črne metalik barve, klima, steklena panoramska streha, 16 col alu platišča, zelo dobro ohranjen. Prodam za 5790 Eur.

Gsm: O41 69 29 95

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

mali OGLASI

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, po e-poštiali po telefonu.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 narocila@nascas.si

OBVEŠČEVALEC

Robiju v spomin

Umrl je Robert Klančnik, učitelj, kolega, naš prijatelj. Pogrešali ga bomo vsi sošolci, kolegi iz Maribora na Pedagoški akademiji na oddelku za likovno umetnost. Bil si eden najboljših, najbolj uspešnih in največkrat nagrajeni učitelj, ki se je nesebično razdajal za svoje učence na OŠ Miha Pintar Toledo ter tudi v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenju.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 17. 12. 2022 in nedeljo, 18. 12. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 588 24 79. Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šoštanj,Lampretov trg 1, 3325. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male

živali: 051/200-040

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

ONESNAŽENOST

V tednu od 5. do 12. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2 in PM10, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne koncentracije.

Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

Srečali smo se v Mariboru v našem ateljeju pri prof. Lajčiju Pandurju in Bojanu Golji. Študenti smo bili Bibijana Koštomaj, Lidija Novak, Danica Mrak, Angela Pintar, Ida Petek, Marta Mertelj, Milan Gal, Milan Lamovec, Branko Prelog, Tibor Frančič, Štefan Červek, Ladislav Somi, Janko Marinič, Vinko Zajc, Maja Milenovič, Larisa Čobal, Goga Gašperin, Bernardina Paj, Branko Duh, Anica Zupanič in Marlenka Ovčarič. Bili smo na začetku naše poti, še več ali manj neodločeni, kaj bomo v življenju. Naše druženje je bilo prijetno, ateljejsko delo je razkrivalo naše notranje dojemanje in sposobnost izraziti idejo na pravi način. Lajči Pandur in Bojan Golja sta nam pomagala kot dva očeta, vsak na svoj osebni način. Golja kot oče in zaščitnik, Lajči kot umetnik in vrelec idej. Naše poti so se križale v ateljeju, kjer smo dve leti iskali svojo likovno ekspresijo, da bi jo kasneje znali izluščiti tudi iz nam zaupanih otrok, naših učencev. Seveda so bili tudi drugi profesorji, Albin Kramberger, Viktor Gojkovič, Slavko Kores, meni je bil zelo drag tudi prof. Jože Curk za umetnostno zgodovino in tudi ostali profesorji za splošne ne-ateljejske predmete. Hvala vsem.

GIBANJE prebivalstva

Upravna enota

Velenje

POROKE

Špegelj Marjan, Velenje, Janškovo selo 29 in Petek Maja, Velenje, Pirešica 13A

SMRTI

Stvarnik Ana, roj. 1947, Šoštanj, Topolšica 202A

ZAHVALA

Robi, ti si bil drugačen od nas, zrelejši, bolj osredinjen, spontan, logičen. Znal si bolje komunicirati, se obrniti k profesorjem, rešiti problem. Bil si kot rojen za ta študij, nadarjen in uspešen. Tudi kasneje v življenju si imel dobro utrjeno svojo pot, ženo Ireno, hčerko Piko, majhno punčko, ki se je kobacala med nami v študentskem domu. Prisrčna in vedno urejena, kot da je študentski dom njena najboljša in naravna izbira doma. Nikoli nismo vedeli, kako si usklajeval svoje osebno in študijsko življenje. Uspehi na strokovnem področju so se skozi tvoje delo hitro pokazali. Razstave in nagrade so kar deževale. Na svoji šoli si se hitro znašel in s svojim ravnateljem sta bila zmagovalni tandem. Likovni Svet v Šoštanju je bil tvoj svet, poln tvojih idej skozi izražanje otrok. Tudi na Zavodu za šolstvo so te kmalu opazili. Delal si na KIBLI v Mariboru, Jazz klubu v Velenju, na Pikinem festivalu in še kje. Vedno si bil poln idej in izvirnih rešitev.

Tudi ko sva se srečala v Celju, si se vedno pohvalil s svojo Piko, ki je hitro odraščala in se je že odpravljala v srednjo šolo v Celje.

Najine poti so se vedno in vedno križale, prijazen pozdrav, hiter klepet, in že sva hitela vsak po svojih poteh.

Nazadnje si se mi pohvalil, kako uživaš z vnukoma, kako se veseliš, da se jima boš lahko ves posvetil, se z njima igral. Pohvalil si novo kopališče na Velenjskem jezeru in povedal, kako si uspešen s supom.

Danes me je dosegla vest, da so te pokopali. Zadelo me je kot strela z jasnega, zakaj, kako je mogoče, gre za napako? Zakaj smo izgubili najprej tebe? Vem, kogar bogovi ljubijo, ga hitro vzamejo k sebi. Pa vendarle, čutim grenak priokus in si postavljam neskončna vprašanja.

�� Marlenka Drevenšek (roj. Ovčarič)

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in pietetno poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

- prevoz pokojnika

- ureditev dokumentacije

- po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

www.kp-velenje.si | pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! TELEFONSKA NAROČILA NA 080 54 54 velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno.

Čudno, kako pust je svet, pa umrje en sam človek.

Poslovil se je naš dragi

EVGEN DRVARIČ

11. 10. 1932 – 18. 11. 2022

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala tudi vsem za pomoč v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje in sveče, svete maše ter ustna in pisna sožalja

Dragi mož, oče, dedek in pradedek, zelo te bomo pogrešali, a še naprej boš živel globoko v naših srcih.

Vsi tvoji najdražji

Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M.Kačič)

ZAHVALA

Za vedno je zaspala naša draga mama, sestra, tašča, teta, babica in prababica

MARIJA SUŠEC

1930 – 2022

Zahvaljujemo se pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, maminim sostanovalcem Šaleka 106 ter znancem, ki ste se poslovili od mame Micke in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Iskrena hvala Betki Pavlinc, Bolnišnici Topolšica, dr. Katarini Lahovnik in patronažni sestri Magdi.

Zahvala tudi Andreji Petrovič za njen govor in tople besede, pevcem Eros in g. župniku Janezu Turineku za opravljen obred.

Žalujoči: hči Jožica z družino, sestri Gelca in Lojzka, vnuki, pravnuki ter ostali

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 23 23
15. decembra 2022
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan POGREBNA SLUŽBA
V KZ ŠALEŠKA DOLINA VAM NUDIMO ... Odkupujemo mpg, bike in telice. Cena do 4,60€/kg Usluga klanja: Cena 0,41€/kg+DDV in prevoz 60,50€ / kom+DDV. Za člane zadruge in poslovne partnerje je 10% popusta! 041/592/197 (Jernej) ali 051 203 862 (Dejan) VITRES KONCENTRAT 1 L ali 5 L Tekočina za čiščenje vetrobranskega stekla, zimska - 30°C 10% POPUSTA NA VSE IGRAČE BRUDER! 5 % popusta ob vrnitvi starega akumulatorja!
AKUMULATORJI TOPLA
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJEGRAŠKAGORAVELENJELOKOVICA ŠKALE PESJEMOB.-Šoštanj-Aškerčeva

Termostatski ventili – 1 stopinja Celzija razlike pomeni 6 odstotkov prihranka

Z znižanjem temperature v prostoru za 1 stopinja Celzija lahko letno prihranimo do 6 odstotkov, tudi brez večjih investicij in z učinkovitim ravnanjem pa celo do 30 odstotkov energije za ogrevanje.

Nastavitev želene temperature v hiši ali stanovanju je pogoj za dobro počutje. Znižanje temperature, ko nas ni doma, ali znižanje temperature v prostoru, ki ga le občasno uporabljamo, sta primera ukrepov, ki lahko prinesejo znatne prihranke. Samo centralno uravnavanje temperature ne zagotavlja želene temperature v posameznih prostorih. To nam omogočajo termostatski ventili in njihova pravilna uporaba. Veliko gospodinjstev pa ima še vedno navadne ventile, in to kljub relativno nizkemu strošku in veliki učinkovitosti termostatskih.

Lokalno uravnavanje

ogrevanja Termostatski ventil je zelo pomemben del ogrevalnega sistema, s katerim izvajamo lokalno uravnavanje ogrevanja. Omogoča nam prilagoditev delovanja ogrevalnih naprav trenutnim potrebam po toploti. S tem dosežemo, da v prostor po radiatorju dovedemo le toliko energije, kolikor je potrebujemo. Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko prihranimo do 20 odstotkov energije.

Na nastavitev temperature vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejše vsekakor spada namembnost prostora, ki ga ogrevamo. V dnevni ali

otroški sobi so temperature okoli 20–22 °C, v spalnici ali na hodniku okoli 18 °C in v kopalnici okoli 24 °C. Nastavitev temperature v prostoru je odvisna tudi od uporabnikov, njihovega razpoloženja, zdravstvenega stanja, starosti in aktivnosti.

Z navadnimi radiatorskimi ventili, prepoznamo jih po tem, da na glavi nimajo številk, ni mogoče nastaviti temperature. Ko je ventil zaprt, pretoka skozi radiator ni, ko ga nekoliko odpremo, je pretok skozi ventil stalen in se radiator hitro ogreje. Pretok se tudi po doseženi temperaturi v prostoru ne zmanjša. Posledica je povišanje temperatu-

re prostora in s tem povišanje stroškov ogrevanja. Klasični analogni termostatski ventili delujejo brez pomožne energije. V zadnjih letih se uveljavljajo tudi elektronski termostatski ventili, ki omogočajo nastavitev temperature po tedenskem programu. Tako lahko uporabnik nastavi različno temperaturo prostora za posamezni dan v tednu in del dneva, na primer zjutraj 20 °C, čez dan 18 °C in popoldan, ko se vrne v stanovanje, znova 20 °C. Elektronske termostatske glave imajo več funkcij, med drugim lahko ugotavljajo, kdaj želimo prezračiti stanovanje z odpiranjem oken. V tem primeru

Naprav z litij-ionskimi baterijami naj ne bi polnili ponoči

Naprava, polnilnik in polnilna postaja med polnjenjem ne smejo biti pokriti, založeni ali v bližini gorljivih in vnetljivih predmetov – Večkrat je dobro preveriti stanje baterij, polnilnega kabla, polnilnika, polnilne postaje in kontaktov

Letošnji mesec požarne varnosti je potekal pod sloganom Tudi baterije lahko zagorijo – preprečite požar baterij. Ob vse bolj razširjeni uporabi naprav z litij-ionskimi baterijami namreč narašča tudi požarno tveganje, zato želijo širšo javnost seznaniti z varno uporabo. Treba se je namreč zavedati tveganja, ki ga baterije predstavljajo.

Večkrat je dobro preveriti stanje

baterij

Predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Miran Korošak pojasni, da se uporaba teh naprav v vsakodnevnem življenju povečuje, zato se moramo zavedati tveganja, ki ga baterije predstavljajo. »Litij-ionske baterije se nahajajo v mobilnih telefonih, prenosnih in tabličnih računalnikih, igračah, brezpilotnih zrakoplovih (dronih), orodju, invalidskih vozičkih, električnih skirojih, kolesih in vozilih itd. Shranijo več energije kot navadne baterije ter se lahko znova polnijo. Ob ustrezni uporabi so litij-ionske baterije varne, a je potrebna previdnost pri njihovi uporabi, polnjenju in shranjevanju,« razloži Korošak in doda, da moramo paziti, da naprav z litij-ionskimi baterijami ali litij-ionskih baterij ne poškodujemo, odpiramo, stiskamo, ne izpostavljamo padcem ... »Večkrat je dobro preveriti stanje baterij, polnilnega kabla, polnilnika, polnilne postaje in kontaktov,« svetuje.

Se ljudje zavedamo nevarnosti, da lahko tudi baterije zagorijo?

»Ne, ravno zaradi razširjene uporabe pa je prav, da se te nevarnosti zavedamo. Najpogostejši vzroki za nastanek požara litij-ionskih baterij so nepravilno polnjenje, mehanske poškodbe, neustrezno shranjevanje, nekakovostni materiali, tehnične okvare … Potrebna je previdnost pri njihovi uporabi. Pri polnjenju vedno

Iztrošene naprave z litij-ionskimi baterijami ali litij-ionske baterije predstavljajo tudi nevaren odpadek. Z izolirnim trakom zaščitite kontakte baterij in jih odložite v namenske zabojnike ali oddajte v zbirnoreciklažni center.

Goreča e-vozila predstavljajo veliko nevarnost, saj gre za tiha vozila. Gasilci bodo na kraju dogodka z e-vtikačem razbremenili vozilo, ki bo lahko še vedno pod pogonom, česar ne bomo vedeli. Če zagori vozilo na električni pogon, ga ugasnite, odstranite elektronski ključ, se umaknite na varno razdaljo in poudarite, da gori vozilo na električni pogon, povejte tudi tip vozila, počakajte do prihoda gasilcev in upoštevajte njihova navodila.

uporabljamo le baterijo, polnilni kabel, polnilnik, polnilno postajo itd., ki jih priloži proizvajalec, ter upoštevamo priložena navodila, kar bo najbolj varno.

Zagotoviti moramo, da naprava, polnilnik in polnilna postaja med polnjenjem niso pokriti, založeni ali v bližini gorljivih in vnetljivih predmetov. Priporočamo, da v prostorih, kjer polnimo naprave

z litij-ionskimi baterijami ali litij-ionske baterije, namestimo javljalnik dima, naprav pa naj ne bi polnili ponoči, temveč le takrat, ko smo prisotni v prostoru in jih med polnjenjem tudi večkrat preverimo,« odgovori Korošak in opozori, naj s polnjenjem prenehamo, če zaznamo pekoč vonj ali vonj po zažganem, opazimo dim, se naprava, baterija, polnilnik in polnilna postaja pregrevajo, baterija spremeni obliko ali se iz nje izteka tekočina … Litij-ionske baterije je težko pogasiti Naprave z litij-ionskimi baterijami ali litij-ionske baterije moramo shranjevati na sobni temperaturi. Zaščititi jih je treba pred mehanskimi poškodbami in vremenskimi vplivi. V njihovi bližini naj ne bo gorljivih in vnetljivih predmetov. Hraniti jih moramo izven dosega majhnih otrok in domačih živali.

Kako moramo ravnati v primeru požara? »Požar je težko pogasiti. Pride lahko tudi do eksplozij posameznih baterijskih celic. Pomembno je hlajenje. Če zagori naprava z litij-ionsko baterijo, napravo oziroma polnilnik izklopimo iz električnega omrežja, umaknemo gorljive in vnetljive predmete, ki so v bližini, za gašenje uporabimo gasilnik ali priročna gasilna sredstva (vodo, požarno odejo, zemljo, pesek itd.). Požar pa gasimo le, če je še v začetni fazi in če gašenje ne predstavlja nevarnosti.«

Kaj pa, če zagorijo e-vozila? »Poznamo nekaj primerov požarov e-avtobusov v Ljubljani. Na Koroškem in v Velenju še nismo zabeležili kakšnega požara, ker pa nas čaka prihodnost e-vozil, bomo izobraževali, ne le poklicnih gasilcev, temveč tudi širšo javnost, saj je pomembno, da so ljudje seznanjeni z napotki in nevarnostmi, kako ukrepati, če zagori vozilo.« �� Jasmina Škarja

termostatska glava zazna, da se je temperatura nenadoma hitro znižala, in ventil zapre. Ne glede na število funkcij, ki jih nudi, pri izbiri ne smemo pozabiti na to, da mora biti elektronska termostatska glava preprosta za uporabo za vse uporabnike.

Tesnjenje vrat in izolacija cevovodov

Za učinkovit prenos toplote iz radiatorja v prostor je pomembno, da se grelno telo ne zakriva z zavesami ali pohištvom in da se nanj ne polagajo predmeti, ki bi ovirali pretok zraka. Med najučinkovitejšimi

ukrepi za varčno rabo energije so poleg vgradnje termostatskih ventilov tudi nekateri stroškovno nezahtevni ukrepi, ki jih lahko izvedemo sami. To so tesnjenje oken in vrat ter izolacija cevovodov v neogrevanih prostorih in kotlovnici. Ti ukrepi imajo od nekdaj kratko vračilno dobo, z dvigom cen energentov v zadnjem času pa se je njihov pomen še povečal.

Za dodatne informacije vam priporočamo obisk najbližje pisarne svetovalnice ENSVET, kjer vam bomo pomagali z brezplačnim svetovanjem.

�� EKO SKLAD, j. s., ENSVET, Davor Kravanja, energetski svetovalec

Elektrika in ogenj

Elektrika nam že gleda iz ušes. Vsak dan nas strašijo in tolažijo, kako bo praznila denarnice. Velenjsko elektrarno so zgradili leta 1929 in je največ elektrike pošiljala v Ljubljano. Menda so se tam prve žarnice prižgale na ljubljanskem kolodvoru. Spominjam se časov, ko je šele dobro prišla. Prej smo temo preganjali s svečami lojenkami in petrolejkami, revni pa z gorečimi trskami, kakršne še dandanes lahko kupimo, da podkurimo ogenj. Vsi pa smo največkrat hodili spat s kurami.

V začetku smo imeli v vsakem prostoru komaj 25-vatno žarnico, pogosto pa smo, da bi prihranili kakšen dinar, sedeli v temi in se pogovarjali o vsakodnevnih stvareh. V stanovanju ni bilo vtičnic in ko smo leta 1935 s prihranki in posojilom kupili avstrijski radio Horniphon, smo ga na elektriko priključili pri žarnici. Radio je prišla občudovat vsa bližnja soseska, saj je bil čudež, da se iz škatle sliši muzika in poročajo, kaj se dogaja doma in po svetu.

Nemški okupatorji so v začetku dovolili, da so ljudje imeli radijske sprejemnike, ko pa so začeli pojemati njihovi vojaški uspehi, smo morali na gumb za iskanje postaj namestiti listič, kjer je pisalo, da sovražnik posluša. Ko pa so začeli doživljati poraze, so zaplenili vse sprejemnike. Pri nas doma smo vsak večer skrivaj poslušali slovensko oddajo Radia London in pri tem tvegali, da bi nas odkrili in odpeljali v kakšno taborišče. Nemško propagando, kako bodo premagali zaveznike, smo morali poslušati vsak dan. Pri mostu čez Pako so celo namestili veliko tablo z zemljevidom, ki je prikazoval, kako nemška vojska žanje uspehe, napreduje na vzhodni fronti in že trka na vrata ruske prestolnice. Ko pa so Nemci utrpeli odločilen poraz pred Stalingradom in se je začel nemški umik, je velika tabla pri mostu čez noč izginila. Nekaj podobnega vžigalicam so že leta 577 iznašli na Kitajskem, sodobne žveplenke pa so se pojavile šele leta 1805 v Parizu. Predhodnik današnjega vžigalnika je ugledal luč sveta leta 1903. V stari Jugoslaviji so bili vžigalniki strogo prepovedani, ker je hotela država služiti s prodajo vžigalic. Financerji so prežali na kadilce, ki so kresilnike skrivaj uporabljali. Mojega starega očeta je mož postave zalotil, ko si je pipo prižigal pred vlakom, a se je nabriti mož znašel, medeninasto vžigalo zalučal čez vlakovne kompozicije in se izognil kazni. Zgodbo je pogosto ognjevito pripovedoval in se pri tem zmagovito krohotal.

�� Bojan

Naš čas, 15. 12. 2022, barve: CMYK, stran 24

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.